Proletarci vseh dežel,združite se* ZAVAROVALNICA SAVA Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC. JESENICE. KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO. MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka INTERVJU Z MG. ING. PETROM KUNCEM: Perspektiva naše železarne je v linalizirani predelavi ELAVSKA NOTNOST *6* JULIJA 1969 ŠT. 30., LETO XXVM Kovinarji pod Mežakljo praznujejo te dni zares pomembno obletnico: stoletnico svoja tovarne, ki ji ja posvetilo svoj delovni vek že več generacij delavcev iz samih Jesenic in iz njihove bližnje in daljne okolice. Ta oblatnica je bila povod, da generalnega direktorja Železarne Jesenice mo gisfra inženirja Petra Kunca Odlikovanja sindikalnim delavcem fi^. t^etek, 18. julija, je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher podelil odlikovanja, s kate-kainJe Predsednik republike Tito odlikoval 38 zaslužnih predvojnih in povojnih slovenskih sindi-p delavcev. S^Vg e'*Sednik Kraigher je toplo čestital odlikovancem in v krajšem govoru poudaril pomen nji-ga revolucionarnega dela za uspešen razvoj predvojnega delavskega gibanja, za zmago v na-Vjs osvobodilnem boju in za povojno izgradnjo domovine. V imenu odlikovancev se je za podeljena p4 Priznanja zahvalil Jože Jurač. Set-,,. Nttve odlikovanj in sprejema, ki ga je za odlikovance nato priredil predsednik skupščine “CfiV* Kraigher, so se udeležili tudi predsednik ZKS Franc Popit, članici Sveta federacije Lidija y^r' in Vida Tomšič, predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Janko Rudolf, predsednik (it? Tone Kropušek in drugi. ■hena odlikovancev objavljamo na drugi strani.) Foto: Sveto Busič zaprosimo za intervju; zanimala pa nas ni preteklost, temveč današnji in jutrišnji dan Železarne in njenega de lovnega kolektiva. Takole je mg. inž. Kunc odgovoril na naša vprašanja: BE: Tovariš direktor, s kakšnimi delovnimi rezultati v letošnjem letu pričakujete občinski praznik in stoletnico Železarne? Mg. inž. Kunc: Najbolje bo, če na td vprašanje odgovorim s tem. da navedem nekaj osnovnih kazalcev o našem delu v prvi polovici tega leta. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta se je naša fakturirana realizacija povečala za 25 %, plačana realizacija prav tako za ,25 %, skupna proizvodnja za 22 odstotkov, blagovna proizvodnja pa za 21 %. Glede na naš letošnji plan pa ima skupna proizvodnja indeks 100, blagovna proizvodnja indeks 108, fakturirana realizacija indeks 113, plačana realizacija pa samo indeks 87, kar pomeni, d... je plačana realizacija bistveno nižja kot smo jo planirali. Še nekaj podatkov: računano v kilogramih na uro in na enega moža, je delovna storilnost znašala v lanskem prvem polletju 105,5 kg, letos pa 120,9 kg;' računana na isti, način je blagovna proizvodnja znašala lani 23,7 kg, letos pa 27 kg, proizvodnja jekla pa lani 31,7 kg in letos 33,8 kg. Te rezultate smo dosegli z zmanjšanim številom zaposlenih: stalež je lani v prvem. polletju znašal 6374, letos pa 6235 delavcev. DE: Z izjemo plačane realizacije so ti podatki zares razveseljivi. Likvidnost je torej za vaš delovni kolektiv še vedno trd problem. Ali vam pomanjkanje obratnih sredstev lahko ponovno povzroči resne težave? Mg. inž. Kunc: Da, nelikvidnost nam lahko povzroči ponovne hude težave in nas vrne v položaj, v katerem smo bili pred sanacijo. Naše poslovanje lahko namreč normaliziramo predvsem z dvigom kvalitete proizvodnje, za to pa potrebujemo različne materiale, do katerih pa zaradi pomanjkanja finančnih s PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE KRANJ SLAVKOM ZALOKARJEM: brez vrtoglavih skokov M POTI V JUTRIŠNJI DAV s , ^vzaprav je bil občinski praznik kriv za razgovor Kfaniek:— ^_______ei___i__n«:^i ^Stu f^jskim županom Slavkom Zalokarjem. Prišel sem po nico, namesto lega pa sva se začela sprehajati po / od ene meje občine do druge. ^ ne rečem, zanimiv sprehod! rtioi-6uaj ,ega' kar sva se *ak,'at pogovarjala, je ostalo v bQ V ae!ežnici. Bržčas sem se moral že takrat odločiti, da na*'ep^a voščilnica za občinski praznik njihov VSAK tako da razočaranje ali celo nevoščljivost res ne bi bila na mestu. Bi bila morda celo upravičena misel, da doživlja kranjsko gospodarstvo v obdobju po uvedbi gospodarske reforme svoj »boom«? Ni govora o »boomu«! Nasprotno, kranjsko gospodarstvo (Nadaljevanje na 8. strani) ta, eZ zlo ^ost. , namere, čeprav na-.panjska občina se v >, Up0 ,n Primerjavah še ved-b„?Fav hi a ^ot tipična, prav- razvi,moral reči' kot naj' b/N °bčina v državi. Stf j Cat“ČnLt.udi 1,ravi->0: na-i- f,n.iaij a °bčina. Pa vi, bi se Po *akšmmi oznakami? ne držijo več! So gaf^-iu so nas prehitele v načine, ki so bo, Wnam •,I'ase. Sirer pa mislim. bitj2 te?a ni ravna zarin ^a,^e vo^e- ker smo z rezultati, ki kt«*-.Tako^l0^161!1 obdobju do-lei^Jske oui® družbeni proizvod Ch Porasel6 V mi^l,lih štirih tos n° let^ 5 za 61 % ah s po- doholttopnjo 12'6 Na- ’4% au ek se je povečal za 2 letnim poprečjem 11.1 %. Sredstva za bruto osebne dohodke so v tem obdobju naraščala s poprečno letno stopnjo 15,3 % in so se v poslednjih štirih letih več kot podvojila. Omeniti velja tudi naslednje gospodarske kazalce: neto osebni dohodki na zaposlenega delavca so se v tem obdobju povečali za 2,24-krat, tako da je poprečna • letna stopnja porasta 22,4%; ob tem se je zaposlenost povečala za 11.4 % ali ž letno stopnjo rasti 2,7 %, ki je celo višja od naravnega prirasta. Slednjič ne kaže prezreti tudi tega, da so bistveno porasla vlaganja v gospodarske zmogljivosti, saj se je vrednost osnovnih sredstev povečala za 46 odstotkov. Številke, ki ste jih navedli, so vsekakor spoštovanja vredne, r 7 r „ semzp/,/>a sc AN&fztk/S/vci y ZADNJIH ISTIH OOSS&L/tKAfi: So Horeu 2 . M s sredstev težko prihajamo. Kupce naših izdelkov pa te težave ne zanimajo; če jim mi ne bomo dali tistega, kar želijo, bodo to pač kupili drugje. Sicer pa je dejstvo da je problefn liktvidnosti zc- j pereč za celotno jugoslovansko črno metalurgijo, ki ima trenutno za približno 130 'nilijard S dinarjev terjatev, sama pa dolguje dobaviteljem le kakih 80 milijard dinarjev. Razlika v korist železarn je torej velika, blizu 50 milijard dinarjev. Del te razlike odpade tudi na našo železarno: kupci nam trenutno dolgujejo 18 milijard oziroma 2 milijardi starih dinarjev več, kot pa mi dolgujemo našim dobaviteljem. DE: AH ste na koncu letošnjega prvega polletja še vedno v izgubi? Mg. inž. Kunc: Da, toda se-, danja izguba nas ne bo dotolkla; prepričani smo, da bomo letošnje leto zaključili brez izgube, če ne bo prišlo do nepredvidenih podražitev blaga in uslug, ki jih moramo plačevati in če bomo dobili nove cene na zahtevani ravni. Ta naš optimizem je po mojem prepričanju realen, temelji pa na našem boljšem delu in na rezultatih družbene pomoči, ki smo jo dobili in ki je šele začela dajati prve rezultate. Polno dejstvo te pomoči se bo pokazalo šele v drugem polletju, predvsem pa v zadnjih treh mesecih letošnjega leta/' , Do nedavnega je -breme sanacije naše železarne nosil delovni kolektiv sam, sedaj pa nam je družba le priskočila na pomoč. Od republiškega sklada skupnih gospodarskih rezerv smo dobili 3 milijarde starih dinarjev sanacijskega kredita, od bank pa še nadaljnji dve milijardi dinarjev, ki še niso izkoriščene in ki sc sproti spreminjajo iz kratkoročnih v dolgoročne kredite. Kot že rečeno, ti krediti šele začenjajo delovati in bodo svoj učinek pokazali šele v drugem polletju, ko bomo tudi sposobni, da naše delavce bolje stimuliramo za dobro delo, predvsem pa za kvalitetnejšo proizvodnjo, ki prinaša večji dohodek. Pričakujem, da bodo samoupravni organi našega podjetja po razpravi o polletnem gospodarjenju prav tako zaključili, da je izboljšanje kvalitete naše proizvodnje najvažnejša naloga vsega delovnega kolektiva. DE: Finančni položaj železarne se bo torej izboljšal; ali to pomeni, da se bodo izboljšali tudi osebni dohodki delavcev in njihov družbeni standard? Mg. inž. Kunc: V drugi polovici letošnjega leta pričakujemo določeno izboljšanje osornih dohodkov naših delavcev, kar bo nedvomno vplivalo . na njihovo razpoloženje, pa tudi na njihovo storilnost. Ob izboljšanju našega ekonomskega položaja bi nedvomno v naslednjem letu dali nekaj , več tudi za ureditev različnih perečih problemov, denimo za otroško .varstvo, za celodnevno varstvo šolarjev in podobno. (Nadaljevanje na 4. strani) -m-^ozdravljamo Jeseničane, KM Kranjčane, Radovljičane K~^ in Tržiča^e ter jih čestU J- tamo ob njihovih občin* skih praznikih. Današnjo številko našega tednU ka posvečamo ter štirim gorenj* skim občinam, njihovim uspe* hom, njihovim težavam in njihovim načrtom za jutrišnji dan. Ideja o posebni izdaji Delav* ske enotnosti za občinske praznike omenjenih štirih gorenjskih občin se je rodila tako rekoč hkrati na obeh straneh: v našem uredništvu in pri pri* stojnih dejavnikih teh občin. Njan smisel pa je v tem, da praznikov teh občin ne obeleži* mo z večjimi ali manjšimi oglas* nimi čestitkami, temveč z novinarsko besedo o njihovih uspe* hih, problemih in načrtih. Na ta način Jeseničani, Kranjčani, Radovljičani in Tržičani sicer ne bodo zvedeli prav vsega o dogajanjih v njihovi občini, dobili pa bodo strnjen pregled vsaj o tistem, kar je za ta do* gajanja najbolj značilno in najbolj važy,o. Ni naključje, da so novinarji, ki so pripravljali to številko našega tednika, posvetili največ pozornosti gospodarskemu življenju štirih gorenjskih občin. Tu je skoncentriran velik del Pozdrav Gorenjcem! gospodarskega potenciala, tu se bije boj za cilje gospodarske in družbene reforme, ki je Gorenjci ne razumejo kot nekaj, kar je samo na papirju, temveč kot neločljivi del njihovega vsakdanjega življenja. In ni naključje, da naši novinarji niso nikjer zapazili malodušja in nezaupanja v jutrišnji dan. Jeseničapi, Kranjčani, Radovljičani in Tržičani ne skrivajo svojih težav in odkrito govorijo o vsem, kar jih teži. Nič ne slepomišijo, kadar so prepričani, da so za del teh težav krivi drugi — neurejeni oziroma napačni predpisi, narobe postavljen sistem in podobno. Priznati pa jim moramo hkrati tudi to, da najprej pometejo pred lastnim pragom in da svojih lastnih napak in pomanjkljivosti ne skušajo skriti za tarnanjem o napakah drugih. Menimo, da gre za potezo v njihovem značaju: ponos, ki je tako značilen za vse Gorenjce, jim ne da, da bi-lagali ne sebi ne drugim. Ta ponos, ponos delovnih ljudi, ki so navajeni živeti izključno od dela lastnih rok, ponos ljudi, ki raje dajejo drugim, kot pa da bi sami sprejemali pomoč od drugih, se nam zdi zagotovilo, da jutrišnji dan Jeseničanov, Kranjčanov, Radovljičanov in Tržičanov ne bo slabši, kot je bil včerajšnji in kot je današnji. Kot zmeraj bo--do tudi sedaj za to poskrbeli sami — in vse. kar pričakujeio od drugih, je samo to,da jih pustijo v miru delati, tako kot znajo. Zato tudi mi ne želimo Gorenjcem ob njihavih občinskih praznikih nič drugega kot to, da jim naša skupnost prizna toliko, kot v resnici zaslužijo z delom svojih rok: Ce bo tako, bo dovolj za njih same, pa še za druge bo marsikaj ostalo. UREDNIŠTVO DELAVSKE ENOTNOSTI luni su o ? i e i I I I I I I f 7 dni v sindikatih NOVO MESTO Odobren kredit Novomeško obrtno podjetje ELA je pred kratkim dobilo od Dolenjske banke in hranilnice kredit za nakup opreme. S tem kreditom bodo nadaljevali uresničevanje večstopenjskega investicijskega programa. Če bodo še letos dobili preostali del kredita po tem programu, bodo z novim letom zaposlili še 120 ljudi in povečali proizvodnjo za 100 odstotkov. KOPER Rehabilitacija invalidov V Kopru so imeli pred kratkim širši posvet o vprašanjih rehabilitacije invalidov. Soglasno so podprli pobudo za ustanovitev regiolnalne konference za rehabilitacijo invalidov, ki bi zajemala tri obalne in sežansko, postojnsko ter ilirskobistriško občino. Sklenili so, da bo potrebne organizacijske priprave opravil Svet za zdravstvo in socialno politiko koprske občinske skupščine. I RAZMIŠLJANJE O (NK)I N FORMIRANJ L SINDIKALNEGA ČLANSTVA Maribor PODROBNEJE OPREDELIMO NAŠA STALIŠČA Pred dnevi se je sestal na plenarno sejo Svet Zveze sindikatov Jugoslavije in v' glavni točki dnevnega reda obravnaval neposredne naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih družbenih odnosov v delovni organizaciji — to je pri uveljavljanju načel novega zakona o dohodku in 15. ustavnega amandmaja. Uvod v razpravo o tej problematiki je imel sekretar Sveta ZSJ Marjan Rožič. V začetku svojega razmišljanja je tov. itožič poudaril, da je 7. plenarna seja sveta po svojem bistvu sestavni del široke, vsestranske In intenzivne dejavnosti sindikatov in delovnih ljudi v delovnih organizacijah pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih družbenih odnosov in uveljavljanju načela dohodka kot gonilne sile modernega gospodarjenja. Dejal je, da procesi, ki jih je sprožil zakon o dohodku in 15. ustavni amandma po svojem pomenu presegajo okvire začasne akcije in da v tem primeru ne gre za ozke pravno-formalne rešitve, temveč ta zakonska določila odločilno posegajo v bistvena izhodišča našega nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja. V zveži z uveljavljanjem zakona o dohodku je sekretar sveta ZSJ dejal, da ponekod zavestno, ponekod pa tudi zavoljo nerazumevanja pozabljajo, da se dohodek niti ne ustvarja niti ne deli samo na osnovi vloženega dela, temveč na osnovi tiste vrednosti, ki jo priznava tržišče. Spričo tega tudi pogosti nesporazumi, ki jih označuje zahteva, da bi nekdo izven tržišča zagotovil nagrado za vloženo delo. Posamezniki, posebej to velja za vodilne delavce v gospodarstvu, proglašajo načelo dohodka kot nekaj »sindikalnega« in pristavljajo, da se sindikati preveč zavzemajo za delitev, pri tem pa ustvarjajo potrošniško psihologijo in pritiske, da bi vse, kar ustvarjamo, delili. Očitajo torej sindikatom, da se premalo zavzemajo za ustvarjanje čim večjega dohodka. Tovariš Rožič je dejal, da so prav gotovo tudi v sindikatih delavci, ki tako mislijo in govore, vendar pa je zveza sindikatov jasno izpovedala, da pod dohodkom razume družbeni odnos, v katerem so delovni ljudje materialno zainteresirani, da bolje gospodarijo, znižujejo stroške proizvodnje, dosegajo visoko produktivnost in da je torej dohodek rezultat teh prizadevanj. Pod dohodkom razumemo v sindikatih stapljanje kratkoročnih in dolgoročnih interesov, izločanje sredstev za osebne dohodke na osnovi delovnih rezultatov, ki jih priznava tržišče, ter stalno krepitev akumulativne sposobnosti kot osnovo ekonomske in socialne varnosti proizvajalcev. ■ • ' Ko je v nadaljevanju Marjan Rožič govoril o nekaterih nadaljnjih nalogah sindikata, je poudaril, da bi morali pri uveljavljanju zakona o dohodku podrobneje opredeliti naša stališča o nekaterih nerazrešenih vprašanjih. Delovna enota postaja danes nujnost modernega gospodarjenja in osnovna transformacija sedanjega podjetja v samoupravno asociacijo, je dejal tovariš Rožič. Sistemu gospodarjenja, v katerem ne spremljamo stroškov poslovanja in v katerem ohranjamo nerentabilne proizvode, ustreza centralistična organizacija podjetja brez delovnih enot.' Za vse tiste delovne kolektive, ki se bore za nižje stroške, za hitrejše obračanje sredstev in za večjo produktivnost, pa je decentralizirano odločanje osnovni pogoj za učinkovito upravljanje. NAPOVEDUJEJO BOJ NIZKO PRODUKTIVNI PROIZVODNJI Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Hrvaške je na zadnji seji obravnavalo problematiko nizkih osebnih dohodkov. Člani so v tej razpravi ugotavljali, da so osebni dohodki v večjem številu proizvodnih delovnih organizacij še vedno pod ravnijo življenjskih stroškov. Ti nizki osebni dohodki pa so seveda glavni vzrok za neustrezni osebni in družbeni standard, kar pa spet povzroča veliko flukiuacijo zaposlenih, zaposlovanje strokovnih kadrov v drugih dejavnostih, zlasti v tujini. V tej razpravi pa je predsedstvo hrvaških sindikatov moralo tudi samokritično priznati, da sindikat še ne more izvesti radikalne, akcije za povečanje produktivnosti in za višje osebne dohodke. Res pa je tudi to, da bi se morale v tej akciji angažirati v sp družbeno-politične organizacije in politično-teritorialne skupnosti. Tudi š 'koncentracijo ustvarjalnih sil ne moremo biti zadovoljni. Komaj 5 % gospodarskih delovnih organizacij ima strokovni kader, ki je sposoben slediti hitremu tehnično-tehnološke-mu razvoju in ga uveljavljati v lastnih podjetjih. Zavoljo tega je predsedstvo hrvaških sindikatov poudarilo, da bo možno problem produktivnosti in nizkih osebnih dohodkov rešiti samo z-organizirano-pnliiično akcijo, ki bb zasnovana na koncentraciji znanstvenih in strokovnih sil. Avtomobili renault po men vaših zahtev in vaših možnosti .-t Menim, da je zelo koristna pobuda Delavske enotnosti, da bi spregovorili o informiranju članov sindikata. Ugo-tavljamo namreč, da je informiranost delavcev — tako upravljavcev kot tudi članov sindikata — zelo slaba ter da bi morali poiskati ustrezne oblike, ki bi zagotavljale slehernemu delovnemu človeku, da bi bil informiran o ■i 'H celotnem dogajanju v podjetju ter v sindikatu. , rl ’' igi Z razširitvijo samoupravlja- posledice, ki jih slaba informi-nja postaja zahteva po vedno ranost povzroča. Na obalnem večji javnosti v delu vseh orga- področju imamo na primer 150 nov eden izmed bistvenih delovnih organizacij, od teh pa gdjev za izboljšanje: delovnih jih ima le. 10 sVoj tovarniški družbeno-političnih org a Mariboru imeli slavje! pre^' niz^ cosmos razmer in odnosov v kolektivih. Zahteva po javnosti dela se zato razkriva na vsakem koraku in v vseh naših stikih z delavci. Delavci imajo interes, da šo informirani predvsem o gospodarjenju'. 'delitvi osebnih dohodkov in sevpda o vseh njihovih pravicah in dolžnostih,, ki izvirajo., iz samoupravnih predpisov. Po drugi strani , pa motajo biti. tudi infočttiacije tako pripravljene in posredovane na tak.način, da so dpjpmiiive za poprečen .krog bralcev.' da. .so zanj .zanimive, sai ie nrav od tega odvisno, ali bodo delavci aktivno sprejeli informacijo in ali bodo kasneje celo sami sodelovali pri oblikovanju nekaterih informacij, Ce izhajamo iz pravice delavcev, da so informirani o vsem dogajanju v delovni organizaciji, potem jim-tega ne smemo kratiti samo zaradi tega, ker bi bili- nekateri posamezniki spričo slabega dela prizadeti. ' Neinformiranost delavcev, pa naj že .gre za dobro' ali slabo delo sodelavcev, pogosto kali medsebojne odnose. Prav tako v sredstvih -informiranja, premalo opazimo težnjo, dn bi se posamezna stališča oblikovala in preverjala na osnovi demokratičnega boja mnenj, predlo-gov in ..protipredlogov. In vendar demokratična' razprava — tudi v sredstvih obveščanja — ustvarja pogoje za medsebojno zaupanje,p realizem, s čimer pa se krepi občutek, da je možno .doseči bolj pravično in. predvsem bolj učinkovito reševanje problemov. In ankete sindikatov na obalnem področju iz leta 1967 sledi, da so delavci zelo slabo informirani o vsem, in ne. glede na to, ali gre za probleme njihovega delovnega kolektiva ali za probleme ožje in širšei,skup-nosti. Člani sindikata so prav tako slabo seznanjeni z dejav-. nostjo svoje organizacije: 17,8 % anketiranih je to izjavilo pri oceni dejavnosti sindikalnih or-, ganizacij v minulem letu, 23,3% pa je navedlo to kot osnovno pomanjkljivost v- delu sindikalnih podružnic. In slednjič — 78 % anketiranih tako misli, ko ocenjuje delo občin-. skega sindikalnega sveta, Spričo tega je nujno, da je tudi sindikalna organizacija vključena v redno mrežo informacijskih srcusiev v kolektivu, saj; bo le tako lahko sistematično spremljala vse pojave in probleme ter pravočasno in s samoupravnimi sredstvi ter v skladu z interesi delavcev predlagala ustrezne rešitve. Skratka, navedli bi lahko veliko primerov, ki jasnp izpričujejo izredno neinformiranost delavcev in ki opozarjajo na i. , .-''•ObT j j časopis. In vendar lahko glasilo delovnega kolektiva v dobršni meri nadomesti, osebno informacijo ali kako drugo obliko informiranja. In priznati si velja, da so se le redke delovne organizacije odločile v svoji interni zakonodaji izoblikovati jasna določila o tem, kdo in na kakšen način je odgovoren za informiranje delavcev. V obalnem sindikalnem svetu se zato zavzemajo, dh bi uresničili zlasti naslednja stališča: ® v interne, predpise bi bilo treba vnesti obveznost delovne skupnosti, da je vsak delavec sproti informiran o vsem dogajanju; © v večjih delovnih organizacijah, ki štejejo več kot 300 zaposlenih, naj bi ustanovili uredniške odbore, ki bi skrbeli za redno informiranje. Te odbore naj bi imenovali samoupravni organi na predlog druž-beno-političnega aktiva, biti pa bi morali samostojni pri oblikovanju informativnih sredstev; 9 delovne organizacije bi morale povečati sredstva za izdajo glasil delovnih kolektivov in za informiranje nasploh ter jih zagotoviti v vsakokratnem finančnem planu; • pri obalnem sindikalnem svetu naj bi ustanovili stalno komisijo za tisk in informiranje, ki bi predvsem proučevala razmere na področju informiranja v delovnih organizacijah ter sodelovala z uredniškimi odbori. V Kopru tudi sodimo, da bi naj vsak član sindikata vsaj enkrat mesečno prejel časopis, ki bi obravnaval izključno problematiko v sindikatih. Ta časopis bi moral biti aktualen, izhajal pa naj bi v sklopu Delavske enotnosti. Zato sodim, naj bi ne ukinjali zdajšnje Delavske enotnosti, nasprotno, razmišljati bi morali o poživitvi informi- ; in povojnim sindikalni® _______________________ odli*”’ nja, s katerimi jih je ra ^ nesebifno in pozrtvovalh® ^ boju za delavske pravice val predsednik republike likovanja je prisotnim delavcem izročil predsednik ^ venskih sindikatov Tone KrcP Z redom dela z rdečo za**®T bil odlikovan Stefan PavSiHi * dom zasluge za narod » e1®0 . žarki pa Milka Bračko _ ran j a. -kc Jernej Brelih, Pavla eerw Ignac Stropnik, Franc * Marija Sme in Franjo redom dela z zlatim vericet* bili odlikovani Anton nez Pestotnik, Ivan Ternov*el{ Franjo Potočnik, z redom z J za narod s srebrno zvezdo odlikovan Franjo Fras, dela s srebrnim vencem ^ riši Jože Balon, Stanko ^ Leopold Košenina. ® Murska Sobota Na pobude nekSlerih oS^ ^ organizacij v zdravstvenih i-ezdo Je * d SERGEJ KRAIGHER V DOMU SINDIKATOV Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je 18. julija obiskal Dom sindikatov, kjer se je z ožjim političnim aktivom republiškega sveta sindikatov pogovarjal o perečih vprašanjih gospodarskega in družbeno-političncga življenja. Osnova za ta razgovor so bila vprašanja, ki jih je tov. Kraigherju postavil predsednik RS ZSS Tone Kropušek. Ta vprašanja so sc nanašala na oceno našega trenutnega gospodarskega položaja in ekonomskih gibanj glede na cilje družbene in gospodarske reforme, na spreminjanje strukture gospodarstva in procese njegovega prestrukturiranja, na realne zakonske in samoupravne možnosti za preudarno usmerjanje dohodka ter na organizacijski način, s katerim bi v Sloveniji zagotovili učinkovito spremljanje in izvajanje XV. amandmaja zvezne ustave in XIII. amandmaja slovenske ustave. O razgovoru predsednika slovenske skupščine s političnim aktivom RS ZSS bomo še poročali. M. P. ■ j vlh Pomurja so se pred ne° ^ • sestali v Murski Soboti bori vseh štirih osnovnih nlh organizacij, posveta P* ^ udeležili tudi predstavniki 0 po"1 skih sindikalnih svetov v r (!. Ju. Razprava je pokazala, ^ staja živa potreba po sode10' vseh štirih sindikalnih or®a j/ cij. Zato so na tem posvetu * , ,.i b0 volili iniciativni odbor, ki konca avgusta letos P1^ -.niti predlog, kako naj bi delo sindikalnih kakšna naj bo vloga sin'^) d pri izvajanju samouprav1^, govorov na področju zdraV®. organi*8®1^ l!llllll!l!ll!!l!ll!llllllll!l!!lllflll!!!l|[lllll!!!!!l!l!!l!llllll!!llllll!i;!![|!!;il!!!!ill!!l!!!UII!!!!l!!!l!!l!llll! -I lili Odlikovanja sindikalnim delavcem V okviru proslave 59-letnice ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov je predseduj republike Tito odlikoval 38 slovenskih predvojnih in povojnih sindikalnih delavcev in fun cionarjev. Odlikovanja so dobili: f Red republike z zlatim vencem: Lojze Ocepek; Red zasluge za, narod z zlato zvezdo: Alojz Diacci, Jože Kopitar, Alojz Lešnik in Srečk Žumer; Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem: Rudolf Ganziti, Miro Jeršič in Jože •Iurat’ Red republike s srebrnim vencem: Dolfka Boštjančič-Pauius in Tone Tribušon; Red zasluge za narod s, srebrnimi žarki: Jože Hribar, Vinko Racman, Vlado Vodopiv in Lojze Založnik; Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem: Rafael Štolfa; Red dela z zlatim vencem: Slavko Bohanec, Lojze Capuder, Jovo Galič, Pavla Hvasti ' dr. Andrej Kopač. Matija Koprivec, Viktor Kosovel, Stane Kovač, Jakob Kvas, Jože rolt, Ivan Nagode, Julij Planinc, France Plazar, Marjan Rožič, Uroš Rupreht, Franc Setl" in Gašper Stibej; Red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Stane Glas; .j. Red dela s srebrnim vencem: Vida Lotrič, Franc Martinec. Bogo Pečan, Jože Pec0 in Jože Vidic. »piiiiiM ..iiiimiiiiii.iiiiiiiiiiiiiil^ .. f Uravna posvetovalnica DE va __■'_,_:_ ■_J. ; Renault 16 GL, . ^iniiiii) im. komforten, funkcionalen, 1470CCm'. 63 KM s^,usas- . o VPRAŠANJE: V podjetju, kjer sem zaposlen, mi je bil vročen sklep o prenehanju dela zaradi nezadovoijeVanja zahtev delovnega mesta. Komisija, ki je ugotavljala moje strokovne sposobnosti, je bila sestavljena iz dveh delavcev, ki imata približno enake strokovne sposobnosti in strokovno izobrazbo kot jaz, medtem ko je bil tretji član komisije iz stroke, ki nima z mojim delovnim mestom nobene zveze. Sam sem namreč inženir agronomije, tretji član te komisije pa je bil pravnik Komisija, ki je raziskovala moje strokovne delovne sposobnosti, je utemeljila svojo odločitev z dejstvi, da nisem spoštoval sklepov samoupravnih organov, da šeni prekoračeval pooblastila in da sem končno napravil celo podjetju večjo škodo. Noben od teh očitkov pa v odločbi o prenehanju dela ni konkretneje obrazložen. Prosim vas, da mi odgovorite, ali je tak način prenehanja dela v skiadu z zakonom? — A. L. — LJUBLJANA ® ODGOVOR: Po določilu člena 105 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih lahko'preneha delo delavcu, kadar njegova delovna/sposobnost ne 'zadovoljuje 'zahtevam delovnega mesta na katerem dela. Pogoj za tako prenehanje dela je. da delovna organizacija na objektiven Tiačin ugotovi to dejstvo, da delave« dalj časa. to je trajneje, nfe’'dosega povprečnih delovnih uspehov da ni možnosti ražpored-itye, delavca na drilgo delovno mesto za katero izpolnjuje pcrgbje za delo, in končno, da to njegovo nesposobnost- za delo ugotovi posebej imenovana strokovna komisija, katere člani morajo biti strokovnjaki iste stroke z najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima delavec, ■n/ katerega delovno sposobnost ugotavljajo. V vašem Pr'efF očitno ta strokovna komisija ni bila ustrezno sestavljena, bil za člana komisije Imenovan tudi strokovnjak iz druge s .^s1 in ne iz iste, v kateri ste delali vi Seveda pa taka nezako' 2j' sestave komisije že »ama po sebi ni razlog za ugotovite^ konitosti odločbe o prenehanju dela. če bi jo izpodbija11 d’ sodiščem, ker sodišče tako odločbo razveljavi le, če ugot0 Jo$' je ta kršitev bistveno vplivala na zakonitost odločbe. ^ ki ste jih navedli v vašem vprašanju glede prenehanja .^iv1 pa so presplpšni in bi odločba seveda morala biti utern6^ s konkretnimi razlogi, zavoljo katerih naj bi vam preneha’0 poleg tega pa razlogi, ki jih komisija navaja, prej predsta sii razlog za uvedbo postopka zaradi kršitve delovnih d°lz „4J kot pa za ugotavljanje delovnih sposobnosti na delovnem Kako gospodarimo VELEBLAGOVNICA i^V namo O priporoča potrošnikom hiter, sodoben it. cenen nakup vseh potrebščin, za sebe za družino, za dom in za gospodinjstvo O potrošnikom ondi blago na obročno od plačevanje: 0 za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJ UBLJ AN A " f Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA. Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a Ste slišali.•• da nerazvita-območja ne kanj. j e .imela-; naj več nepo-poljentttsscedfebesv Cma go-Fa in Kosovo. Nekatere “anketna-merazvitih območ-Wi so vse letoiimele rela-“vho ^visoke zneske nepo-r^bljenib sredstev, medtem so banke nekaterih dru-ph nerazvitih območij in-ptvenirale pri skladu, da r171 zagotovi večja sredstva. držanjem teh sredstev na ?r° računu bank se zmanj-Jdje prispevek tega kapita-P za uresničitev politike J^voja nerazvitih. Razen “°sne in Hercegovine dru-** območja niso izkoristila "Jožnosti kreditiranja tehtne pomoči. Črna gora je ®d . razpoložljivih sredstev r? ta namen porabila 33%, "Makedonija 13,5%, Kosovo Pa 1,7%; ■'••da ima Kosovo, ki šteje Približno 1,200.000 prebival-Cev, vsega le 92.000 zapo-®knih. To se odraža tudi v Problematiki zdravstvenega J1 socialnega zavarovanja, pokrajina ima danes 22 ‘dravstvenih domov, 122 Zdravstvenih postaj, 444 ‘dravnikov in 1130 ljudi s rednjo zdravstveno izobrazbo. Za tifusom boleha “>5~krat več prebivalcev kot v. SR Srbiji. Na tisoč prebivalcev pride 2,7 bolniških Postelj, zaradi velikega naivnega prirastka in neza-bostnih investicij pa se bo letu 1970 število postelj Jbanjšalo na 2,4. En zdrav-b1« pride na kakih 3000 Prebivalcev, specialist za Jilezljive bolezni na 400 it°č, internist na 90.000, fi-i°log na 90.000, ginekolog ji no 20.000 žensk. Zelove-*e smrtnost novorojen-if°v. .>d 108 do 150 na 1000 jorojenih otrok. Samo 21 dstcT.ijov žensk ima pri po-°b’i strokovno pomoč. RAZVOJ PROMETA PO MORJU, ZRAKU, CEVEH SLOVENIJA mednarodno križišče Slovenci smo pred zadnjo vojno odhajali s svojih tal v širni svet le po cestah in železnici; šele v zadnjih dvajsetih in več letih lahko odplujemo iz domače luke ali odletimo z modernega letališča. Luka Koper in brniško letališče pa nista posodobila le našega potniškega prometa, marveč sta poživila celotno gospodarsko dejavnost v Sloveniji. Vse kaže, da se bomo pri nas kaj kmalu seznanili še z eno, za nas »novo« obliko prometa, s tako imenovanim »cevnim prometom«, tako da bo Slovenija z vsemi znanimi oblikami prometa povezana z razvitejšimi evropskimi državami. Oglejmo si, kakšne možnosti imamo za razvoj »sodobnih« (vsaj za nas) oblik prometa! VjfejffJTS T POHIŠTVO PRISTANIŠKI PROMET Kakor je znano, je Slovenija hkrati s samostojnim izhodom na morje dobila približno 40 km dolgo morsko obalo, s tem pa so se nam odprle nove možnosti za povezavo s svetom. V Kopru se naglo razvija novo pristanišče, koprsko obalno področje pa je povezano s Slovenijo s cesto in železnico. Pristanišče, ki je šele v prvi fazi svojega razvoja, se je specializiralo za promet z visokovred-nim kosovnim blagom ter se je že uveljavilo v jugoslovanskem zaledju in delno tudi že kot tranzitno pristanišče. Z nadaljnjim razvojem našega gospodarstva in našim vse večjim vključevanjem v mednarodno delitev dela bodo — po predvidevanjih strokovnjakov — potrebe po pomorskih prevozih naglo naraščale. Pričakujemo lahko tudi povečan pritisk zalednih držav na jadranska pristanišča. Med njimi kažeta vse večje zanimanje za usluge koprskega pristanišča razen Avstrije Madžarska in Češkoslovaška, ki v skladu z novo politiko gospodarjenja — z upoštevanjem čim nižjih stroškov — iščeta čim krajše poti na morje. Naša pristanišča na severnem Jadranu, kjer je pretok blaga najmočnejši, že sedaj ne morejo opraviti vsega prometa, ki se jim ponuja. Zato smo prisiljeni še več investirati v pristanišča in v prometne povezave z zaledjem, sicer se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da nas prehiti konkurenčni Trst in nam prevzame tranzitni promet. Lahko se tudi zgodi, da nam bo Trst vse pogosteje posredoval tudi promet blaga za našo prekomorsko blagovno menjavo. Po sedemletnem načrtu razvoja jugoslovanskih pristanišč, ki se pravkar izteka, naj bi Koper kot razbremenilno in dopolnilno pristanišče reškemu pristanišču prevzel že leta 1970 2,5 milijard ton prometa, od tega 1,4 milijarde ton tranzita s podonavskimi državami. To pa pomeni, da bo moralo koprsko pristanišče poleg svoje ozke specializacije vključiti v promet množično blago, ki ga naša domača industrija in sosednje države najbolj potrebujejo. Razširitev poslovanja bo nedvomno terjala nove investicije v obalo, razkladalne naprave in v skladišča za razsuti tovor. Z večjim deležem razsutega tovora se bo koprsko pristanišče približalo ©irjUfj jj!! Kako najugodneje in najceneje NA POTOVANJE -NA DOPUST? 0 Z vpisom obveznic za modernizacijo železnic, ker s ten. dobife brezplačne karte za potovanja — 6 % obresti, razen tega — nagradno loterijsko žrebanje s 700 dobitki, med katerimi so večdnevna potovanja po inozemstvu ter letovanja na morju. 0 Z vpisom obveznice za 500 N-dinarjev — 1 brezplačna karta, z vpisom obveznice za 1000 N-dinarjev — 3 brezplačne karte, ki pa jih lahko izkoristite v letu vpisa ter v naslednjih dveb letih. 0 Prva anuiteta zapade v izplačilo leta 1972. Za podjetja — na vsako obveznico za 10.000 N-din — 3 % popust pri prevozu blaga v letu vpisa in v naslednjih dveh letih. • Poslužujte se te nove ugodne oblike in pogojev varčevanja ter vpisujte obveznice za modernizacijo železnici ZAPOSLENI V LIK ŠOŠTANJ IN STIX VELENJE SE BODO NA REFERENDUMU ODLOČALI O ZDRUŽITVI PODJETIJ: V združenem podjetju so možnosti za HITREJŠI RAZVOJ Združevanje lesno predelovalne industrije v Šaleški dolini so pogojila pravzaprav prizadevanja Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, da še bolj zadovolji želje kupcev, in spoznanje, da bo iViogoče hitreje napredovati z združenimi silami in kapitalom obeh delovnih organizacij strukturi večjih evropskih pristanišč, kjer v prometu prevladuje razsuti tovor. MOŽNOSTI RAZVOJA LETALSKEGA PROMETA Sodobno letališče Brnik je oddaljeno od važnejših evropskih centrov največ 1300 km ali dve do tri ure potovanja z letalom. Letališče Brnik posreduje za zdai predvsem promet potnikov v mednarodnem prometu in to predvsem s charter leti. Največ potnikov prihaja v Slovenijo in v njeno ožie in širš° gospodarsko in turistično zaledje iz severnoevropskih držav. Letalski promet predstavlja v svetovnem gospodarstvu najmlajšo premetalo panogo, vendar pa se'silovito razvija. Močno naraščanje prometa z letali je razumljivo glede prednosti, ki jih ima letalo pred vsemi drugimi prometnimi sredstvi. Moderno urejeno letališče na Brniku ima zato kar precej možnosti, da se še naprej širi in razvija. Vendar bo moralo nenehno slediti izpopolnjevanju, saj letališča najhitreje tehnično zastarajo. Le tako bo lahko Brnik kos vse večji konkurenci letališč v bližnjih gospodarskih in turističnih središčih. IN PROMET BLAGA PO CEVEH? V svetovnem gospodarstvu dobivata v povojnem razdobju vedno večji pomen nafta in zemeljski plin. Obe surovini naglo prodirata v industrijske panoge, v promet in v široko potrošnjo. Glede vedno večje konkurenčnosti nafte in zemeljskega plina drugim znanim energetskim virom, ki tudi sicer ne dohajajo vse večjih potreb gospodarstva, se Evropa v zadnjem desetletju vedno bolj prepreda z mrežo naftovodov in plinovodov. Cevni transport se je namreč izkazal kot ceneno transportno sredstvo za posredovanje nafte in plina. Že precej gosto mrežo naftovodov zato v Evropi še vedno dopolnjujejo. Mreža naftovodov se je že ali se bo v najkrajšem času zelo približala Sloveniji in nam nudila — če se odločimo za lastno rafinerijo — več možnosti za priključitev. Zlasti bi se kazalo priključiti na tržaški ali avstrijski naftovod, na »naftovod prijateljstva«, ali na bakarski naftovod. Lahko pa bi se seveda odločili tudi za lasten naftovod, ki bi ga lahko speljali iz koprskega pristanišča v osrčje Slovenije. Mreža plinovodov v Evropi ni/ tako gosta kot mreža nafto-vddov, vendar kaže, da bo to mrežo precej razširilo nekaj najbolj' aktualnih projektov. Zelo aktualen je projekt za plinovod, po katerem bodo Rusi dobavljali plin Avstriji, Italiji in tudi Franciji. Trasa novega plinovoda še ni povsem določena, vsekakor pa bo potekala v bližini Slovenije ali pa celo po našem ozemlju. Nadalje se tudi Italija zanima za dobavo plina iz Nizozemske. Tretja varianta pa je uvoz zemeljskega plina iz Alžirije, z izhodiščem plinovoda nekje na severnem Jadranu. Zemeljski plin se bo torej tako kot naftpvod zelo približal Sloveniji. Slovenija se bo lahko priključila ali na sovjetski plinovod ali na »alžirski«, kolikor ne bo eden od teh sploh potekal po slovenskem ozemlju. Našemu gospodarstvu se potemtakem. v prihodnosti ne bo treba bati, da bi stroji obstali. Se posebno zato ne, ker tudi na povečanje proizvodnje električne energije nismo pozabili, prav tako kot ne na možnost gradnje atomske centrale. V. B. V svetu je povsem uveljavljena praksa, da je na tržišču naprodaj kompletna kuhinjska oprema, torej vse od elementov, štedilnikov, hladilnikov, strojev za pranje posode in pralnih strojev. Gospodinje potem izbirajo med posameznimi tipi oz. izbirajo elemente, ki jih bodo potem vgradili v kuhinjo. Tudi velenjska Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« se želi pojaviti na našem tržišču s kompletnimi kuhinjami, saj si prizadeva kar najbolj ustreči željam kupcev. V Šaleški dolini ie sicer lesno predelovalna industrija razvita, vendar nobeno od obeh podjetij — Podjetje za izdelavo pohištva STIK Velenje in Lesno industrijski kombinat Šoštanj samo ne bi bilo kos zahtevam po povečanju proizvodnje. Zato je dozorelo spoznanje. ki je sicer nastalo izven obeh kolektivov, da je treba združiti sile, znanje in kapital. Razmišljanja v velenjskem podjetju STIK in šoštanjskem LIK pa so končno pripeljala tako daleč, da so se samoupravni organi obeh delovnih organizacij odločili za združitev, ki jo morata potrditi delovni skupnosti z referendumom, ki bo 28. julija letos. Združili pa naj bi se podjetji — če referendum uspe — že s 1. septembrom letos. PRED ZDRUŽENIM PODJETJEM POMEMBNA INVESTICIJA Podjetje za izdelavo pohištva STIK Velenje izdeluje zdaj več tipov kuhinjskih elementov, v Lesno industrijskem kombinatu Šoštanj pa delujejo obrati primarne predelave lesa. tako žaga, embalažnica. obrat za izdelavo lesne volne ter stavbeno mizarstvo. V okviru združenega podjetja bo mogoče proizvodnjo mnogo bolj modernizirati, predvsem pa koncentrirati obrate na enem mestu, to je v industrijski coni v Velenju. Seveda pa je najpomembnejša naloga, ki je v sedanjem obdobju pred delovnima skup-nostima STIK in LIK, gradnja nove tovarne v industrijski coni v Velenju, v kateri bodo v velikih serijah proizvajali kosovno pohištvo. Gradnjo te tovarne bodo začeli na jesen letos, proizvodnja pa bi morala poskusno steči že na začetku prihodnjega leta. V tej tovarni bodo, med drugim, še naprej izdelovali elemente za kuhinje, ki jih zdaj delajo v podjetju STIK in ohišja za televizijske sprejemnike »Gorenje«. Tovarna gospodinjske opreme pa bo prevzela tudi pretežni del prodaje kuhinjskih elementov. Gradnja nove tovarne v industrijski coni v Velenju bo hkrati pomenila tudi začetek prizadevanj za kar na j več j o možno racionalizacijo v lesno predelovalni industriji v Šaleški dolini in dosledno usmeritev1 v finalizacijo. Ko pripravljajo potrebne načrte za gradnjo nove tovarne kosovnega pohištva, pa že razmišljajo o povečanju zmogljivosti embalažnice. Enkratno povečanje proizvodnih zmogljivosti tega obrata pogojuje povečanje proizvodnje v TGO Gorenje Velenje. Serijsko proizvodnjo iz dosedanjih prostorov podjetja STIK bodo prenesli v novo tovarno, računajo pa, da bi v starih prostorih obdržali oddelek za dela po naročilu ali da bi se usmerili v izdelavo potrebnih izdelkov iz lesa za stanovanjske zgradbe. Seveda pa bodo v končni posledici razvoj posameznih obratov pogojevale razmere na tržišču in možnosti združenega podjetja za modernizacijo proizvodnje. NA NOVO BODO ZAPOSLILI OD 100 DO 150 DELAVCEV Združitev lesno predelovalne indiistrije v Šaleški dolini, predvsem pa gradnja nove tovarne za proizvodnjo kosovnega pohištva, bo omogočila občutno OKNA inlešvRATA I—----8POLKNA PRODAJA NA ribnica KREDIT povečanje vrednosti proizvodnje. V lesno industrijskem kombinatu Šoštanj bodo letos dosegli proizvodnjo v vrednosti 13 milijonov N-din. v podjetju za izdelavo pohištva STIK Velenje pa samo v serijski proizvodnji 8 milijonov N-din. Prihodnje leto pa naj bi združeno podjetje že doseglo proizvodnjo v vrednosti 50 milijonov N-din. Se pravi, da gre kar za enkratno povečanje vrednosti proizvodnje. V LIK Šoštanj zaposlujejo zdaj 222, v velenjskem STIK pa 95 delavcev. Posebej pomembno je, kot sta poudarila Martin Primožič, direktor LIK Šoštanj, in Franc Dremel, direktor STIK Velenje, da ob združitvi nihče ne bo ostal brez dela, pač pa bo treba zaradi potreb nove tovarne kosovnega pohištva zaposliti še od 100 do 150 novih delavcev. Prednosti združitve Lesno industrijskega kombinata Šoštanj in Podjetja za izdelavo pohištva STIK Velenje so več kot očitne. Zato v Šoštanju in v Velenju pričakujejo, da bo referendum o združita" uspel. (vš) 'IBS IS ekskluzivni modeli — plašči in obleke modnih barv v omejenem število ■ modna hiša ( prodajni servis I gj Ljubljana—Maribor—Osijek 3 ........................... Direktor jeseniške železarne mr. inž. Peter Kunc « Perspektiva naše železarne Je v Analizirani predelavi Dobri delovni rezultati jeseniških kovinarjev in družbena pomoč, ki je začela delovati, odpirajo iz-giede, da železarna že v tem letu normalizira svoje poslovanje (Nadaljevanje s 1. strani) Med te probleme sodijo nedvomno — in morda na prvem mestu — tudi stanovanjske razmere, ki so zelo pereče. Radi bi likvidirali barake pod Mežakljo, pa tudi že davno odpisana stanovanja na področju same železarne. Ni pa dvoma, da izpada normalnega nvestiranja v družbeni standard v zadnjih dveli-treh letih, ko smo morali reševati našo železarno iz najtežje krize v njeni zgodovini, ne bomo mogli nadomestiti v enem samem letu. Glede stanovanjskih razmer samskih delavcev pa je že prišlo do vidnega izboljšanja. Kot veste, smo imeli vedno precejšnjo fluktuacijo določenih vrst delavcev, od aprila naprej pa ne sprejemamo več novih delavcev — in tako se nam stalež zaposlenih znižuje; samo do junija se je znižal za 230 delavcev. To nam je omogočilo ureditev razmer v samskih domovih in na Straži, kjer so družinska stanovanja, v katerih pa so sedaj stanovali tudi samci, medtem ko so v samskih domovih stanovale tudi družine. Sedaj imamo na' voljo 70 postelj za samce kot, rezervo — in to seveda ugodno vpliva na stanovanjske razmere samcev. 1 BE: Kako daleč ste s pripravami za integracijo vseh treh slovenskih železarn? Mg. inž. Kunc: Za referendum o združitvi, ki bo 15. septembra letos, je pripravljeno že vse, kar je potrebno: mimo drugega predlog statuta in medsebojne pogodbe, ki bo osnova za združevanje. Pripravljena je tudi že brošura, ki jo bodo dobili delavci vseh treh železarn, se pravi kakih 12.000 zaposlenih, v kateri so pojasnjeni cilji integracije, specializacija proizvodnje, smernice razvoja itd. Združitev slovenskih železarn smo si Jeseničani predstavljali kot zHtje v eno podjetje, zaradi znanih vzrokov pa zaenkrat do tega zlitja ne bo prišlo, temveč bo vsaka od treh železarn ostala samostojna pravna oseba, s Samostojno prodajno in nabavno politiko ter z delno povezano investicijsko politiko. Gre torej za prvo stopnjo medsebojnega približevanja, nadaljnji razvoj jsa bo nedvomno potekal v srrieri višje stopnje integracije. Sicer pa tudi sedanja pogodba o združitvi predvideva možnost, da se dva izmed treh partnerjev združita v ožjo skupino — če to ni v škodo tretjega partnerja; možno pa je tudi, da se vsakemu izmed treh partnerjev pridružijo druga podjetja. Tehnološka nedograjenost Jesenic ^j| DELAVSKA ENOTNC in Štor bi z zlitjem v enotno podjetje bila že skoraj odpravljena, pa zato že v prihodnjem ,letu lahko pričakujemo nadaljnje zbližanjo teh dveh partnerjev. Ob združitvi Jesenic in Štor bi bilo možno vključiti še nekaj predelovalnih podjetij v to novo železarno. Skratka, 15. septembra bomo imeli referendum o združitvi in pričakujemo, da bo na Jesenicah ta referendum zagotovo uspel. DE: Za zaključek še eno vprašanje, tovariš direktor: v čem vidite bodočnost Železarne Jesenice? Mg. inž. Kunc: Bodočnost naše železarne vidim v finalizi-ranju predelave, kot na Jesenicah imenujemo usmeritev na proizvodnjo končnih izdelkov iz žice in hladno valjane pločevine! Proizvajali ne bi na primer samo vlečeni žice, temveč bi iz te žice izdelovali tudi mreže, spojne ejemente, pletiva itd. Menimo, da kot kompleksna železarna, ki sama predela toliko grodlja, surovega železa in valjanih proizvodov, kolikor jih potrebuje, nimamo perspektiv — in to zaradi našega geografskega položaja, devizne situacije, konkurence drugih železarn itd. Prepričani pa smo, da lahko obstanemo in uspešno poslujemo kot proizvajalci končnih izdelkov iz žice, hladno valjane pločevine in trakov in različnih individualnih večjih odlitkov. Slovenija sama bo že v naslednjih dveh letih porabila letno več kot 100.000 ton hladno valjane pločevine in trakov, podobne potrebe pa imajo tudi drugod v Jugoslaviji. Čeprav gradijo velike kapacitete za masovno proizvodnjo hladno valjane pločevine in trakov v Smederevu in Skopju, pa nihče ne bo pokrival potreb po kvalitetni hladno valjani pločevini in trakovih, kot so nerjaveča, dinamo in trafo hladno valjan;?. pločevina. Takšna pločevina prenese transportne stroške v vse kraje naše države, brez posebne izgube pa bi jo lahko tudi izvažali. Finaliziranje pre-, delave bi nam omogočilo tudi proizvodno sodelovanje z mnogimi majhnimi podjetji in zaposlitev kakšnih tisoč žensk, za katere sedaj na Jesenicah ni dela. S tem hi omogočili zaposlitev obeh zakoncev in na ta način dosegli, da Jeseničani in Gorenjci, ki so dobri, toda precej zahtevni delavci, obdrže interes za delo v naši železarni, Naša perspektiva je torej kvalitetna končno, proizvodnja — in na takšno proizvodnjo so usmerjeni tudi vsi naši razvojni načrti. M. P. — Št. 30 — 26. julija 1969 Sto let Železarne Jesenice sto let industrijske proizvodnje jekla S pomočjo tujega kapitala je KI D zgradila v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja na Jesenicah n<>^ obrate, ki pomenijo začetek moderne železarske industrije @ Leta 1907 je K1D pogasila ognjev plaVD na Jesenicah in Javorniku in ostali so le še predelovalni obrati # Šele leta 1937, torej po tridesetih tih premora so na Jesenicah vnovič začeli taiiti železovo rudo @ V prvih povojnih letih je jeseniška ž® lezarna pokrivala 60% celotnih jugoslovanskih potreb po jeklu ® Z letom 1962 se začenja prva faza f* konstrukcije Železarne Jesenice, ki bo letos v glavnem tudi zaključena Jeseniški železarji letos, proslavljajo 100-letnico, odkar so začeli z industrijsko proizvodnjo jekla. Vsesplošni pritisk tehničnega napredka je proti koncu XIX. stoletja pospešil združevanje zastarelih in nerentabilnih fužinarskih obratov na Gorenjskem, ki so se leta 1896 končno združili v Kranjsko industrijsko družbo (KID) s sedežem na Jesenicah, kjer je bilo fužinarstvo najbolj razvito. V tem času so zasloveli tudi obrati na Javorniku zaradi izdelave visokood-stotnega feromangana, ki so ga kot prvi na svetu začeli proizvajati v plavžu na Javorniku leta 1372. Zastarelost obratov in vedno močnejša konkurenca so pospešili propadanje železarstva na Gorenjskem in narekovali gradnjo nove skoncentrirane železarske industrije. S pomočjo tujega kapitala so v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja zgradili na Jesenicah nove obrate, kar pomeni začetek moderne žele-- zarske industrije. Novi obrati martinarna, težka in lahka proga, valjarna žice, žebljarna, mehanična delavnica, kovačnica in drugi pomožni obrati so pomenili tehnološko revolucijo. Tedanji lastniki KID so v začetku našega stoletja zgradili v Skednju pri Trstu tri plavže, nekoliko kasneje pa so tam skoncentrirali še martinarno in valjarne. S tem je ugasnil stari plavž na Savi, ki je proizvajal grodelj več stoletij, leta 1907 pa so pogasili še ogenj v zadnjem plavžu na Javorniku. Na Jesenicah so ostali le še predelovalni železarski obrati. Prva svetovna vojna ih krivične meje so odrezale Skedenj od ekonomske enote KID in na Jesenicah so nastopile velike gospodarske težave. Sele v letih 1930 do 1940 so bile v KID znova vložene večje investicije. Na Javorniku je v teh letih bila zgrajena Valjarna tanke pločevine. tračna proga, univerzalno ogrodje težke proge, na Jesenicah je bila zgrajena nova jeklarna z novimi SM pečmi, nov obrat šivnih cevi in šamotarna. Leta 1937 je bil zgrajen prvi plavž, leta 1940 pa še drugi, tako so na Jesenicah po 30 letih premora znova talili železovo rudo. OD OSVOBODITVE DO ZAKLJUČENE PRVE FAZE REKONSTRUKCIJE Jeseniški železar se je po osvoboditvi z veliko vnemo lotil dela, da bi porušeni domovini dal čimveč jekla. Že sredi leta 1940 sta ponovno zagorela oba plavža, leta 1947 pa je bilo doseženo že 90.501 ton blagovne proizvodnje, kar je že 5000 ton več kakor leta 1939. V tem obdobju je delovni kolektiv pokrival 60 % celotnih jugoslovanskih potreb po jeklu in tako izredno veliko prispeval k obnovi porušene domovine. Delovni kolektiv se je z veliko prizadevnostjo ter z lastnimi silami lotil modernizacije in razširitve proizvodnih zmogljivosti, čeprav je v tem obdobju dobil le staro reprodukcijsko opremo. Tako je leta 1949 začela obratovati nova valjarna debele ploče- vine, sledila jo preselitev predelovalnih obratov v nove prostore in šele v letih 1955 do 1957 je bilo postavljeno novo ogrodje v hladni valjarni in so bili delno zamenjani stari stroji za vlečenje žice. Kasnejše dodatne kapacitete v jeklarni so vplivale na povečanje proizvodnje jekla, tako da je že leta 1959 znašala blagovna proizvodnja 229.825 ton ali skoraj trikrat več, kot je znašala predvojna proizvodnja. V tem času so se pojavili tudi novi proizvodi: oplaščene elektrode, vlečeno, luščeno ter brušeno jeklo, prvič v zgodovini Železarne pa je bila osvojena tudi proizvodnja konstrukcijskih jekel ter drugih jekel s posebnimi fizikalnimi lastnostmi. Osvojena je bila proizvodnja kotlovske, dinamo, nerjaveče in dekapira-ne pločevine. V hladni predelavi se je napredek odražal v proizvodnji patentirane žice, žice za prednapeti beton, elektrod za varjenje in kvalitetnih proizvodov vlečnega, brušenega in luščenega jekla. To so bili izredni uspehi delovnega kolektiva, kljub temu, da je v obdobju med 1950 do 1960 prevladovala splošna stagnacija naložb v črno metalurgijo. Resnično vrednost teh izrednih uspehov nam pokaže šele dejstvo, da je stopnja izrabljenosti osnovnih sredstev Železarne v letu 1960 znašala že 50 odstotkov. INVESTICIJSKI PROGRAM CELOTNE REKONSTRUKCIJE PODJETJA V letu 1960 je bil izdelan investicijski program celotne rekonstrukcije podjetja, ki je bil odobren leta 1961 na natečaju Jugoslovanske investicijske banke. S tem je bila dana možnost za modernizacijo in povečanje kapacitet Železarne. V letu'1962 začeta prva faza rekonstrukcije bo v glavnem v letošnjem letu tudi zaključena. Največje pridobitve železarne v zadnjih desetih letih so: nova aglomeracija (razkladalni sistem in sistem transportnih trakov za koks in rudo), ki je v zaključni fazi gradnje, dve 60-tonski električni peči za proizvodnjo surovega elektrojekla, rekonstrukcija kav-perjev za vpihavanje toplega zraka v plavže, nove valjarne na Beli — bločna proga Blu-ming za proizvodnjo »blumov<-in »slabov«, vroča valjarna trakov Steckel za proizvodnjo vroče valjanih trakov, jeklovlek za proizvodnjo vlečenega, luščenega in brušenega jekla, v hladni valjarni ogrodje Siemag za pro- izvodnjo široko hladno valjaj trakov, v žičarni vlečni strojG patentimica za proizvodnjo čene žice, nove razdelilna Pjj] staje za energetske obrate, kama in nekatere druge rnaJS^ rekonstrukcije in izboljšave. N avedene rekonstrukcij®.. izboljšave so ob velikih priprl vanjih delovnega kolektiva nile proizvodnjo surovega j®*7 v letu 1968 na 427.000 ton V PP mer j avl z 271.715 tonami V l*v 1958, skupno proizvodnjo "7 1,450.219 ton v primerjalni 856.449 tonami v letu 1958 v blagovno proizvodnjo na 326-2 ton in 11.995 ton prevaljanfiK materiala v primerjavi z 22*1 tonami V letu 1958. StarilW*J merjena v kilogramih na urO' na moža je v zadnjih deS®^ letih v skupni proizvodnji P? rasla za več kakor 100 c/oi c®!"L ni dohodek podjetja pa se j® leta 1968 novečal za 256 v« Po osnovnem programu _ ^ konstrukcije mora prvi etapbJ' se sedaj zaključuje, slediti ga etapa, ki bo zajemala še V1 jo stopnjo finalizacije izdaik®’ predvsem pločevine in žice, ““T bo podjetju prineslo večji p nančni učinek. _ JOŽE VAB« Sanacijski program in reorganizacija Železarne Z uveljavljanjem gospodarske reforme je prišlo za delovni kolektiv železarne in za črno metalurgijo nasploh do težkih neskladij. Medtem ko so cene metalurškim izdelkom ostale nespremenjene, so cene surovin, reprodukcijskega materiala in transporta narasle od 45 do 80 c/o, ne da bi upoštevali še poreformne podražitve. Razmere je poslabšala še liberalizacija uvoza izdelkov črne metalurgije in neustrezna carinska zaščita, kar je imelo za posledico, da so bile kapacitete železarne zasedene samo 80 %. Negativne posledice tega uvoza so se čutile še v prvem tromesečju leta 1968. Znano je tudi veliko nesorazmerje med domačimi cenami koksa in rud in svetovnimi cenami. Tudi lastna udeležba železarne za modernizacijo in rekonstrukcijo podjetja se je od predvidenih 10 % povečala na 50 %, k temu pa so se pridružili še izredno neugodni pogoji investicijskih kreditov, visoke in-terkalame obresti kot posledica časovnega zavlačevanja rekonstrukcije zaradi nepravočasno odobrenih kreditov, nadalje valorizacija osnovnih sredstev in končno tudi dveletna stalna nelikvidnost železarne. Seveda pa ob naštevanju zunanjih vzrokov ne moremo mimo notranjih slabosti, ki so se odražale predvsem v ne dovolj učinkoviti organiza- ciji vodenja in poslovanja podjetja ter v nezadostni učinkovitosti samouprave. Takšne razmere so zahtevale nujne sanacijske ukrepe. Sanacijski program podjetja, ki ga je sprejel delavski svet, vsebuje dolgoročne naloge, ki se nanašajo predvsem na investicijske naložbe za nadaljnjo modernizacijo železarne m na postopno ukinjanje nerentabilne proizvodnje ter na kratkoročne naloge, ki vsebujejo amortizacijske zamenjave v letu 1969. Poleg izboljšanja same organizacije poslovanja interni sanacijski ukrepi zasledujejo: optimalno koriščenje kapacitet in koledarskega časa, struktualne spremembe v asortimentu proizvodnje, predvsem v prid višje stopnje predelave, racionalnost v pogledu specifičnih porab osnovnih surovin, reprodukcijskih materialov in povišanju izple-nov, zaostritve glede posameznih vrst stroškov in pospeševanje določenih nalog na področju uvajanja nove tehnologije. K sanacijskim ukrepom sodi tudi zmanjševanje števila zaposlenih in usklajevanje skupnega osebnega dohodka z višino izplačanih osebnih dohodkov v IV. tromesečju lanskega leta kot pogoj, ki ga je postavil Izvršni svet SR Slovenije za njegovo sodelovanje pri sanaciji podjetja. Doslej je bila izvedena d-l organizacija delovnih enot prejšnjih 27 na osem loško zaokroženih enot, ** združujejo 26 obratov, reorgO' nizanja strokovnih služb zaostritev individualne odg0' varnosti ter tekoče, dekadn0 spremljanje proizvodnje drugo. Rezultati, doseženi v letošnjem prvem polletju in doslednost pri koriščenju m0' se osebnih dohodkov kljub P°' večani proizvodnji in prceZ' vodnosti dokazujejo zrela1 delovnega kolektiva in njrr0' vo pripravljenost, da dos’ i n° realizira sanacijski program-Z vsemi notranjimi prizade' vanji delovnega kolektiva s° organsko povezana tudi prir0' devpnja za integracijo slove0' skih železarn in prizadevam11 za dolgoročna pogodbena sO' delovanja s poslovnimi part' nerji. Medtem ko se integr0' cija slovenskih železarn VTl' pravila za jesenske mesece-je bila s tovarno avtomobil0^ v Mariboru že podpisana Prt‘a petletna pogodba za dobav0 proizvodov železarne tej varni. Uprava podjetja, sam0' upravni organi in političv organizacije pa se zavedajo. je predvsem potrebna čvrst° notranja organizacija vodje-' ja, kar je edino poroštvo uspešno integracijo in dolg0' ročno povezovanje s poslov01' mi partnerji. I GORENJSKA PRAZNUJE Občina Jesenice Komunalno podjetje »kovinar« JESENICE URESNIČUJE ZAMISLI O FINALIZIRANI predelavi IZDELKOV ŽELEZARNE JESENICE Uresničevanje zamisli o finalizirani predelavi ko svojim družinam prispevale znaten delež v njihovem standardu. Te perspektive — tako so vsi prepričani — so čisto realne in zato ja tudi razumljivo, da je na Jesenicah, kjer se še vedno čutj močno pomanjkanje delovnih mest za ženske roke, tako zelo zanimajo za razvoj tega komunalnega podjetja, ki je preraslo svoje okvire. Komunalno podjetje Kovinar Jevnice zaenkrat še ni telo pomemb-110 Podjetje, tudi če nanj gledamo Sarno z očmi gospodarjenja v je-^Piški občini; ima pa vse izglede, to postane — in verjetno prav 2aradi tega na Jesenicah s takšno Ažurnostjo spremljajo njegov raz-v°j in njegove načrte. Tisto, kar Jeseničane pri tem pod-še posebej zanima, je njego-v<> sodelovanje z Železarno Jeseni- Ce pri finalizirani predelavi izdel- HITER VZPON PO ZAMENJAVI ki prihajajo le obratov velika-A Pod Mežakljo. V tem podjetju, ^ ima zaenkrat v svojem imenu še Vf‘dno oznako »komunalno podje-Jje«, predelujejo namreč žice in plo-®evino ter hladno oblikovane profile v vkrjene armature in žične tkanl-®e> pripravljajo pa novo proizvodne nosilcev iz hladno oblikovanih Aofilov ter obložne plošče za in-®Ustrijske objekte in skladišča iž eikdno oblikovanih profilov, pocln-^Sne pločevine in žlindrine volne. ^ako se tu razvija kovinsko prede-*°Valna industrija, z njo pk Se pred-vsem za Jeseničanke odpirajo izgle-n, da bodo našle zaposlitev in ta- Ni pa še tako dolgo, kar se današnjemu Kovinarju — to ime podjetje nosi od maja lanskega leta — ni prav nič dobro pisalo: kot komunalno podjetje je leta 1362 zaključilo poslovanje z izgubo. Oh fakturirani realizaciji, ki je tistega leta znašala le kakih 181 milijonov S-dinarjev, so zabeležili več kot 21 milijonov Izgube. To pa je seveda pomenilo, da v komunalnem podjetju precej škriplje — in ko so od blizu pogledali, kaj je to, so ugotovili, da je organizacija dela zanič, da jo delavna disciplina slaba, da finančno poslovanje ni ure- jeno, da so režijski in upravni stroški previsoki itd. Zdravila za te bolezni so dokaj hitro našli, izboljšanje pa ni nastopilo takoj. Potrebno je bilo precej dela, da je novo vodstvo komunalnega podjetja postavilo stvari na svojo mesto oziroma popravilo vse tisto, kar so »zavozili« nekateri prejšnji vodilni uslužbenci, ki jim je kolektiv pokazal vrata. Kaže pa, da je novi veter zapihal močno in da je bil res zdravilen: drugače pač ne bi bilo možno, da so lani, torej že po šestih letih, dosegli V primerjavi z letom 3962 za C30 Va večje fakturirano realizacijo (blizu ene milijarde 140 milijonov S-dinarjev) in za 586 % večji čisti dohodek (več kot 154 milijonov S-dinarjev). Vendar pa v Kovinarju še niso zadovoljni; pravijo, da jim morajo vložena sredstva dajati več, kot so jim dajala nazaj do sedaj — in trdno so odločen'., da to tudi dosežejo. PREUSMERJANJE DEJAVNOSTI Kovinar ima pet poslovnih enot: nizke gradnje, transport, komunal- Kako stanujejo Jeseničani? * družbenim stanovanjskim skladom in s poslovnimi prostori na Jesenicah Gospodari Stanovanjsko podjetje Jesenice, ki sta ga pred tremi leti ustano-v'la občinska skupščina in železarna ^ Vrednost družbenega premoženja, k' je zaupana temu podjetju, je zelo velika, saj znaša več kot 13 milijard starih dinarjev _____ podjetje Jese-skupno 3155 Si&novanjsko JCe gospodari '•ar.ovanji in 43 poslovnimi Postori aV g 352 hišami. Naj-®c stanovanj je bilo zgrajenih v 2adnjih 20 letih, in sicer po iaviiu 71,7 po vrednosti pa lik3'?0 vseh stanovanj. Od osta-Va stanovanj je 51 stano-v lesenih provizorijih (ba-rii h)> 27 stanovanj na terito-železarne in so predvidena ^ jušenje, 208 stanovanj pa je . slabših gradbenih objektih z e*ano konstrukcijo. starejše, masivno zidane sP.a(ibe so brez potrebnih in-tak stanovanja v teh zgrad-tl.n so nefunkcionalno izrabljeni sanitarni prostori ne ustre-hJ0 današnjim potrebam in Vn® so potrebne večjih popra-stai'1'1 zamenjav elementov. Tudi fllva mešanega gra- a ne ustrezajo današnjim s-^bam in bo potrebno izvesti n„aacije ali pa se v nekaterih odločiti za rušenje, bo gospodarno pred- &erih filete v tistih primerih, ko bi na Sradu sedanje stavbe pridobili Jekt n° 2emIjlš2e ^ nove ob- lnti!a<3alinja naloga vseh za-eslranih bo v Čim krajšem tem« P°riišiti vse zgradbe na š^iJn Železarne in vse le-8i Pr°vizorije. Gre za skupno 0Ven5, ki bi jih bilo po-don^l..4?a.1 v nek0J letlh nf“ 1>e estitl z novimi stanovanji. tart1(na oS6 ne more prevzeti no stan0v'anjsko podjetje, Gelov tbocio morale PrI tem st’* ItStern,1 delovne organizacije, da'‘avci stanujejo v teh št^^mernih stanovanjskih pro- nalosa Podjetja je, In stanovanjske hiše *Kiani« Var,I0 ohranja ne-jsano vrednost stanovanj. Podjetje vsako leto nameni za redno vzdrževanje približno 35% ali 1.600,000 N-din. S temi sredstvi v preteklih treh letih ni bilo mogoče odpraviti vseh poslndic premajhnega vlaganja v vzdrževanje stanovanjskih hiš v letih pred reformo stanovanjskega gospodarstva. Tudi v tem letu podjetje ni moglo opraviti vseh nujnih popravil ali zamenjav elementov in opreme ter računa, da bo v naslednjih letih še potrebno povečano vlaganje v investicijsko vzdrževanje. Podjetje mora skrbeti tudi za enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada. Ob usta-. novitvi je upoštevalo razmere vlagateljev, ki so zahtevali, da podjetje v brerrie amortizacije prevzame odplačilo anuitet, ki bi jih sicer morali odplačevati vlagatelji, zaradi česar na področju vlaganja v enostavno reprodukcijo podjetje ni opravilo svoje naloge. Del sredstev od stanarin je podjetje namenilo tudi za razširjeno reprodukcijo in je kupilo stanovanja v novem stanovanjsko-poslovnem centru na Jesenicah in v naselju na Tomšičevi cesti. V tem letu bo podjetje adaptiralo objekt na Hrušici in bo pridobilo 22 komfortnih stanovanj. Prizadevanja večine podjetij, graditeljev za trg, gorenjske kreditne banke, občine ter stanovanjskega podjetja so pripomogla k povečanju stanovanjskega sklada, saj je bilo v letih po reformi stanovanjskega gospodarstva od 1. I. 1966 do 31. XII. 1968 zgrajenih 465 stanovanj, od katerih so samo 3 % V privatni lastnini, vsa druga pa v družbeni lastnini. Letos bo V gradnji skupno 165 stanovanj, od katerih bo vseljenih 99. Po letu 1970 bodo potrebna še večja prizadevanja zainteresiranih organizacij, ker bo osnova za pridobivanje sredstev za stanovanjsko gradnjo družbeno dogovarjanje. V naslednjih letih lahko pričakujemo manjši interes za družbeno gradnjo stanovanj, pa je zato občina Jesenice skupaj s stanovanjskim podjetjem in SGP »Gorico« iz Nove Gorice pripravila program organizirane individualne gradnje stanovanj v centru Jesenic. Dipl. gr. inž. Marija Zupančič-Vičar ne službe, obrtne delavnice in obrat za predelavo kovin. Lani so v poslovni enoti »nizke gradnje« sicer še vedno dosegli največji promet — blizu 494 milijonov S-dinarjev — vendar pa se je tej poslovni enoti že močno približal obrat za predelavo kovin, k( je dosegel že za dobrih 426 milijonov S-dinarjev prometa. Bolj od teh številk pa Je za novo usmerjanje Kovinarja značilna govorica indeksnih podatkov: medlem, ko se je indeks prometa »nizkih gradenj« lani v primerjavi z letom 1907 znižal na 99, se je indeks prometa obrata za predelavo kovin zvišal na 434. Preusmerjanje dejavnosti Kovinarja je torej očitna. Podjetje se lahko pohvali E novim obratom za predelavo kovin oziroma z novo proizvodno halo v izmeri 30 X 21 metrov. Ideja o gradnji te nove hale se je porodila leta 1966, večji del te zamisli pa so Uresničili že leta 1967. Takrat so vložili v novi objekt več kot 262 milijonov S-dinarjev, lani, letos in v prihodnjem letu pa bodo v ta obrat vložili še približno pol milijarde S-dinarjev in to večinoma iz lastnih skladov. Gradbeništvo bo iz tega obrata dobivalo hinoge zelo potrebne končne izdelke, našli pa se bodo prav gotovo tudi drugi interesenti za izdelke, ki jih Kovinar že proizvaja, ali pa njihovo proizvodnjo planira. Podjetje glede na možnosti veliko investira, zato pa pričakuje, da bodo tudi rezultati tega vlaganja ustrezni. Predvidevajo, da bodo svoj bruto promet s polnim izkoriščanjem investicij, ki so jih vložili lani in ki jih bodo vložili letos, povečali za kakih 70 Uresničitev teh predvidevanj pa bo pomenila, da v Kovinarju ne bo več le blizu 180 zaposlenih, kot Jih je sedajo in da njihov povprečni osebni dohodek ne bo ostal na blizu 88.500 S-dinarjev, kolikor je znašal lani. Perspektive so odprte, pot je znana in zato ne dvomimo, da bo Kovinar uspešno Uresničeval cilje, ki si jih je postavil po pretehtanih analizah potreb tržišča, svojih možnostih na tem tržišču in perspektiv, ki mu jih odpira vedno tesnejše sodelovanje z Železarno Jesenice. M. P. ! I P I rut avgust je dan, ko so v enainštiridesetem letu jeseniški prvoborci bili svoj prvi boj na Obranci nad Poljanami, kjer sta padli prvi dve žrtvi našega boja za nacionalno in socialno osvoboditev. Ta dan je praznik^ naše občine, dan, ko se spominjamo nečloveških naporov in žrtev, s katerimi smo plačali svobodo, pa tudi dan, ko pregledamo, kaj smo od osvoboditve sem že naredili, kako gospodarimo,1 kakšna je naša skrb za človeka, kakšni so naši odnosi in kje bomo v prihodnje zastavili svoje napore. čeprav je jeseniška sedanjost neizprosno trda in smo kdaj pa kdaj v skrbeh, kakšen bo naš jutrišnji dan, ne izgubljamo prepričanja, da naš delovni človek hoče in zna delati in da ga bo njegovo trdo delo spet postavilo na mesto, ki mu gre. Na Jesenicah je tekla ena prvih zibelk slovenskega proletariata in zato sta delavoljnost in sposobnost tako rekoč v krvi naših plavžarjev, martinarjev, livarjev, valjavcev in drugih delavcev. In čeprav velike vrednosti, ki jih imamo na. področju delovnih izkušenj, tre,nutno ne morejo priti dovolj do izraza, pa vendar vemo, da pomenijo za nas in za širšo družbeno skupnost dragocenost, s katero le moramo računati. Najbrž smo v določenem pogledu precej edinstvena občina, saj ustvarjamo tri četrtine dohodka v enem samem podjetju in v eni sami panogi. To podjetje — Železarna Jesenice — ima vse povojno, obdobje določene cene, kar prihaja posebno drastično do izraza zadnja tri leta, ko mora železarna plačevati surovine za svojo proizvodnjo znatno draže, kot so cene zanje na svetovnem tržišču, mnoge izdelke pa mora prodajati celo po nižjih cenah, kot so cene v mnogih državah, katerih železarstvo se lahko oskrbuje s surovinami po cenah, ki jih določa svetovno tržišče. Ko zadnja leta razmišljamo o vsem tem, se nam včasih zdi, da delamo za nekoga drugega, da se vrednost našega dela v preveliki meri kaže drugod in kdaj pa kdaj smo se tudi že vprašali, ali je naše delo sploh še kaj vredno in ali sploh so možnosti, da bi gfl realneje ovrednotili. Kljub vsemu temu pa smo trdno prepričani, da plemeniti cilji naše druužbe, naša širša družbena prizadevanja in volja za razreševanje družbenih nasprotij morajo pripeljati do tega, da se bo naš železar. spet znašel v pravičnejšem odnosu do delavcev v kovinsko predelovalni in v drugi industriji. • Če petnajst let po osvoboditvi ni skoraj nihče spraševal, kje stoji tista železarna, ki je vse to obdobje nosila skoraj najtežje breme v jekla lačni deželi, in če so se tisti hip, ko nam je začelo iti na bolje, vnele razprave o dislociranosti naše železarne od surovinskih virov, o njeni strateško neugodni lokaciji in podobnem, pa danes lahko rečemo, da zanesljivo zmoremo oskrbovati tnaše gospodarstvo z železom in jeklom po sprejemljivih Oh prazniku v J ^ * nase občine Cenah tudi z našimi zelo zastarelimi napravami — strmo če bi nam bilo omogočeno kupovati potrebne surovine ir material tam, kjer je to za nas najbolj ekonomično. Prepričani, da se bomo postopoma približali prav tem ciljem, smo bili in smo še vedno vneti zagovorniki gospodarske in družbene reforme. Zato nam ni prav, Če so njene akcije včasih zablokirane, če se v posameznostih oddaljujemo od začrtanih ciljev in če so bremena zaostrenih pogojev gospodarjenja le preveč neenakomerno porazdeljena. Dobro vemo, da sedanja struktura gospodarstva naše občine ni najbolj smotrna. Zato si že dolgo prizadevamo, da, bi to strukturo spremenili in jo napravili bolj raznoliko. V zadnjih dvajsetih letih sta vrednost osnovnih sredstev in družbeni proizvod v naši občini napredovala v preostalih panogah gospodarstva vsako leto za rahel odstotek hitreje kot v železarni. Takšno gibanje želimo ohraniti tudi v prihodnje, morali pa ga bomo še bolj pospešiti. V zadnjih letih smo si zelo prizadevali, da bi v naši občini razvili vse tisto, za kar imamo naravne možnosti, surovinske vire in ustrezne kadre, da bi na ta način že v bližnji prihodnosti zadovoljevanje naših skupnih potreb ne bilo več odvisno zgolj od tega, kako dela in v kakšnem odnosu do slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva je naš železar. Zavedamo se težav in ovir, ki stoje pred nami, vendar vemo, da je ob železarni mesto in prostor tudi za razvoj kovinsko predelovalne industrije, da od prvih skromnih korakov, ki smo jih naredili za razvoj turizma, lahko in moramo temeljiteje ekonomsko izrabiti naravne lepote, ki jih pri nas ne manjka, da na območju naše občine, kjer je močan tranzit in kjer je vrh vsega mejno področje, lahko trgovina in promet močno povečata svoj dohodek in da se moramo široko poslovno povezovati s slovenskim in jugoslovanskim gospodarstvom, čc želimo doseči zastavljene cilje. Če teh ciljev ne bomo doseg , bo skrb za naš jutrišnji dan postala še bolj zaostrena. Ob našem prazniku sporočam iskrene pozdrave vsem delovnim ljudem, v domovini, našim občanom pa izrekam prisrčne čestitke! , ' FRANCE ZV AN, PREDSEDNIK Sob JESENICE Po osvoboditvi je zraslo na Jesenicah moderno naselje Plavž r ... da sta pridobivanje in predelava železa in jekla na Gorenjskem stara že kakih 2500 let; ... da so na različnih krajih topili železovo rudo že ilirski Noričani; ... da najstarejši ohranjeni dokument iz fužinarske preteklosti Jesenic datira iz leta 1381, ko je grof Friderik Ortenburški s svojim rudarskim redom podelil fu-žinarjem na Planini pod Golico različne svoboščine; ...da je med XIV. in XVI. stoletjem nastalo na Gorenjskem 20 fužin, med katerimi so bile največje na Javorniku, na Savi in na Plavžu; ... da je že leta 1535 obratoval na Javorniku plavž na breščanski način, prvi tak plavž v Srednji Evropi; . .. da je bilo v Železarni leta 1949 samo 143 visoko kvalificiranih delavcev, medtem ko jih je danes že blizu 1200; ... da je po osvoboditvi samo v lastnih šolah Železarne dokončalo šolanje 146 mojstrov, 417 srednjih tednikov in 1876 učencev poklicne industrijske šole; ...da je Železarna po osvoboditvi imela na praksi ali specializaciji od enega do dveh let 1400 delavcev iz železarn Zenica, Skopje, Nikšič, Sisak, valjarne Zemun in tovarn Djuro Dja-kovič in Rade Končar; ...da je Železarna po letu 1945 štipendirala več kot 600 dijakov in študentov na srednjih, višjih in visokih šolah; ... da gre zadnjih deset 'nt skozi razne interne tečaje in seminarje Železarne med 1800 do 2400 delavcev letno; ...da jev obdobju po osvoboditvi Železarna usposobila ali pa zgradila 1989 stanovanjskih enot, štiri samske domove in obrat družbene prehtane; ... da se v počitniških domovih Železarne v Crikve-nici in v Biogradu na moru zvrsti letno od 2500 do 3500 jeseniških delavcev in njihovih svojcev; . ..da v delavskem svetu Železarne, v njegovih odborih ter v svetih in komisijah delovnih enot sodeluje skoraj 1000 neposredno ali posredno izvoljenih delavcev oziroma vsak šesti član delovnega kolektiva. I. V. 'lllllllllllllllilillllllllllllllllllllllllllllillllllllillliliilllllllllllllllllllllllllllljlllllllll I I Avtobusi poslovne enote podjetja Ljubljana transport na Jesenicah pred stolpiči na Plavžu Turizem in gostinstvo — nove perspektive V jeseniški poslovni enoti podjetja Ljubljana transport uspešno razširjajo svoje poslovanje Potem ko je modernizirala svoja vozila potniškega prometa, se je poslovna enota Ljubljana-transport na Jesenicah pričela uveljavljati še v turistični dejavnosti; najprej z domačim, potem pa tudi z inozemskim turizmom. Vpeljala je mrežo turističnih poslovalnic na Jesenicah, v Kranjski gori in Podkorenu, leta 1964 pa je zgradila novo žičnico-se-dežnico na Španov vrh in se tako pričela uveljavljati tudi v tej dejavnosti, ter jo dopolnila z nakupom prenosnih smučarskih vlečnic na bencinski in električni pogon v Gozdu Martuljku, Planici in na Vršiču. Da bi dejavnost potniškega prometa skupaj s turizmom in z žičnicami še smotrneje povezala, je poslovna enota v začetku lanskega leta pričela resno razmišljati, da poslovno dejavnost razširi še na gostinstvo. Prvega julija lani se ji je priključilo klimatsko zdravilišče »Franc Rozman« iz Gozda Martuljka, skupaj z depandansama Mladinski dom in hotel »Špik« ter s cam-pingom in plavalnim bazenom. Obnovljeni objekti, ki poslujejo pod nazivom »Hotel Špik«, nu- dijo gostom vse potrebno udobje, na voljo pa je 335 ležišč in 554 restavracijskih sedežev. Razumljivo je, da je vzporedno z rastjo poslovne enote raslo tudi število zaposlenih delavcev, prav tako pa tudi število učencev različnih poklicev, saj si je poslovna enota predvsem za de-lavniške obrate sama vzgajala potrebne kadre. Ob koncu leta 1968 je poslovna enota štela 200 delavcev in 22 učencev. V letu 1968 je poslovna enota tudi prvič dosegla realizacijo, Večjo od milijarde S-din, medtem ‘ ko v letošnjem letu predvideva, da bo dosegla realizacijo v višini 1 milijarde 390,000.000 milijonov starih din. V želji, da bi se kar najuspešneje uveljavljala v turistični dejavnosti, je v lanskem letu nabavila 4 moderne turistične avtobuse znamke mercedes ter nekaj vozil domače proizvodnje. V '.letošnjem letu pa bodo slediie še nove nabave vozil: 2 avtobusa znamke mercedes, 2 avtobusa TAM AS 3500 za mestni in primestni promet, za potrebe tovornega prometa bodo kupili tri tovornjake, medtem ko bo do na- stopa letošnje zimske sezone v Gozdu Martuljku na že urejenem smučišču zgrajena nova stabilna vlečnica dolžine 600 m in s prevozno kapaciteto 800 smučarjev na uro. Mimo prometne dejavnosti išče poslovna enota možnosti nadaljnjega razvoja predvsem v turizmu in gostinstvu. Zato si mora zagotoviti moderna vozila v potniškem prometu ter lastne žičniške, hotelske in druge kapacitete, da lahko vsakemu gostu ponudi kompletne turistične hotelske in prevozne storitve, kar je v zadnjem času na turističnem trgu vse bolj iskano. Se posebej pa je privlačen prav Gozd Martuljk, ki ima izraziti obdobji letne in zimske sezone. Idilična okolica Gozda Martuljka, odlična kuhinja hotela »Špik« in njegovih depandans, campihg, plavalni bazen, kotalkališče 20 x 40 m, pozimi pa še drsališče in bližina odličnih smučišč z lastnimi smučarskimi vlečnicami vabijo vedno znova nove goste. VITOMIR RAVHEKAR Za nemoteno preskrbo Gorenjske z električno energijo Poraba električne energije narašča na Gorenjskem hitreje kot v zahodnoevropskih državah Distribucijsko podjetje Elek-tro-Kranj oskrbuje z električno energijo tako rekoč vso Gorenjsko, saj je izločena izmed industrijskih porabnikov edino Železarna Jesenice kot odjemalec Savskih elektrarn in ozemlje domžalske in kamniške občine, ki ju napaja podjetje Elektro-Ljubljana. Napajalno ozemlje podjetja obsega 2091 km2 s 144.300 prebivalci (ob koncu leta 1968), ki so v preteklem letu porabili skupno 246,6 milijonov kW ur električne ener- gije. Med odjemalci, med njimi so tako industrijski obrati, kakor tudi posamezna gospodinjstva, je v zadnjih letih vedno več takih, ki so močno odvisni od nepretrgane in kakovostne dobave električne energije. Pri tem mislimo na sodobno urejene in z avtomatiko opremljene obrate ter na občutljive turistične objekte, ki jih je vedno več na Gorenjskem. Ne glede na omenjeno kakovostno preskrbo ozemlja z električno energijo narašča iz leta Trgovina na Jesenicah Nekaj podatkov o trgovini na Jesenicah: Tri največja »domača« trgovska podjetja so lani imela skupaj za približno 6,1 milijarde S-din prometa. Od tega je največ prometa imelo trgovsko podjetje na veliko in malo »Zarja«* ki je s 105 zaposlenimi ustvarilo za 3,1 milijarde dinarjev prometa, na drugem mestu je »Rožca« (86 zaposlenih) s 1,7 milijarde dinarjev prometa, »Delikatesa« (62 zaposlenih) pa je imela za približno 1,3 milijarde S-din prometa. Vsa trgoiina na drobno v jeseniški občini je lani ustvarila za 13,5 milijarde S-din prometa, od tega največ Kovinotehna iz Celja — za približno 6 milijard dinarjev. Trgovino na debelo imajo v jeseniški občini v rokah podjetja s sedežem v drugih občinah, saj so ta podjetja od celotnega prometa na debelo v lanskem letu, ki je znašal 5,2 milijarde S-din, ustvarija kar za 4,4 milijarde dinarjev prometa, »domača« podjetja pa le za kakih 800 milijonov S-din. DELAVSKA ENOTNOST St 30 26. julija 1969 v leto poraba energije znatno hitreje kot znaša povprečje v zahodnoevropskih državah. ' Ce računajo tam, da se poraba električne energije v 10. letih podvoji, lahko ugotavljamo za Gorenjsko, da dosežemo podvojitev porabe električne energije že v 5,3 leta, saj se je prodaja od 51 milijonov kW ur v letu 1956 dvignila na 246,6 milijonov kW ur v letu 1968. Taka nagla povečava odvzema zahteva stalno dopolnjevanje in izgradnjo električne mreže, s tem pa tudi porabo obsežnih finančnih sredstev. Zadostno in pravočasno preskrbo ozemlja z električno energijo' pri tako naglem porastu dosega podjetje brez. bistvenih povečevanj zaposlenega osebja, mimo tega pa skuša omejiti na najmanjšo možno mero tudi neizogibne in za redno obratovanje nujne prekinitve dobave. Za izboljšanje dobavnih možnosti v severnem delu Gorenjske je podjetje že pred dvema letoma pričelo z gradnjo novega visokonapetostnega voda 35 kV v Gornjesavski dolini, ki naj bi po dokončni izgradnji napajal področje Kranjske gore in okolice s pomočjo razdelilne transformatorske postaje v Kranjski, gori. Daljnovod • je zgrajen do polovice Gornjesavske doline in bo podjetje . dela postopoma nadaljevalo. . Drugo posebno turistično važno področje je Bled s svojo okplico, za katerega kakovostno preskrbo je podjetje zgradilo razdelilno transformatorsko postajo 35/10 kV na Bledu in ki bo že v bližnji prihodnosti prevzela napajanje tega področja. Za čimbolj sodobno ureditev obratovanja električne mreže na Gorenjskem je podjetje že v letu 1966 pričelo s pripravami in z izgradnjo obratoval-no-energetskega centra v Kranju z namenom, da opremi svoje naprave s sodobnimi daljinsko'Upravljanimi napravami, s katerimi bo lahko hitreje in smotrneje oskrbovalo svoje odjemalce. Zamisel obsega upravljanje glavnih napajalnih in razdelilnih vozlišč Gorenjske iz enega mesta, kjer bo na podlagi točnih meritev in prikaza trenutnega stanja v omrežju mo-S°čs v^ čimkrajšem času in z najmanjšimi motnjami odpravljati nastale defekte, organizirati pravočasno prenapajanje posameznih okolišev in zagotoviti ekonomično poslovanje podjetja. Čeprav se podjetje zaveda, da trenutno stanje električne mreže na Gorenjskem še ni za-dovoljivo glede na zahteve potrošnikov, je prepričano, da bo v doglednem času doseglo tolikšno izboljšanje, da bo lahko zagotovilo svojim odjemalcem res kakovostno in nemoteno oskrbo z energijo. DIPL. EL. INŽ. BORIS VALENČIČ / Posebno izdajo Delavske enotnosti ob ^ letnici Železarne Jesenice in občinske1" prazniku Jesenic so omogočili naslednji ^ lovni kolektivi: ® Elektro Kranj z delovno enoto Žirovnik # Elektrotehnični servis Jesenice ® Gradis Jesenice @ Hotelsko podjetje Gorenjka ® Hotel Pošta © Izolirka # Komunalno podjetje Kovinar Jesenice . . - • ! -j - I # KO-OP, Kovinska oprema Mojstrana @ Lekarna Jesenice © Lesno galanterijski obrat Jesenice @ Mesarsko podjetje Jesenice O Naravno zdravilišče Triglav, Mojstran3 $ Obrtno podjetje »Komunalni servis« @ Obrtno podjetje »Kovinoservis« 0 Obrtno podjetje »Kroj« @ Občinski sindikalni svet Jesenice ■ 0 Osnovna organizacija sindikata Železarne Jesenic- 0 Prometno podjetje Ljubljana transpo^ poslovna enota Jesenice 0 Savske elektrarne Ljubljana, HE 0 Splošna bolnica Jesenice 0 Splošno gradbeno podjetje Sava 0 Stanovanjsko podjetje Jesenice 0 Skupščina občine Jesenice 0 Trgovsko podjetje »Delikatesa« 0 Trgovsko podjetje »Rožca« 0 Trgovsko podjetje »Zarja« 0 Vezenina, Blejska Dobrava 0 Vodovod Jesenice 0 Zdravstveni dom Jesenice 0 Zavarovalnica Sava, poslovna enota Jesenice 0 Zavod za vzdrževanje športnih objekt 0 Železarna Jesenice VSI TI DELOVNI KOLEKTIVI ČESTITA^ VSEM JESENIČANOM OB NJIHOVEM ^ ČINSKEM PRAZNIKU IN JIM ŽELlJ0 VELIKO OSEBNE SREČE IN DOBR|H USPEHOV NA DELOVNIH MESTIH S tekem jeseniških železarjev na Španovem vrhu VISOKO DVIGNJENA ZASTAVA Športnega ugleda Jeseniški železarji — športniki včeraj in danes Jeseniški železarji so od nekdaj bili vztrajni, borbeni in ^•spesni športniki. Planinstvo, te-lovadba in smučanje so bile pr-Pe športne zvrsti, v katerih so pričeli meriti med seboj mladi Jeseničani. Leta 1911 so odigrali tudiže prvo nogometno tekmo v Milanovem logu (današnje naselje Gradisa) z nekim italijanskim moštvom. V obdobju med obema vojnama se je na Jesenicah telesno •Vzgojna . in . športna dejavnost ?elo razvejala. Delovali so štirje sPortni klubi in tri delovne organizacije. Planinci so v TK "■Skala« nadaljevali in razširili svojo aktivnost z alpinizmom in alpskim smučanjem. Ta društva jn klubi so bili sicer politično in nazorsko obarvani, vendar Pa delavska mladina v medše-n°jnih srečanjih ni kazala kakšne posebne politične nestrpnosti. . V obdobju med 1930. in 1940 letom so na, Jesenicah gojili sedemnajst športnih panog. Lojalno rivalstvo je po svoje prispevalo kvalitetni rasti in razenju smuških disciplin, telovadiš in nogometa. Zlasti so številni državni reprezentanti in olim-injsi. Znani so smučarski asi te-p.anje dobe: Franc Smolej, Ci-JJ Praček, Emil Žnidar, Jože iVnific, med dekleti pa Erika fisin, Lojzka Praček, Vida Po-?ar — Crnobori idr. Med telo-adci se je dolga leta odlikoval anez Pristov, reprezentant }n hmpijec. Nogometaši »Bratst-^ so v prvem tovrstnem tek-^nnvanju leta 1933 osvojili na-‘Ov prvaka Gorenjske. Šest let Pozneje pa so se že borili v fi-za prvaka Slovenije v ISSK Maribor in tekmovali v sloven-151 nogometni ligi. . ^ namiznem tenisu sta žela *^Pehe Drago Knific in Lojze j rumbelj. V težki atletiki je bi-u nekaj zelo dobrih dvigalcev e2i in rokoborcev. Med alpi-'sh pa je bil Joža Čop junak, v-, katerem so se zgledovali šte-lni Privrženci alpinizma. Prav je, če povemo, da je bila vsa ta razvejana športna dejavnost odvisna od samofinand-ranja. Tedanji športniki niso uživali nobenih ugodnosti; naporne vadbe so opravili ob redni zaposlitvi, opremo in športne rekvizite so kupovali sami, za tekmovanja pa so imeli težave celo z neplačanim dopustom. Večina jeseniških športnikov je sodelovala v NOV ali pa podpirala osvobodilno gibanje; v tem žitu je bilo zelo malo plevela. Po nepopolnih podatkih je 50 športnikov padlo v partizanih, ali pa so izgubili življenje kot talci oziroma umrli v taboriščih. Vrzeli, ki jih je pustila vojna, so se v jeseniškem športu čutile nekaj let. Na plečih tistih, ki jim je usoda vojne vihre prizanesla, se je začela snovati nova telesna kultura železarskih Jesenic. Nekatere športne zvrsti, ki so se pred vojno posebno uspešno razvile, so v povojnem obdobju počasi ugasnile, hkrati pa se pojavile nove. Tako je hokej na ledu postal najatraktivnejši šport z najštevilnejšimi privrženci. V tej panogi Jeseničani že desetletja igrajo prvo violino v državi. V košarki so dekleta uspešnejša od fantov. Tudi v teh panogah so Jeseničan; dali in še dajejo državne in republiške reprezentante. Smučarji nadaljujejo svetlo tradicijo svojih prednikov; v tem športu se očitno kažejo rezultati vztrajnega in načrtnega dela. V povojnem obdobju se je uspešno razvila tudi odbojka. Lani so se odbojkarji uvrstili v drugo zvezno ligo. Svojo prvo tekmovalno sezono so prav uspešno zaključili: uvrstili so se na odlično tretje mesto. Balinanje in sankanje je dokaj množično in uspešno; prizadevni so tudi atleti, boksarji, rokometaši in drsalci. Tudi v namiznem tenisu so Jeseničani poželi že mnogo uspehov na tek- movanjih za državno in republiško prvenstvo. Planinci in alpinisti so pomemben člen v dolgi verigi športne dejavnosti jeseniških železarjev; njihova aktivnost jih uvršča med najuspešnejše v državi. Tudi v šahu so se Jeseničani pogosto uveljavili. Skratka, vso povojno obdobje jeseniške telesne kulture je ena sama uspešna bilanca dosežkov, ki so rezultat vztrajnega, načrtnega in zavzetega dela posameznih športnih skupnosti. Teh pa ne bi bilo brez družbene materialne pomoči, še zlasti pa pomoči delovne skupnosti železarne Jesenice. V novejšem času se v Železarni ugodno razvija rekreativna dejavnost; železarji gojijo 12 športnih panog, v katerih tudi tekmujejo v medobratnih srečanjih in za prvenstvo železarne. V jesenskem in pomladanskem tekmovanju sodeluje že nekaj let skoraj polovica članov kolektiva. Najbolj se železarji ogrevajo za streljanje, balinanje, kegljanje na asfaltu in na ledu, šah in za namizni tenis; tem panogam pa sledijo sankanje, alpsko smučanje, nogomet in atletika. Pomladi, ko zaključijo tekmovanje, podelijo nagrade in priznanja najboljšim obratom in posameznikom v posameznih panogah. Vsako leto je to slovesnost, ki mobilizira in vzpodbuja vse dejavnike športne rekreacije v Železarni za prihodnja tovrstna srečanja in tekmovanja. Vsa ta široka fronta telesno kulturnih aktivnosti jeseniških železarjev je seveda pogojena s športnimi objekti. Te objekte, kar jih imajo, jim ni nihče podaril, večino športnih objektov so zgradili sami, s prostovoljnim delom. Zal pa se je ta delovna vnema v zadnjih nekaj letih precej ohladila in verjetno tudi zato so ostale Jesenice kot edino večje industrijsko središče v Sloveniji brez ustreznega športnega stadiona, pomožnih igrišč in drugih potrebnih objektov. SPORED proslave 100-letnice Železarne Jesenice v soboto in nedeljo, 26, in 2’J. julija 1969 Proslava je pod pokroviteljstvom predsednika Izvršnega sveta SRS, ki bo tudi govoril na zborovanju železarjev v nedeljo ob 9. uri. SOBOTA, 26. julija 1969 0 ob 16. uri: Otvoritev likovne razstave -Dolik-v stranski dvorani Delavskega doma na Jesenicah 0 ob 16.30: Otvoritev gasilske razstave v gasilskem domu Železarne Jesenice na Javorniku #-ob 17. uri: Otvoritev razstave -Svobode« Ja-vornik-Koroška Bela v Kulturnem domu na Javorniku 0 Ob 17.30: Svečana seja delavskega sveta Železarne Jesenice v novi dvorani Kulturnega doma na Javorniku 0 ob 20.30: Ljudska igra Franceta Klinarja «Plavž« v gledališču na Jesenicah NEDELJA. 27. julija 1969 0 ob 9. uri: Pričetek zborovanja železarjev; sodelujejo tudi pevci, recitatorji in pihalni orkester 0 od 11. do 13. ure: Ogled obratov Valjarne Bela 0 ob 15. uri: Na Poljanah — pričetek kulturnega in zabavno-športnega programa Športniki — železarji so pogosto toliko zavzeti in zagnani v športnih aktivnostih, da pozabijo na različne pomembne jubileje. Ob stoletnici Železarne pa jih lahko navdaja opravičeno zadovoljstvo, da so vedno visoko držali zastavo športnega ugleda in slave železarskega velikana pod Mežakljo in proletarskih Jesenic. VIKTOR BRUN DELAVSKA ENOTNOST Glasila republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je bM ustanovljen IS. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave i Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, postni predal 313/VI, telefon uredništva 116-672, 319-695, 312-492 In 319-633, uprave 319-933. Račun pr! Narodni banki v Ljubljani, St. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, St. 501-629-7-32090-16-3294-499 — Posamezna Številka stane 59 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-dln - 650 S-din - polletna 13 N-din « 1309 S-din In letna 29 N-dln - 2900 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini - Tisk in kllSeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana Koislva. k; ^ravstveni dom ^ lanske pomlai r ^stveno varstvo ^,u jeseniško.. in ra ima verietni Hofe1. najbrž pa t-Zdra^V1 najboljši P« vai_+VSlVeriim stanjei Ocj tVa na svojem vseh prebivalcev cbv-,^-Vlrec zdravstvi anih več kot 52.2i ..v&datki iz vitalne E°lidne osno1 dravstvenega \ Področju, dj r°locene mere pc bov ®R,10 23 uspcš nikov kornPleksno 1 djuj^v'.lnvce^o nei 'Števil'' ■ ■ " hrpK- rolstev na Prebival^ bolezni, Naravni prirastek na 1000 prebivalcev 6,35 Splošna umrljivost na 1000 prebivalcev 9,77 Umrljivost dojenčkov na 100 živorojenih 2,78 Mrtvorojeni na 100 živorojenih 1,22 Vitalni indeks (živorojeni na 100 umrlih) 165,07 Od dojenčkov, ki ne ostanejo živi, jih večina umre v obdobju do enega meseca po rojstvu. Glavni vzroki te umrljivosti so še vedno predvsem ne-donošenost in tipične bolezni novorojenčka. Pomemben vzrok ^mrti dojenčkov so prirojene nakaze, predvsem malformaci-ja srca in krvnih obtočil, zatem pa bolezni dihalnih organov. Večina zakoncev želi imeti le enega ali dva otroka; v zadnjih letih je opaziti rahlo tendenco upadanja rojstev. Po vr- smrt... sti rojstev je bilo največ prvorojencev — 47,43%, drugoro-jencev pa je bilo 36,74 %. Na sto živorojenih dečkov je bilo 91 deklic, doma pa je rodilo le 2,33% žena. Večina prebivalcev jeseniške in radovljiške občine umre v starosti od 65 do 74 let. Med vzroki smrti so visoko na vodilnem mestu bolezni srca in ožilja. To velja za vse razvitejše države: nezdrav način življenja, življenjski in delovni tempo, neurejen ritem delovnih naporov in počitka, čezmerno uživanje kofeina in nikotina — vse to povzroča vedno več žrtev zaradi bolezni srca in ožilja v zreli in najbolj produktivni življenjski dobi. Med vzroki umiranja so na drugem mestu rakasta obolenja, na tretjem mestu je starost, na četrtem mestu pa so nesreče, zastrupitve in samo- mori. Nesreče Izven dela so pogostejše od nesreč pri delu. Nesreče so vzrok smrti v 5,33 odstotka, samomori pa so bili vzrok 2,75 % vseh smrti. Na petem mestu so bolezni dihal, potem pa sledijo bolezni prebavil. Med aktivnimi zavarovanci jih največ izostaja z dela zaradi bolezni dihal, nato pa slede poškodovanci in oboleli na prebavilih. Bolezni dihal so sicer na prvem mestu pri vseh starostnih skupinah prebivalcev. Zaradi podaljšanja življenjske dobe (7,56% prebivalstva je starih več kot 65 let) se veča tudi število starejšega prebivalstva, z njim vred pa tudi vrsta kroničnih bolezni, ki pomenijo precejšnjo obremenitev za zdravstveno službo. Delo v Zdravstvenem domu Jesenice opravlja 239 delavcev, od tega 34 zdravnikov in zobozdravnikov, 147 zaposlenih, ki spadajo v ostali medicinski kader, 22 uslužbencev, 6 šoferjev reševalne službe in 30 zaposlenih, ki spadajo v tehnični kader. Prosveta in kultura -■ t v jeseniški občini Trenutno je za šolstvo v jeseniški občini značilno racionaflri-ranje mreže osnovnih šol. Namen tega-racionaliziranja ni le v varčevanju, temveč predvsem v izboljšanju pouka. Z ukinitvijo podružničnih šol (že pred leti v Planini pod Golico, nato v Javor-niških rovtih, sedaj pa v Ratečah in Gozd Martuljku) bomo vse večjemu številu otrok zagotovili boljši pouk, saj odpade kombiniran in polkombiniran pouk/ Pogoj za odpravo podružničnih šol pa je, da zagotovimo varen prevoz otrok od doma do matične šole m nazaj. TIS (Temeljna izobraževalna skupnost) je v ta namen kupila kombi in avtobus. ; Ob šestih osndvnih šolah in eni posebni šoli pa sta še vedtio dve podružnični osnovni šoli, katerih položaj bo potrebno čimprej rešiti. . -- - Šolskega prostora je Še vedno premalo, čeprav smo po vojni zgradili osnovno šolo v Žirovnici, v Mojstrani, na Jesenicah, razširili in obnovili staro šolo na Koroški Beli ih usposobili stavbo za posebno šolo V Kranjski gori je v gradnji šola za otroke od Rateč do Gozd Martuljka Kljub vsemu pa so potrebe še vedno velike. Nujno bi bilo potrebno povečati Ih kompletirati šolo v Žirovnici ter zgraditi oziroma pridobiti šolske prostore na Jesenicah. Ponekod imamo še vedno triizmenski pouk. Med šolami U. stopnje je gimnazija kadrovsko in po opremljenosti zadovoljila zahtevi za verifikacijo. V okviru Železarskega izobraževalnega centra pa delujeta poklicna in tehniška srednja šola. Najmlajša šola, to je šola za zdravstvene delavce, pa je dosegla tako kvaliteto, da so bile dosedanje generacije učenk še pred zaključnim izpitom »razgrabljene«. Glasbena šola ima trenutno kadrovske in finančne probleme, pa tudi prostori, v katerih dela, niso najbolj primerni. Upajmo, da se bo iz tega kmalu izkopala. Delavska univerza praznuje letos desetletnico ustanovitve. V zadnjih dveh letih so se s preselitvijo zavoda delno Izboljšale delovne razmere. Pri uresničevanju svojega programa jeseniška delavska univerza vse bolj sodeluje z radovljiško univerzo. Oba zavoda za izobraževanje odraslih nameravata v bodoče skupno reševati razen programskih tudi kadrovska vprašanja. S številom, velikostjo in delovnimi razmerami v vzgojno varstvenih zavodih ne moremo biti zadovoljni. Imamo tri samostojne vzgojno varstvene zavodč in dvh pri osnovnih šolah. Razveseljivo je, da prav v tem času intenzivno rešujejo ta problem. Anketa med starši je pokazala, da Je še približno 100 otrok, ki bi jih starši radi dali v varstvo, če bi zmogljivosti in druge' razmere to dovoljevale. Pravkar pa organizirajo otroško varstvo za predšolske otroke pri mojstranški osnovni šoli, v Žirovnici pa naj bi ta problem rešili skupaj z razširitvijo oziroma z dograditvijo sedanje osnovne šole, na Jesenicah pa z graditvijo vzgojno varstvenega zavoda v podaljšku sedanjega vrtca na Plavžu. Projekt za to gradnjo že delajo, pa tudi finančna sredstva so že zagotovljena. POMANJKANJE SREDSTEV IN PROSTOROV Temeljna izobraževalna skupnost, ki zbira in deli denar za šolstvo, je svoj polletni proračun realizirala 94-odstotno, so pa izgledi, da ga do konca leta v celoti uresniči. Stanovanjske potrebe prosvetnih delavcev se stalno rešujejo, vendar je denarja za vse zahteve premalo. Letos je TIS rešila z nakupom In s preselitvami stanovanjsko vprašanje petim prosilcem, občinska skupščina pa v zadnjih letih sedmim prosvetnim delavcem. Trenutno je še 16 prošenj za dodelitev stanovanj ali za posojilo za pomoč pri zasebnih gradnjah. So realne možnosti, da tem prosilcem v približno enem ali največ v dveh letih ustrežemo. S pregledom koristnikov sklada za kulturno dejavnost, ki pri Skupščini občine Jesenice deluje že nekaj let, je podan tudi pregled stanja in razsežnosti' kulturne dejavnosti v jeseniški občini. Izven tega sklada je bil od dosedanjih štirih godb lani ustanovljen pihalni orkester jeseniških železarjev, katerega mecen je železarna; preostali prispevek gospodarskih organizacij kulturi v občini pa je minimalen In le priložnosten. V okviru glasbene šole, ki se financira iz sredstev TIS, pa deluje simfonični orkester. Največja koristnika občinskega sklada za kulturno dejavnost sta amatersko gledališče »Tone Čufar« in ljudska knjižnica, ker pač zaposlujeta nekaj stalnih sodelavcev. Amatersko gledališče stopa z jesenjo v jubilejno petindvajseto sezono svojega obstoja in dela. Ljudska knjižnica skrbi za nekaj svojih poslovalnic tudi v drugih krajih občine. Občinsko zvezo kultumo-prosvetnih organizacij sklad dotira tako za njeno1 dejavnost kot prek nje tudi za dejavnost devetih kulturno-prosveinih društev in »Svobod«. V društvih so razvite predvsem klasične oblike kulturno-prosvetnega dela, kot sta dramatika in pevski zbori; le v manjši meri je razvito delo klubov in drugih sodobnejših oblik kulturno-prosvetnega delovanja. Izjemno mesto pri jeseniški »Svobodi« zavzemata kvaliteten folklorni ansambel in »Dolik«, likovna sekcija, ki že več kot dve desetletji združuje in vzgaja amaterske slikarje in skrbi za stalne likovne razstave amaterskih in poklicnih likovnikov. Koristniki sklada in TIS so tudi ženski in mešani zbor ter mladinski zbor jeseniških srednjih šol, ki se vedno uspešneje uveljavljajo he samo v mejah jeseniške občine, temveč tudi izven nje. To dokaj pestro sliko kulturno-prosvetne aktivnos\j dopolnjujejo še številne skupine na osnovnih In srednjih šolah z različnimi kulturno-prosvetniml dejavnostmi, nemajhen kul turno-vzgojni vpliv pa ima tudi lokalna radijska postaja Jesenice. Z dokaj rednimi gostovanji poklicnih gledaliških hiš, s kvalitetnimi gostovanji z vokalnimi in instrumentalnimi ansambli kakor tudi z gostovanji najrazličnejših drugih kulturnih in zabavnih prireditev je podoba kulturno-prosvetne dejavnosti v jeseniški občini še kar celovita. Bila bi seveda lahko še pestrejša in bogatejša, toda na eni strani jo omejujejo pomanjkljiva finančna sredstva, na drugi strani pa pomanjkanje prostorov, njihova neurejenost in zastarelost. DELAVSKA ENOTNOST— St. 30 — 26. julija 1969 * / KRAJEVNA SKUPNOST TRSTENIK VSAKO LETO INVESTIRA ŠTIRIKRAT VEČ SREDSTEV, KOT PA JIH ZANJO ODMERI OBČINSKI PRORAČUN TRDNO ZAUPANJE V KRAJEVNO SAMOUPRAVO »Obljubljati čimmanj, narediti čimveči« je najbolj dragocena izkušnja prebivalcev Trstenika, Povelj, Pangršce, Babnega vrta, čadovelj in Žabelj Gorenjske vasi že od nekdaj uživajo sloves, da so tudi na zunaj najlepše urejene med vsemi našimi vaškimi naselji. Toda tisto, kar lahko vidiš v šestih vaseh pod Storžičem — v Trsfeniku, Povljah, Pangršci, Babnem vrtu, Čadovljah in v Žabljah — nehote prebudi vprašanje: aii je za 373 prebivalcev teh vasi vsak dan praznik, da so stavbe vselej lepo prebeljene, dvorišča pospravljena, okna venomer v cvetju, vaške poti redno vzdrževane in posute? Nisem si mogel kaj, da Edvarda Bečana, predsednika Krajevne skupnosti Trstenik, ki združuje omenjene vasi, ne bi kar .naravnost, vprašal, kako je to. mogoče in kdo vse to plača. »Petino sredstev, ki jih potrebujemo, prispeva občinska skupščina, ostanek pa vaščani. Bolje rečeno: njihovo trdno zaupanje v krajevno samoupravo!« je kratko in jedrnato odgovoril moj sobesednik. ZAUPANJE ZA ZAUPANJE Po tem kratkem uvodu mi je Edvard Bečan povedal, da zadnja leta občinska skupščina Kranj iz svojega, proračuna za potrebe njihove krajevne skupnosti prispeva povprečno po dva milijona S-din. To ne bi zadostovalo niti za vzdrževanje devetih kilometrov vaških poti, katerih polovica so gorske ceste, kr'jih razkoplje vsako neurje. »Ko so me pred dobrimi petimi leti izvolili za predsednika krajevne skupnosti,« je nadaljeval Edvard Bečan, »sem se skupaj s člani odbora najprej vprašal, kako naj obrnemo ta denar, da bi kar najbolj zalegel. Prišli smo do prepričanja, da bo najbolje, če za nasvet povprašamo naše ljudi, če jih skušamo pridobiti za to, da bi še sami nekaj prispevali. Tako zdaj vsako leto najmanj enkrat skličemo zbbre občanov Ti sestanki so predvsem delovnega značaja. Ker vse naše vasi že imajo električno razsvetljavo, vodovod in kanalizacijo, razgovori kajpak potekajo o zadovoljevanju drugih potreb. To pa so vaške poti, urejanje potokov, gradnja manjših mostov, podpornih zidov in propustov, javna razsvetljava... Lahko rečem, da sprva ni bilo lahko. Ljudje so bili nezaupljivi. Prepričevati jih je bilo treba na vse načine, da so slednjič pristali na naše predloge: če boste tudi sami prispevali toliko in toliko, bo še krajevna skupnost nekaj primaknila. Potem pa, ko so zares videli, da tudj naredimo tisto, kar smo obljubili, je bilo neprimerno laže. Naše vasi so začele postajati vse bolj urejene. Ljudje so spoznali, da krajevna skupnost kot vsak dober gospodar začenja skrbeti za to, da bi napredovali, da bi takoj začeli preprečevati večjo škodo, če bi nam zapretila Prej smo na primer zabavljali čez občino, zdaj hitro opravimo sami, pa najsi gre za prestavitev struge vaškega potoka, za zamenjavo starega lesenega mostu z betonskim ali za nekaj tretjega. Ljudje pri tem ne le pomagajo z denarjem, z materialom ali s prostovoljnim delom, ampak po potrebi odstopijo brezplačno tudi zemljišče.« Se zmeraj velja, da v SLOGI JE MOČ! Po vsem tem bi bilo zanimivo izvedeti, kaj vse so prebivalci šestih vasi na območju krajevne skupnosti Trstenik v teh letih storili za lepšo podobo svojih krajev in tudi sicer za lepše življenje. Omenili smo že, da njihova krajevna skupnost skrbi za devet kilometrov vaških poti. Za vzdrževanje teh poti krajevna skupnost kupi samo pesek. Razvozijo in posujejo pa ga ljudje sami. Po neurjih ceste popravljajo upokojeni cestarji, ki za svoje delo dobijo minimalno nagrado. Pozimi, ko sneg zamete njihove ^oti, jih sami odkopljejo ali preorjejo. V letošnji zimi so samo v to delo na primer vložili več kot 1300 ur prostovoljnega dela. Zgodilo se je, da jim je občina hotela ?vzeti« pokopališče, ker ni bilo urejeno tako, kakor bi moralo biti. Občani že omenjenih vasi pod Storžičem so se temu uprli. Zdaj je njihovo pokopališče ne le urejeno po vseh predpisih, ampak tudi lepo posuto in očiščeno. »Tako mora biti!« so se tistikrat dogovorili in tako zdaj tudi je vsak dan, ne samo ob dnevu mrtvih. Tako kot pokopališče tudi skromno urejeno gostišče in prostor, kjer se občani lahko sestajajo, če je to potrebno, pomenita nujnost slehernega vaškega središča. Gostilne v Trsteniku več kot pet let niso imeli. Krajevna skupnost je poskrbela za to, cla šo kranjska ŽIVILA poleg trgovine z mešanim blagdm odprla bife. Prav tako pa si je krajevna skupnost v prostorih zadružnega doma uredila svoj prostor, ki služi, tudi potrebam krajevnih političnih in drugih organizacij. - - Koliko metrov opornih ali zavarovalnih Zidov, koliko mostičkov in propustov so zgradili v teh letih, niti sami ne vedo več. Vedo samo to, da vse te gradnje potekajo po načrtu in po skupnem dogovoru, pa čeprav bo neposredno korist od take gradnje morda imela samo ena kmetija. »V slogi je moč in s čimer danes jaz pomagam nekomu, mi bo prizadeti jutri povrnil!« je dejal Edvard Bečan. »Naši ljudje pa so taki, da ne pozabljajo na storjeno uslugo!« POVSOD CVETJE, RED IN VEDRINA Zaupanje v krajevno samoupravo je, .kot rečeno, tisto, čemur se morajo prebivalci Trstenika, Povelj, . Pangršce, Babnega vrta, Čadovelj in Žabelj tudi sicer zahvaliti za splošno urejenost in lep videz njihovih naselij. »Ko že ima najvažnejše, si človek zaželi, da bi tudi sicer bil videz njegovega okolja kar najlepši,« je svojo pripoved nadaljeval Edvard Bečan. »Ko je lani kranjska občina razpisala tekmovanje glede uspešnosti pri delu in urejenosti krajevnih skupnosti, smo se pri nas dogovorili, da bomo-začeli skrbeti tudi za lepši videz našega kraja. Ljudje so začeli meliti hiše, urejati vaške zelenice, redno pospravljati in posipati dvorišča; okna so še bolj napolnili s cvetjem. Ob koncu leta se jc izkazalo, da je bila naša krajevna skupnost po svojih uspehih najboljša med vsemi 38 krajevnimi skupnostmi v občini. Dobili smo milijon starih dinarjev nagrade! Za ta denar smo kupili 385 metrov betonskih cevi. Z njimi smo podaljšali kanalizacijo v Trsteniku, Babnem vrtu in Čadovljah... To je našim ljudem dalo novo voljo. Ko je letos naša krajevna skupnost razpisala novo tekmovanje za .lepšo urejenost naših vasi, so ljudje še raje nadaljevali s tistim, s čimer so pričeli že lani. Kot sami vidite, so naše vasi zdaj še lepše urejene.« -mG. Center Kranja BREZ VRTOGLAVIH SKOKOV \ A POTI V JUTRIŠNJI DAN Ob občinskem prazniku s predsednikom skupščine občine Kranj Slavkom Zalokarjem (Nadaljevanje s 1. strani) se razvija v zadnjem obdobju brez vrtoglavih skokov,. se pa vendarle zanesljivo vzpenja. Ne bi želel, da označite mojo trditev kot samohvalo, toda v resnici sem prepričan, da se je gospodarstvo naše občine v celoti razvijalo v tokovih gospodarske reforme. In moram še dodati, da kljub mnogim težavam, zlasti v industriji, ki so razumljive vsakomur, ki ve ža sestav naše industrije, ki ve za njen izrazito predelovalni karakter in ki pozna njene v visokem odstotku odpisane delovne naprave. Gospodarska gibanja, kot jih zdaj dosegamo, smo pravzaprav predvideli že v srednjeročnem programu gospodarskega razvoja, ki ga zaključujemo v prihodnjem letu. Ko sva že pri tem: lahko v dveh ali treh besedah označite osnovne silnice razvoja? Srednjeročni program razvoja jasno določa naše naloge, tako kar zadeva oplemenitenje zdajšnje strukture gospodarstva, kot tudi oživljanje drugih gospodarskih panog, ki v prejšnjih obdobjih niso bile deležne naše pozornosti in učinkovitejše skrbi družbene skupnosti, imajo pa možnosti za razvoj. S tem sem mislil zlasti na trgovino, gostinstvo in na turizem. Ce se še za hip povrneva k prejšnjemu vprašanju: lahko nekoliko podrobneje označite trditev, da se je gospodarstvo v celoti razvijalo v tokovih gospodarske reforme? Pri tem sem najprej mislil na spoznanje pretežne večine gospodarskih organizacij, da je njihova prihodnost odvisna predvsem od njih samih, o čemer priča dejstvo, da je precejšnje število podjetij že zasnovalo dolgoročne programe razvoja ali pa da take programe z vso intenzivnostjo snujejo. S tem spoznanjem so tudi pogojeni intenzivni napori gospodarstva za modernizacijo in za vključitev v mednarodno delitev dela! Dolžan pa sem k temu še naslednji pojasnili: dosedanjo modernizacijo je gospodarstvo kranjske občine izvedlo v skoraj 73 % z lastnimi'sredstvi in le s pičlimi 27 % so bančni krediti udeleženi v prizadevanjih podjetij. Po drugi strani pa je iz leta v leto in izredno hitro naraščal tudi izvoz našega gospodarstva. Se posebej smo lahko pri tem zadovoljni s strukturo izvoza: zahod ali področje s čvrsto valuto že predstavlja 64,8 % celotnega izvoza kranjske občine, medtem ko vzhodna tržišča samo 30 % in področje kliringa 0,2 % S takim izvozom pa je na primer samo industrija, ki je zaradi svojega predelovalnega značaja glavni uvoznik, že pokrila 81 % vsega uvoza reprodukcijskega materiala. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je začelo gospodarstvo reševati svojo problematiko po poti po-slovno-tehničnega sodelovanja in integracijskih procesov. Prizadevanja za uresničitev srednjeročnega programa razvoja pravzaprav prehajajo v zaključno fazo, saj je mejnik prihodnje leto. Ali bi lahko tvegali odgovor na vprašanje, ali se bodo predvidevanja tudi uresničila? Napovedi so sicer nehvaležna zadeva, vendar mislim in upam, da bistvenih odstopanj ne bo. Lahko pa se proces intenziviranja gospodarjenja še pospeši — seveda z nekaterimi pogojniki. Lahko spregovorite o tem? Glejte, gospodarstvo se otepa z nekaterimi težavami, ki niso posledica njegove nerazvitosti ali nepripravljenosti. O teh težavah že dolgo govorimo. Mislim na devizni režim, na zunanjetrgovinski sistem, na kreditno monetarni sistem. Posledice nerešenih sistemskih, vprašanj so se namreč začele nevarno kopičiti prav v letošnjem letu in povzročajo bistveno spremenjene pogoje gospodarjenja, kot pa so bili zamišljeni in izoblikovani v prvem obdobju uresničevanja gospodarske reforme. Ne bom zahajal v podrobnosti niti ne nameravam na široko polemizirati, saj so zadeve nam vsem dodobra znane in slednjič vsi poznamo stališča gospodarstva. Primer kombinata Tekstilindus je bržčas najbolj očiten, če bi hoteli precenjevati posledice šibkih točk v našem družbeno-ekonomskem sistemu, Problem tekstilne industrije in Tekstilindusa pa je znan in ga res ni treba še tokrat vleči na dan. Toda podobne so težave v drugih industrijskih podjetjih Izredne težave imajo delovne organizacije z likvidnostjo, razkorak med terjatvami in dolgovi se skokovito povečuje. V letu 1967 napovedana liberalizacija pri uvozu reprodukcijskih materialov se ne uresničuje, nasprotno, so podatki, da jo celo zožujemo. Vse te zadrege pa povečujejo potrebo gospodarstva po obratnih sredstvih. Kratkoročni krediti za obratna sredstva so samo v zadnjem obdobju porasli v naši občini za 72.5 odstotka. Tako smo se znašli pred dejstvom, da v gospodarstvu dosegajo obratna sredstva že 48,2 odstotka poslovnega sklada, v industriji pa celo 57 % poslovnega sklada in da torej že znatno presegajo vrednost osnovnih sredstev, ki so angažirana v poslovanju. Taka razmerja pa seveda hrome reprodukcijsko sposobnost kranjskega gospodarstva in industrije še posebej. Ce se prav spominjam, ste že omenili postopno prestruktuira-nje gospodarstva kranjske občine. V čem se razkrivajo možnosti in potrebe? Ni si bilo posebno težko odgovoriti na vprašanje, kako pre-struktuirati gospodarstvo naše občine. Predvsem gre za pospešitev razvoja prometa, gostinstva, trgovine in turizma. Zlasti v razvoju teh dejavnosti ima kranjska občina očitne prednosti. Ta proces smo zato začeli vztrajno razvijati in pospeševati Na področju prometa velja omeniti razširitev in modernizacijo > telefonskega omrežja in povečanje dejavnosti v transportnem podjetju Creina. Družbeni proizvod se je na področju prometa in zvez povečal za 3,14-krat in je naraščal s poprečno letno stopnjo 33,1 %. Za investicije v trgovino smo porabili milijardo 723 milijonov S-din družbeni proizvod pa je porasel za 2,16-krat Mesto odpira na-stežaj svoja vrata tudi tuji trgovini, kar nai bi hkrati sood budilo domače trgovce Prihodnje leto bomo začeli v Kranju graditi veliko blagovno hišo * 5700 kvadratnimi metri prodaj' ne površine! Predvidene so ZI}a;' ne naložbe v gradnjo potroši1' ških centrov v mestu samem ^ v naseljih. Nosilec gostinsko tu' ristične dejavnosti pa posta) podjetje Creina Krvavec se k° zimsko športni center uspešn^ razvija, z novo cesto, ki jo meravamo zgraditi, se bodo -J povečale njegove možnosti. Prefl. dvor. Jezersko, Krvavec — to S centri, ki jih kaže v turističnejv gospodarstvu čimbolj izkoristi0’ čeprav je seveda sleherna va^ turistično zanimiva. Slednjič' Kraniu gradimo nov hotel, ž3’’11 hotel v Preddvoru, začeli srfl graditi obvozno cesto, da omilili kranjski prometni Pr°a blem Skratka smo sredi ure® ničevanja načrtov na tem P0° ročju! Področje kulture, zdravst^ prosvete, socialnega varstva ) bržčas preširoko, da bi lab® tokrat v podrobnostih govor*; o njegovih sončnih in senči*1 straneh. V čem so za vas i*al pomembnejše pridobitve? Morda v tem, da je občii*5^ skupščina že sprejela sklep ustanovitvi samoupravne nosti na področju kulture, ^ začne delovati s 1. januarje0 prihodnjega leta. S tem misli01' da se začenja novo obdobje kar zadeva rast kulturnih ii*®0. tucij. zadovoljevanje potreb k0 tudi in ne nazadnje glede 1 nanciranja. Pripravljamo P ustanovitev podobne samoupi-3^ ne skupnosti tudi na podroc) telesne kulture. Mislim, da bohZp naše občane dragocena prido0 ^ tev tudi to, da v septembru Pr® idejo vse šole v občini na P®1 dnevni tedenski pouk Občani ® ■ sami pripomogli k temu. ko ® se z referendumom odločili * samoprispevek, tako da smo 13° ko pridobili 75 novih učilnic *, oddelkov. S tem smo dokonča orvo fazo mreže izpopolnjevan šolskih in vzgojno-varstven* ustanov v občini Na iesen 0 nameravamo začeti z drugo * zo: z razširjanjem mreže va stvenih ustanov in prostorov specializirane mladinsko or',arL, zaciin* Veriamem. da n 'čani izrekli svoje soglas*’ S. B’ I IZZIVANJE KRANJSKE »SAVE« \ T kranjsko »Savo novinarji pogosto zahajamo. In že dolga leta. Sprva bržčas f zato, ker je bilo to edino tovrstno podjetje v naši republiki in zatorej še posebej zanimivo. Pozneje smo hodili vanjo, ker so nam ob vsakem obisku imeli pokazati kaj novega bodisi v proizvodnji, v organizaciji dela ali poslovanja. Marsikdaj smo bili pri tem presenečeni, ne le nad tehnološkimi rešitvami, poslovnimi °dločitvami, temveč tudi nad tem, kako so v »Savi« samosvoje oblikovali notranje °dnose, gradili in poglabljali svoj sistem samoupravnega odločanja in gospodarjenja. Morda smo prav zato še vedno navajeni reči po domače kar kranjska »Sava« in M tem izpuščamo to, kar je zdaj bistvena oznaka zanjo: industrija gumijevih, usnje-in kemičnih 'izdelkov. Zato mislim, da »Save« sploh ni treba več predstavljati. Nadpovprečni rezultati GOSPODARJENJA , Ge Sem da »Save« ni Sev Več predstavljati, potem v&da nisem s tem mislil, da v ^edno slediti njenemu razlil in rezultatom, ki jih dose- Eri° nieni delavci pri svojem vjJPodarjenju. Zato so tokrat ,.r. ]ala vprašanja temu,, kako v »Sava« v ekonomičnosti, merjeni s celotnim dohodkom na porabljena sredstva za S "/o boljši rezultat, med pomembnejšimi gorenjskimi podjetji pa se v tem primeru uvršča v sredino lestvice. Ta, za razliko od produktivnosti dela nižja stopnja rasti pa je posledica zelo pestrega asortimenta »Save« in tako tudi zelo različnih tržnih « sledijo procesom, ki jih razmer. lS°“ča gospodarska reforma, in bobn' 80 Mihovi poslovni re-v uati v primerjavi z nekate- ritm 11 Pomembnejšimi podjetji v tj^hju, na Gorenjskem, v pri-riavi z rezultati, ki jih do-jugoslovanska industrija. ... Iz fbvza. njihove pripovedi lahko !?nemo„ naslednje ugoto- Produktivnost dela, mer-lj a z doseženim narodnim do-V^kom na zaposlenega, je bila klinulem letu v Intjustriji gu- i usnjenih ifi kemičnih W . ov »Sava« za 32 %> višja, ini i° je dosegla jugoslovanska p^trija, za 46 Vo je »Sava« ^??egla gumarsko industrijo m Seai med gorenjskimi podjetji Uvršča med prve na lestvici. V-® V primerjavi z jugoslo-^nsko indushrijo je dosegla © Delež poslovnih sredstev in amortizacije v poprečno vloženih sredstvih je v »Savi« dvakrat večji kot v poprečju jugoslovanske industrije ter za 34 odstotkov večji kot v panogi. Tako se po rentabilnosti uvršča kranjska industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov med vodilna podjetja na Gorenjskem. v panogi in v državi. ® Iz dohodka izločijo v »Savi« v sklade 32 °/o, kar jih uvršča med prvih deset podjetij na Gorenjskem. Za primerjavo naj navedemo še naslednja podatka: jugoslovanska indu- strija'izloča iz dohodka v sklade v poprečju 22 Vo, panoga pa 27 %i. % Slednjič velja omeniti še podatek, ki prikazuje izplačane mesečne osebne dohodke. S po- prečnim lanskim osebnim dohodkom 1.140 din se je »Sava« uvrstila na tretje mesto med najpomembnejšimi podjetji. na Gorenjskem, osebni dohodki v jugoslovanski industriji pa zaostajajo za 38°/o, v panogi celo za 43 Vo. Ta gibanja se nadaljujejo tudi v letošnjem letu in rezultati, ki jih bo »Sava« dosegla_ ob koncu tega poslovnega leta. bodo bržčas taki, kot so bili lani. Če ne boljši! Upravičenost in realnost take napovedi potrjujeta še dva podatka: v letošnjem letu »Sava« povečuje obseg proizvodnje za 17 do 18 °/o, za približno 20 "/o pa znižuje stroške. POSLEDICA SMOTRNE POSLOVNE POLITIKE Za označitev teh kazalcev gospodarjenja in poslovanja bi z vso upravičenostjo lahko uporabili termin nadpoprečni. Zato je seveda toliko bolj aktualno vprašanje: kako so jih dosegli, pravzaprav, posledica česa so takšni poslovni rezultati? V »Savi« pravijo, da je eden najbolj odločilnih dejav- nikov, ki podjetju zagotavljajo take poslovne rezultate, kot jih v zadnjem obdobju dosegajo, smotrna investicijska politika. To politiko pa najbolje ponazarja podatek o tehnični opremljenosti podjetja, ali o vrednosti osnovnih sredstev na zaposlenega. Tako je »Sava« že dosegla na zaposlenega vrednost osnovnih sredstev v višini 8,000.000 S-din, kar pa je zelo blizu tehnične opremljenosti, ki jo ima razvita zahodnoevropska gumarska industrija. Tudi struktura osnovnih sredstev in investicij ustvarja možnosti za uspešno poslovanje. Tako je v »Savi« boljša za 44 odstotkov od poprečja jugoslovanske industrije in za 5 "'n nad poprečjem .v panogi. *Ke nazadnje pa pogojuje dobre poslovite rezultate tudi smotrna zamenjava osnovnih sredstev in visoka stopnja amortizacijskih sredstev podjetja, s čimer si podjetje ustvarja realne možnosti za hiter razvoj avtomatizacije in modernizacije. Seveda pa je to samo nekaj momentov, ki vplivajo na dobre poslovne rezultate. K tem bi namreč morali prišteti' tudi smotrno kadrovsko politiko, organizacijo dela, izpopolnjevanje samoupravnih odnosov, ukrepe za konkretizacije pristojnosti in odgovornosti na slehernem delovnem mesto, še posebej pa v Služjigh podjetja. ■toda o tem kdaj drugič. ZAKAJ OMEJEVANJE HITROSTI? Kranjska »Sava« je krepko zakorakala po poti reformirane- ga gospodarjenja. Ukrepi za intenziviranje gospodarjenja so dali pomembne rezultate. Vendar v »Savi« niso povsem zadovoljni z možnostmi, ki jih imajo za razvoj. To njihovo nezadovoljstvo bi pravzaprav lahko parafrazirali z naslednjim vprašanjem: ali nismo na tej poti. v intenziviranje gospodarjenja kljub vsemu pozabili odstraniti nekaj znakov, zlasti tistih, ki orhejujejo hitrost? ® Stopnja likvidnosti že ogroža normalno poslovanje, a razmere so čedalje slabše. Delež terjatev do kupcev je v »Savi« v fakturirani realizaciji že dosegel 20 %. Ta problem, ki se še posebej zaostruje v industrijsko razvitejših podjetjih, se do skrajnosti zaostri v primeru, če mora delovna organizacija . uvažati 60 0/o reprodukcijskega materiala, ki pa ga na domačem tržišču ni. Kako presekati ta gordijski vozel gospodarstva, sprašujejo v »Savi«. © »Sava« poslovno-tehnično sodeluje s »Semperitom«. V kvaliteti proizvodov in v standardih so v »Savi« v celoti došli poslovnega partnerja. In vendar v »Savi« pravijo, da imajo zvezane roke: dlje od pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju ne morejo, čeprav so možnosti tudi za drugačne oblike sodelovanja. Predpisi o udeležbi tujega kapitala so zlasti pri dobičku in »izvozu« tega dobička takšni, da odbijajo poslovni svet od sklenitve pogodbe o finančnem sodelovanju in o naložbah v našo industrijo. Komu koristijo taki predpisi in kdaj jih bomo spremenili, sprašujejo v »Savi«. % »Sava« zakrožuje svoj proizvodni krog tako na področju gumarstva kot v proizvodnji usnja ter na področju kemije. Dovolj uspešno, o čemer pričajo kazalci gospodarjenja. Za uspešno vključitev v mednarodno delitev dela — analize pa izpričujejo, da bi jo bilo možno doseči — pa je zlasti pri nekaterih proizvodnih potrebno zvišati pokritje stroškov; z drugimi besedami povedano, zvišati akumulativnost, to pa spet pomeni modernizirati proizvodnjo. Poleg lastnih sredstev bi seveda morate ta proces — tako kot v razvitejšem svetu — podpreti tudi banke. Natanko, to velja za vsa podjetja, ki so v ekspanziji. In podjetja so pripravljena na skupno reševanje tega problema, žal, banke ne! Kdaj bomo slednjič le izoblikovali skupno konstrukcijo finančnih rešitev' za pospešitev razvoja perspektivnih podjetij, se spet sprašujejo v »Savi«! In dodajajo: ali ne bi kazalo čim prej sprejeti predloga republiškega izvršnega sveta za ustanovitev posebnega sklada iz sredstev republike, bank in delovnih organizacij, s pomočjo katerega bi lahko učinkoviteje podprli uresničevanje dognanih investicijskih programov perspektivnih delavnih organizacij. Skratka, kdaj bomo odstranili te in druge oznake za omejitev hitrosti na poti v reformo? Mislim, da bi veljale? sprejeti izzivanje kranjske »Save«! S. B. ^ELEŽENO v INDUSTRIJI OBUTVE PLANIKA KRANJ ŽNAMKA, KI VSE BOLJ PRIDOBIVA VELJAVO Hustrija obutve PLANIKA se vse bolj uvršča med vodilne proizvajalce in ^v°2nike obutve v naši državi ® V sodelovanju z znano tvrdko ADIDAS so dosegli svetovno kvaliteto v izdelovanju najrazličnejše obutve za potrebe športnikov \ J obdobju po reformi se je količinski obseg proizvodnje v Industriji obutve PLANIKA V Kranj ustalil na približno dveh milijonih parov obuive letno. Samo na osnovi tega podatka Pa še ne bi smeli sklepati, da PLANIKA preživlja kakršnokoli stagnacijo. Njihov izvoz namreč stalno narašča in bo letos dosegel že štiri milijone dolarjev, od tega polovico na konvertibilna tržišča. V primerjavi z letom 1966, ko so na zahodnih trgih ob skupnem ^ 3,8 milijona dolarjev realizirali le četrtino navedenega izkupička, pa tudi v primerjavi Mitskim letom, ko so ob vrednostno enakem izvozu na zahodu dosegli že tretjino vsega deviz-nesa dohodka, letošnji njihov vzpon nikakor ni nepomemben. podlagi vsega tega že postaja povsem nesporno, da PLANIKA predstavlja enega izmed Etinih jugoslovanskih proizvajalcev in izvoznikov obutve. Ker je, razen tega, PLANIKA še zelo podjetje, ki letos zaključuje komaj šestnajsto leto dela in obstoja, se spričo opisane e^sPanzije na mednarodni trg sama po sebi ponujajo nekatera vprašanja. Vsekakor bi bil najbolj *aritniiv odgovor na vprašanje, kakšna je bila njihova pot, da si je njihova znamka pridobila e‘ ki nenehno pridobiva na ceni tako pri domačih kot pri tujih kupcih. ko so ustanavljali se-rii paniko in zanjo po vzo-rili p« 'T1 Bata na Češkem zgra-lzYbdne prostore, naj bi i čilski predstavljalo ve- ^Ustr« kombinat predelovalne * B®' Le-tat naj bi tržišču , izd bik11' nu(Iil meso in mes-in e’ 2 druge strani pa rih p fl obutev. Zaradi takrat-> rij ni- . b razmer pa so s °bstali na samem v Zi nov° zgrajenimi pro-katerih so razmestili L broiif0Ino opremo in začeli 'riutve °bnjo cenene usnjene Taka proizvodnja seveda ni bila donosna. Zato so jo v Planiki, kot prvi v državi, dopolnili še z izdelovanjem vulkanizirane obutve. Hkrati so poskušali uresničiti zamisel, da bi PLANIKA začela predelovati plastične mase in da bi trgu nudila otroške škorenjčke in podobno obutev iz tega materiala. Sredstev za uresničitev teh načrtov niso imeli, kreditov pa tudi niso dobili, čeprav izkušnje razkrivajo, da je takšna dejavnost še dandanes močno akumulativna in zanimiva tudi za najširši krog potrošnikov. Ker pa je že bilo tako, so v Planiki prišli do spoznanja, da poskusijo čimbolj povečati in modernizirati osnovno dejavnost — proizvodnjo usnjene obutve — in jo hkrati tudi dvigniti na višjo kvalitetno raven. S postopno modernizacijo opreme, s prizadevanji vsega kolektiva in še posebej modelarjev in oblikovalcev obutve, so v tem tudi uspeli. Rezultat je bi) dvojen: z ene strani je proizvodnja dosegla tak -obseg, da obutve enostavno niso mogli ver prodati v lastni prodajni mreži po drugi strani pa se je tudi kvaliteta toliko izboljšala, da so že smeli misliti na izvoz. Tako : veda predstavlja pomemben se je PLANIKA po letu 1961 vse' ukrep za znižanje proizvodnih bolj začela uvrščati med izvoz- stroškov. nike. Najprej so izvažali na vzhodna tržišča, predvsem v Sovjetsko. zvezo, kasneje pa tudi na zahtevnejše zahodne trge. Skrb za proizvodnjo sodobne, modne in na splošno kvalitetne obutve tudi zdaj ostaja v ospredju prizadevanj kolektiva Tridtistrij e obutve PLANIK Navzlic uveljavljanju različnih novih materialov, ki. zamenjujejo ali celo izpodrivajo klasično usnjeno obutev, trg še vedno kaže zanimanje za resnično kvalitetno obutev iz pravega usnja. Vendar PLANIKA ne bi mogla zaposliti vseh svojih zmogljivosti, če bi izdelovala le takšno obutev, saj je trg zanjo vsemu navkljub le omejen. Zato zdaj opuščajo izdelovanje vulkanizirane obutve. Namesto tega pa se usmerjajo v proizvodnjo briz-Mnih podplatov, ki predstavlja-* kvaliteten, sodoben in sorazmerno cenen nadomestek klasičnih usnjenih podplatov. Ob močni konkurenci preostalih proizvajalcev obutve tudi to se- PLANIKA t- ADIDAS KAJ JE TO? Vsekakor velja omeniti še enega izmed ukrepov, ki so Industriji obutve PLANIKA Kranj omogočili, da je v tolikšni meri prodrla na zahodna tržišča. Z letom 1965 je namreč to podjetje ustanovilo tudi lastni zunanjetrgovinski oddelek, ki je — med drugim — hitro navezal stike z znano tovarno športne obutve ADIDAS. Rezultat teh prizadevanj je bil, da so znani tvrdki ADIDAS začeli dobavljati vse večje količine različne obutve za potrebe športnikov. Sodelovanje je zavzelo tolikšen obseg, da PLANIKA zdaj skoraj devet desetin vsega svojega izvoza na zahodnem tržišču rea lizira. ob . sodelovanju s tvrdke ADIDAS in da trenutno komaj .še zmaguje njena naročila. Posledice sodelovanja s tvrd . ko ADIDAS pa se ne izražaj... samo v povečani zaposlitvi pro- izvodnih zmogljivosti kranjske 'tovarne in v splošnem izboljšanju kvalitete, ki morajo ustrezati slovesu ADIDAS izdelkov. 'S tem da je PLANIKA ustanovila lastni zunanjetrgovinski oddelek, je lahko trdi nekaterim drugim jugoslovanskim tovarnam obutve — svojim poslovnim partnerjem — ne le laže zagotovila potrebne surovine, marveč jim je utrla tudi širšo možnost za izvoz. To še zlasti velja za znano tovarno modne obutve v Derventi. ki se prek PLANIKE tudi že vključuje v proizvodni in p-odajm program tvrdke ADIDAS. Morda bo komu nerazumljivo tolikšno poudarjanje prednosti povezovanja samo z enim, pa čeprav slovečim tujim kupcem. V Planiki pa pravijo, da'je sleherna bojazen odveč. Podjetje, ki v desetih letih za desetkrat oaveča obseg proizvodnje in pro-p.je, po njihovem mnenju ne-ivomno pomeni ne le solidnega, -mpak tudi uspešnega poslov--ega partnerja. ADIDAS je to 'btegš? in. kot rečeno, s približno epsko ekspanzijo tudi nadaljuje. Nov problem Zaposlenost na Gorenjskem se v juniju letos ni bistveno spremenila, so nam povedali na kranjskem Komunalnem zavodu za, zaposlovanje. Na celotnem območju Gorenjske je zaposlenost porasla le za 0,9 %, največ se je povečala- v radovljiški občini, in sicer 1,96%, v kranjski za 1,15%, v škofjeloški občini za 1,13 %, medtem ko se je v tržiški in jeseniški občini celo neznatno zmanjšala. Razveseljiva pa je ugotovitev, da se število nezaposlenih delavcev na Gorenjskem stalno zmanjšuje. Na kranjskem ko-. munalnem zavodu za zaposlovanje so imeli minuli mesec v evidenci le še 772 nezaposlenih delavcev, od tega 228 moških in 544 žensk. Pri tem pa moški brezposelni delavci na Gorenjskem sploh ne pomenijo več problema dejanske brezposelnosti, saj je med njimi največ takih, ki so zavoljo zdravstvenih ali podobnih razlogov manj zmožni za delo in tako ne morejo poprijeti za vsako delo, ki je na voljo, razen tega pa je med njimi tudi nekaj takih; ki jim ne »diši« skoraj nobeno delo in so kratko malo prijavljeni na zavodu za zaposlovanje le zaradi podpore. Pri ženskah je od skupnega- števila 544 brezposelnih kar 300 žensk brezposelnih z Jesenic. Toda, kot so nam povedali na kranjskem komunalnem zavodu za zaposlovanje, bodo problem brezposelnih deklet in žena na Jesenicah kmalu omilili in morda povsem razrešili. Kranjska tovarna Iskra bo namreč na Jesenicah v kratkem odprla nov obrat relejev in tako Že v začetku zaposlila najmanj 100 deklet in žena. Kasneje, ko bo proizvodnja v tem obratu normalno stekla, bo dobilo delo v tej Iskrini tovarni na Jesenicah še mnogo brezposelnih žensk. Iskra se je odločila odpreti obrat za proizvodnjo relejev na Jesenicah predvsem zaradi tega, ker v Kranju, kjer je matična tovarna, ni mogla dobiti dovolj žensk za proizvodnjo relejev. Znano pa je, da je proizvodnja relejev povsem žen- ! sko delo iz preprostega razloga, ker- so ženske roke spretnejše od moških. 'Mnoge velike tovarne na Gorenjskem, kot je na primer škofjeloška Jelovica, kranjska Iskra, Tekstilindus iz Kranja ter Peko. iz Tržiča pa bi takoj potrebovale mnogo moških moči. Teh pa trenutno na Gorenjskem ni mogoče dobiti. Eden od vzrokov za to, da ni na voljo moških delavcev najrazličnejših poklicev, je tudi v tem, da veliko delavcev odhaja preko kranjskega Komunalnega zavoda za zaposlovanje na delo v tujino. V zadnjih nekaj mesecih je odšlo na delo v Zvezno republiko Nemčijo 360 delavcev. Potrebe žahodnonemških podjetij po naših delavcih pa na kranjski komunalni zavod za zaposlovanje kar dežujejo. Prav te dni jim je neko zahodnonemško podjetje spet sporočilo željo, da bi zaposlili 100 delavcev. Ob tem, ko mnogo naših delavcev odhaja na delo v tujino, pa so se na kranjskem komunalnem zavodu za zaposlovanje srečali z zelo škodljivim pojavom za celotno gorenjsko gospodarstvo, Mnogi kvalificirani delavci in tudi strokovnjaki, ki so zaposleni v številnih gorenjskih podjetjih, nekateri celo na zelo odgovornih delovnih mestih, odpovedujejo delo in se prijavljajo službi zaposlovanja kot začasno brezposelni delavci, samo da bi lahko odšli na delo v Zahodno Nemčijo. Tako se je po eni strani odhajanje brezpo-- selnih delavcev na delo v tujino pokazalo kot koristno, saj so s tem docela odpravili brezposelnost moških na Gorenjskem, po drugi strani pa se že razkriva kot škodljivo za celotno gorenjsko gospodarstvo. Kranjski komunalni zavod za zaposlovanje je s tem pojavom že seznanil vse pristojne dejavnike v vseh petih gorenjskih občinah kot tudi vse kadrovske službe v večjih delovnih organizacijah, od koder želi največ delavcev ha delo v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Švico ali Francijo. O tem pojavu, bodo v najkrajšem času spregovorili tudi na skupščini komunalne skupnosti za zaposlovanje. računajo pa, da bodo tudi kadrovske službe v prizadetih podjetjih skupaj z družbeno političnimi organizacijami primerno ukrepale. M. ŽIVKOVIC f NAGEL VZPON KRANJSKIH »GORENJSKIH OBLAČIU , aovi obeti »Gorenjska oblačila« so pred devetimi leti nare<^ za 200 milijonov starih dinarjev bruto prometa, tos pa bo s 195 zaposlenimi ta promet znašal že ^ 2 milijardi starih dinarjev ažnih ndustrlia »j izdelkov - Povsod zahtevajte naše izdelke, ker so kvalitetni in priznani na domačih in tujih tržiščih! . j - : V bogatem asortimentu jzdelujemo jacquarske dekorativne tkanine za pregrinjala, zavese in prte, jaequard gradle za žimnice in posteljne damaste v pastelnih barvah. ■ Kolektiv industrije bombažnih izdelkov Kranj se pridružuje čestitkam za občinski praznik. Tone Marčun, vodja splošne službe, ki pa skrbi tudi za prodajo izdelkov v konfekcijskenl podjetju »Gorenjska oblačila« iz Kranja, me jo prijetno presenetil, ko mi je pokazal njihovo vzorčno sobo. Za hip sem pomislil, da sem v eni izmed velikih prodajaln tipa tržaškega Upim, Coin ali ljubljanske Name. Toliko lepih ženskih oblek in plaščev, najrazličnejših modnih krojev in barv! Prava paša za oči... Pred devetimi leti pa so »Gorenjska oblačila« prejko-ne pomenila skromno obrtniško krojaško delavnico, kjer so izdelovali le po meri ženske in moške obleke. Danes je to eno najsodobnejših industrijskih konfekcijskih podjetij pri nas, ki že nekaj let ne pozna zalog v svojih skladiščih. »Kraj ste pravzaprav krenili tako strmo navzgor,« sem vprašal. »Za naše podjetje je leto 1960 pomenilo nekakšno prelomnico. Spoznali smo, da samo na obrtniški način ne moremo več delati, da so na tak način naše obleke predrage... Po tem letu pa smo se odločili, da bomo razvijali samo proizvodnjo konfekcije in opustili obrtniški način izdelave oblek. Prizadevali smo si zagotoviti ustrezne proizvodne prostore in kar se mi zdi najpomembnejše, izoblikovali smo popolnoma novo organizacijo dela. Obenem pa smo se tudi finančno utrjevali, saj smo že leta 1965, s povsem lastnimi sredstvi zgradili nov obrat na Jesenicah, leto dni kasneje pa nov obrat v Kranju. Kot že rečeno, hkrati z gradnjo novih proizvodnih prostorov v Kranju in na Jesenicah smo uvajali tudi novo organizacijo dela. Obrtniški način proizvodnje smo popolnoma opustili in naše konfekcijske izdelke začeli proizvajati na sodoben industrijski način« Rešitev za »Gorenjska °^i čila« je bila tudi speciah2^ proizvodnje za izdelavo 2en konfekcije. »S specializacijo pa sm° f segli takšno raven produktu' ( sti in kvalitete izdelkov, da • se lahko uspešno vključil1 domači trg in tudi na tuj*-^ važamo v Francijo in Zaho . Nemčijo. Zlasti izvoz v F1®« jo je za naše podjetje zaDl!Lšf saj smo na tem tržišču za nct-izdelke dosegli zelo ugodne , ne,« pripominja Tone Mar Kot že rečeno, zalog v ^ _ renjskih oblačilih« sploh he^|i znajo. Kar proizvedejo, prodajo, kar pa že zalog le’J. tako malenkostne, da ne P1^ stavljajo nobene nevarnost1 ^ njihova obratna sredstva' j »Gorenjskih oblačilih« pa ■ .y ne poznajo kreditov, saj so „( devetih letih ustvarili tolll';|((] poslovni sklad, da jim ni_ te izvesti potrebne investicij6' Tako je pogovor nanesel l11. na perspektive podjetja. Marčun pripoveduje: ^ »Povpraševanje po naših £, delkih — naj mimogrede 01 jj nim, da smo spomladansko,, letno kolekcijo naših že v celoti razprodali " narekuje, da moramo nU^! razširiti našo proizvodnjo- ’ p se je izkazalo, še domače^3 r0-žišča pri sedanjem obseg6 f $ izvodnje še nismo spesobn1 ^ dovoljiti, kaj, šele, Čla' hi. rfi511';, mislili na izvoz. Zaradi tefS3 0-snujemo načrte, kako bom0,".j-izvodne prostore v Kranju 0 nili še za eno nadstrooje 111 Jesenicah uvedfi še drugo ^ lovno izmeno. Jasno, da s®,£j( tem zlasti na Jesenicah velike perspektive, da bom0 8j rej tudi mi zaposlili žensk, ki jih je prav v ^ kraju precej brezooselnih; .‘fIv zen tega bomo ob nada'1/1 je širjenju obsega proizvodnJ0)r izpopolnili pripravo dola. ^ tralizirali bomo skladišča v .,Jt vih prostorih in utrjeval' organizacijo dela. Pri vsem fi pa seveda ne bomo pozab1}' ^ ___ hf! mo uresničiti vse naše M- ^ dobre delovne odnose, kar i3 mojem osnovni pogoj, če TO IN ONO O GORENJSKEM SEJMU NOVI SEJEMSKI PROSTORI BODO V SAVSKEM LOGU Letos se bodo v Kranju že devetnajstic odprla vrata Gorenjskega sejma 9 Že tretje leto bodo na Gorenjskem sejmu razstavljala tudi podjetja iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije Letos se bodo v dnevih od 8. do 19. avgusta že devetnajstič odprla vrata Gorenjskega sejma.. Poleg domačih razstavljavcev bodo letos že tretjič za;pored sodelovala na sejmu tudi tuja podjetja iz Avstrije, Italije, Za-: hodne Nemčije in seveda , tudi podjetja iz nekaterih drugih zahodnoevropskih držav. ' »Na letošnjem Gorenjskem sejmu bo več kot 300 razstavljavcev pbkazalo svoje izdelke,« je pojasnil Alojz Okorn, direktor Gorenjskega sejma, »Število sodelujočih podjetij na sejmu pa bo še mnogo večje na. različnih enkratnih razstavah in demonstracijah ter na modni; reviji. Pričakujemo tudi. da si, bo letošnji sejem ogledalo blizu. 200 tisoč obiskovalcev, kajti že lanski sejem si je ogledalo več kot 165.000 obiskovalcev, od tega blizu 20.000 tujcev ...« Poleg glavnega letnega sejma Gorenjski sejem, organizira ško-. zi Vse leto še številne priložnostne, sejme. Med njimi naj omenimo zelo popularni spomladanski sejem, nadalje v oktobru ^ obrtniški sejem in že tradicionalni novoletni sejem. »Mislim, da je oblika naših sejemskih prireditev, prav v tem, da lahko obiskovalci vseh sejmov na krajijpf.amem,tudi: kupijo vse razstavljeno blago; in to, čelo po nižjih cenah, kot so dnevne cene v trgovini,« je dodal direktor Alojz Okorn. f Letošnji Gorenjski sejem bo kot doslej v Delavskem domij^v osnovni, šoli »Simon Jenko«, in v Tekstilni šoli. Razstavljavci bodo. imeli na voljo 7000 kvadratnih metrov pokritih, razstavnih prostorov in blizu. 10.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora na prostem. Tudi letošnji Gorenjski sejem, kot je povedal njegov direktor, bo še naprej obdržal značilnosti po-trošniško-vzorčnega sejma. Zlasti tuja podjetja bodo razstavljala v pretežni meri vzorce Prav to namreč daje sejmu svoj čar in zavoljo tega ni nič nenavadnega, da pridejo'na sejem ljudje iz vse Slovenije in celo iz drugih republik. In še ena stvar je, ki je ne smemo prezreti. Poletni, to je glavni sejem, je vedno organiziran na vrhuncu turistične sezone in zavoljo tega se ponuja lepa priložnost, da si sejem ogleda tudi veliko tujcev. . - »Kakšne pa so perspektive Gorenjskega sejma?« sme povprašali njegovega direktorja. »Jasno je, da sejemskih prireditev v takšnih razstavnih prostorih, ki so zgrajeni v povsem druge namene, v prihodnje ne moremo več kvalitetno organizirati. Zaradi tega se je naš kolektiv že pogovarjal s predstavniki občinske skupščine v Kranju o gradnji novih sejemskih prostorov,« je odgovoril direktor Alojz Okorn. Kot je še dodal direktor, je bila najprej sporna lokacija za gradnjo novih sejemskih prostorov, toda slednjič so se vsi zainteresirani v Kranju le sporazumeli, da bodo sejemske prostore zgradili za zdaj na najbolj primernem kraju, to je v Savskem logu, kjer že stoji pokrito zimsko kopališče. »Za to lokacijo so že izdelani trije osnutki načrtov,« je nada- _ 5ei' Ijeval direktor Gorenjskega^ ma. »Dva osnutka predvid6*^' da bi vsa investicija velja'3 t£t; zu 2,5 milijarde S-dinarjeV, ^ji ji pa predvideva, da bi nl_ro' za gradnjo novih sejemski'1 j^l štorov odšteti najmanj še 6r,‘ toliko. Prepričan sem, da mjo' slednjo varianto ne bom0 0 ji' čili in da bo smotrnejša ji'| tev za cenejšo montažno » njo.« »Kakšne objekte boste P zaprav zgradili?« i ^ »Čeprav še ni povsem }> kakšni bodo objekti, mis". bomo zgradili dve veliki, a stavni dvorani in ob til1 1 manjše dodatne prostor3’(jt: glavnem bo s to gradnjo 23Uo' blizu 20.000 kvadratnih a1 fo'' notranjih razstavnih P1}0* f/ in blizu 50.000 m2 zunanj"1 stavnih prostorov.« _j'l »Za konec še to! Kaj P^i# prav p®meni za Kranj S63 novih sejemskih prostorov- »Ne samo, da naš sej61^^ trebuje nove razstavne PrP, f marveč si tudi Kranja k° spodarskega in kulturnega dišča Gorenjske sploh ne n mo več predstavljati br«2 ene velike prireditvene dv To pomeni, da nova ve, |j|3 , stavna dvorana ne bo s'ue{ bc' za razstavni prostor, rnarv mo v njej prirejali najraz' J' še kulturne in športne P tve, česar si doslej nism0 ^ privoščiti.« [2 RAZGOVORA Z NACETOM PAVLINOM, SODELAVCEM SLUŽBE PRAVNE POMOČI PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM 5»ETU KRANJ: ----------------------------------------— | T T Učinkovita zaščita članstva ~ Služba pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu ima dolgo tradicijo, saj 3e začela delovati že pred desetimi leti. Sprva je bila to bolj priložnostna pomoč članstvu, sčasoma pa se je razvila v učinkovito službo pravne pomoči za članstvo sindikata na območju celotne občine Kranj, razen tega pa še za območje tržiške in škofjeloške občine. Pravna posvetovalnica v zadnjih štirih letih posluje dvakrat tedensko na občinskem sindikalnem svetu v Kranju. V njej delata dva pravnika. Enega od njiju — Naceta Pavlina — smo zaprosili za kratek razgovor o delu pravne službe, o tem, kdaj in zakaj se zateka članstvo po pravno pomoč na sindikatih, ter seveda tudi o tem, kaj bi še kazalo storiti, da bi bila pravna zaščita delavca še bolj učinkovita. . — Ali bi lahko označili obseg 111 vsebino delovanja pravne posvetovalnice pri občinskem sin-uikalnem svetu? — Mislim, da obseg dela naše Pravne posvetovalnice najbolj ^govorno ponazarja podatek, da Pelava v njej dva pravnika in je služba odprta dvakrat te-Pensko. Da pa imava polne roke Pela. pove podatek, da je imela Pravna posvetovalnica samo v Prvem polletju letos 350 po-‘Vernbnejših obiskov. Če bi registrirali tudi obiske, ko, deni-r10. prosi delavec za nasvet, ka-naj sestavi prošnjo za pode-utev štipendije za katerega od Svojih otrok, potem bi bila se-Ptfa številka, ki označuje obiske, ‘•natno višja. V glavnem pa se pravna posvetovalnica ukvarja s problemi delovne zakonodaje in socialnega varstva. . V službi pravne pomoči plate že dolga leta; ali se je v času narava zadev, ki jih bistveno spremeni- , — Če. smo v prejšnjih letih uravnavali v glavnem zadeve ^ Področja pokojnin in kršitve holočil bodisi interne zakonoda-bodisi splošne zakonodaje s Področja delovnih razmerij, pa v abnjem obdobju naraščajo pri-Prori, ko gre, kot bi lahko rekel, Predvsem za vsebinska vpraša-in znatno manj za formalne kršitve zakonskih določil. Tako Primer skorajda ni več nezakonitega odpuščanja delavcev in Primerov, ko je bilo šikaniranje Jhtno. Namesto tega pa opaža-hto v delovnih organizacijah ši-okp akcijo za premeščanje na Pržja delovna mesta. Tudi ni ’eo toliko primerov nezakonite-ga odtegovanja osebnih dohod- kov delavcem; bistveno pa je naraslo število primerov, ko delavci izpodbijajo pravičnost delitve. — Kako si razlagate te pojave? — Vsekakor so se delavci ovedli tega, da imajo na svojem delovnem mestu in v svoji delovni organizaciji tudi svoje pravice in dolžnosti. Da je temu tako, potrjuje že dejstvo, da se le malokdo pritoži na našo službo, da je delovna organizacija uvedla proti njemu disciplinski postopek in mu izrekla disciplinski ukrep. Tako je očitno prevladalo spoznanje, da pač nosiš posledice, če ne izpolnjuješ svojih dolžnosti. In temu nasprotno, delavci hočejo v celoti obvarovati svoje pravice. Ko sem že prej omenil premeščanje: zelo pogosti so primeri, da delavci iščejo na pravni posvetovalnici pomoč, ko dobijo odločbo o premestitvi na nižje delovno mesto zato. ker ne izpolnjujejo formalnih izobrazbenih pogojev za to mesto. Prav tako je vedno več primerov, ko delavci izpodbijajo pravičnost delitve v delovni organizaciji, misleč, da se jim je zgodila krivica. Vsi ti primeri pa nam jasno dokazujejo, da v delovnih organizacijah sicer formalnopravno dobro urejajo medsebojne odnose, da pa po drugi strani ti novi odnosi ne nastajajo kot posledica demokratičnega dogovarjanja, kot posledica sistematičnega urejanja odnosov in razmer. K temu pa je kajpak treba prišteti še vedno močno očitno nezaupanje delavcev do lastne delovne organizacije, pravzaprav nezaupanje do upravnega vodstva in do stro- kovnih služb ter zavoljo tega tudi do ukrepov in rešitev, ki jih v delovnih organizacijah uveljavljajo. — Dovolite vmesno vprašanje: kako v takih in podobnih primerih ukrepate v službi pravne pomoči? — Delo pravnika v naši pravni posvetovalnici ni izključno pravnega značaja, temveč pogosto dobiva obeležje dela socialnega delavca. Marsikdaj je treba delavcu, ki se je zatekel po nasvet na pravno posvetovalnico, samo zadevo razložiti, mu utemeljiti ukrep, ki ga je tako ali drugače prizadel. Drugič spet skušamo doseči v delovni organizaciji, da popravijo krivico, ki so jo delavcu storili. Nasploh poskušamo spore med delavci in delovnimi organizacijami reševati tako, da pride do poravnave, čeprav bi bila marsikdaj tožba krajša in morda v prvem trenutku učinkovitejša pot. Toda pomisliti velja tudi na to, da se bo delavec, ki toži delovno organizacijo, in če bo tožbo dobil, v tem okolju kasneje zelo slabo počutil. Kaj bi okoliših- saj se najdejo metode, ki jim s pravnega vidika ne moreš do živega, po navadi pa vendarle privedejo do tega, da tak delavec sam odpove! Seveda pa so tudi primeri, ko ni druge pomoči, kot da rešujemo zadevo pred sodiščem. Tedaj prepustimo zadevo bodisi službi pravne pomoči pri republiškem sindikalnem svetu ali službi pravne pomoči pri naši občinski skupščini. — Če se povrneva k prejšnjim ugotovitvam: ali ne bi kazalo iz njih izluščiti tudi napotka za prizadevanja sindikatov? — Mislim, da bi se v sindikatih morali zamisliti že nad tem, da se delavci v številnih delovnih organizacijah nimajo kam zateči po pomoč ali nasvet, če jih teži kateri od sicer pogostih problemov. Po drugi strani pa so tudi službe, ki jih v delovnih organizacijah imajo, bplj zato, da skrbe za reševanje problemov podjetja, kot da bi vsaj v enaki meri služile potrebam delavcev. Sindikati v delovnih organizacijah pa bi v tem primeru lahko marsikaj storili! Iz izkušenj naše Iskre lahko rečem, da je bila pametna pobuda sindikalne organizacije, naj bi bila pravna služba enkrat mesečno na voljo delavcem ki potrebujejo njen nasvet. Ob vsem tem pa seveda ostaja pred nami naloga, ki smo jo v sindikatih ves čas poudarjali: medsebojne odnose je treba urejati z demokratičnim dogovarjanjem, z normami. ki te odnose urejajo, pa morajo biti seznanjeni vsi člani kolektiva. In vedeti morajo, zakaj so te norme prav takšne in ne drugačne! ^[OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU KRANJ POSLUJE RECEPCIJSKA SLUŽBA Za korak bliže zadanim nalogam Od sredine aprila dalje in tja v september posluje Pri občinskem sindikalnem svetu Kranj recepcijska služba. Letos že drugič. Vsak dan, razen sobote in praznikov, si lahko kranjski člani sindikata prek te recep-cijske službe poiščejo kraj in dom, kjer bodo preživeli Svoj letni dopust. O delu te službe smo se pogovarjali 2 Antonom Umekom in Viktorjem Bizjakom, ki jo nspešno vodita v letošnjem letu. ^.. Zakaj so se kranjski sin-0 la*i pravzaprav odločili, da "višjo tako službo? k T" že dolgo v Kranju ugo-„ vUamo, da veliko število čla- sindikata vsako poletje išče Hov ^°žnosti, kje bi lahko preživeli oddih. To so največ-tisti delavci, katerih delov-p0..Organizacije nimajo lastnih 'tniških domov. Seveda pa Ce‘e, Pogosto tudi delavci, ki si-(10 lahko letujejo v počitniškem svoje delovne organizaci-V’ spremeniti kraj letovanja, tem je na voljo naša re-pci3ska služba. Usp7i^te V *em *lotenJU tudi Vsekakor. Lani in letos W organizirali letovanje za in P.rece,išnje število delavcev K-JVihovih družinskih članov. vSakIh deset ali dvajset ljudi se ja dan obrne na našo službo ^ssvet, za rezervacijo. Žete? tudi lahko ustre- Veliki večini. Občinski hi v, , ni svet je namreč že la-"j v zakup počitniški dom ZftlrvJi- Projekt v Ankaranu z je živostjo 50 ležišč. To pa kaw,Veda premalo za potrebe, fini 'S6 so.v Kranju in v ob-®mo se tudi že lani sito z zavodom za klimat- "dstotv 3V^ente °trok, da nam vOsti .J ne^ai prostih zmoglji- 8ra1u. ” po_ vezali z ljubljansko počitniško skupnostjo Alpe-Adria in si v njenih domovih zagotovili nekaj prostih zmogljivosti, nekaj ležišč pa smo dobili tudi v počitniškem domu škofjeloškega občinskega sindikalnega sveta. Slednjič imamo na voljo 22 šotorov za tiste, ki žele dopust preživeti v fcampingih. Zal pa so se letos bistveno zmanjšale naše možnosti, ,saj ima počitniška skupnost Alpe-Adria svoje zmogljivosti že razprodane, prav tako pa je poln tudi dom zavoda za klimatsko zdravljenje Kazen tega smo Da bi lahko kar najbolj učinkovito pomagal reševati gmotne težave članstva, je občinski sindikalni svet v svojem proračunu rezerviral znatna sredstva. In da so pomoči organizacije potrebni številni člani, izpričuje že podatek, da je samo v letošnjem letu zaprosilo občinski sindikalni svet Kranj kar 66 prosilcev za gmotno podporo, med njimi 55 upravičeno. Letos je ObSS Kranj, pravzaprav njegova komisija, razdelila med članstvo za 11.250 din socialnih podpor. otrok. Zadrego je sicer omililo podjetje Transturist, ki nam je ponudilo svoje naselje v Ankaranu, kljub vsemu pa so zmogljivosti letos odločno premajhne. — Kaj pa počitniški domovi delovnih organizacij? — V Kranju ima 17 delovnih organizacij 28 počitniških domov s skupno zmogljivostjo 679 ležišč. Toda vsi ti domovi so zaprtega tipa. Zato je občinski sindikalni svet že pred časom priporočil, da bi vse počitniške domove združili in osnovali rekreacijski center. Tako bi lahko vsakdo letoval, kjer bi hotel in za enako ceno. Toda kljub prizadevanjem doslej te zamisli nismo uspeli uresničiti. — Kaj, mislite, je vzrok temu? — Bržčas je temu krivo mnenje delavcev v podjetjih, da potem ne bi mogli več poceni letovati. Taka bojazen pa je odveč. Iz izkušenj vemo, da lahko naš počitniški dom v Ankaranu ekonomsko posluje ob ceni dnevnega penziona 28 N-din. Sredstva pa, ki jih delovne organizacije zdaj dajejo za domove, da bi tako znižale ceno penziona za svoje delavce, bi lahko tudi razdelile med svoje delavce, ti pa bi lahko nato svobodno izbirali kraj svojega letovanja. Nihče ne bi bil v ničemer prikrajšan, zagotovili pa bi si v tem primeru, da bi bile zmogljivosti domov bolje izkoriščene, da bi domovi služili tudi tedenski rekreaciji delavcev. Zato na občinskem sindikalnem svetu mislimo, da smo z recepcijsko službo sicer storili korak naprej, drugega, še bolj pomembnega, pa bomo naredili šele tedaj, ko se bomo zedinili za lastno počitniško skupnost. Iz te informacije ObSS Kranj lahko zasledimo, da bodo znašala sredstva sindikalne članarine, pobrana v letošnjem letu. predvidoma 1.600.000 N-din. Od tega bo ostalo osnovnim sindikalnim organizacijam 40 odstotkov sindikalne članarine (640.000 N-din). občinskemu sindikalnemu svetu 30 odstotkov (480.000 N-din) prav tolikšna sredstva pa bodo sindikati v Kranju odvedli višjim sindikalnim vodstvom. Po proračunih občinskega sindikalnega sveta naj bi sredstva služila za financiranje naslednjih dejavnosti in za pokritje naslednjih stroškov: @ za -izobraževalno dejavnost članov sindikata (organizacija seminarjev, priprava študijskih materialov itd.) — 26.300 din; # pomoč izvršnim odborom sindikalnih organizacij — 9.200 din; ® za informacije in literaturo — 20.000 din; # za organizacijo in pomoč pri. izletih in ekskurzijah sindikalnih delavcev — 5.000 din; 0 pomoč članom sindikata — 46.000 din; # za rekreacijo, šport in sulturno dejavnost — 58.500 din; I 0 izdatki za delo organov sindikata v občini (delo kolektivnih organov, stroški strokovne obdelave posameznih problemov in sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami) — 89.200 din; 0 materialni in funkcionalni izdatki za delo občinskega sveta (režijski stroški, izdatki za osebne dohodke zaposlenih in izredni izdatki) — 230.800 din. stavni amandmaji in nekateri zakoni, ki so bili sprejeti proti koncu lanskega in začetku letošnjega leta, pomenijo začetek novega obdobja v razvoju samoupravnih odnosov. Z uveljavitvijo ustavnega amandmaja XV dobivajo delovne organizacije širše samoupravne pristojnosti. Do teh pravic pa se morajo šele dokopati, s tem da bodo temeljito proučile notranjo organizacijo samoupravnega sistema in uredile normativne akte v skladu s pozitivno zakonodajo in s svojimi razmerami in potrebami. Se več, prilagoditi jo morajo posebnostim delovne organizacije in zagotoviti odgovornejše ravnanje m odločanje ter hitro sprejemanje samoupravnih odločitev. Tohksna^ svoboda pri urejanju notranjih odnosov pa lahko povzroči pod navideznimi prizadevanji za večjo poslovnost in strokovnost tudi večjo oblast posameznikov ali posameznih skupin v delovnih organizacijah, kar ni v skladu z ustavno opredeljenim položajem delovnega človeka in tudi ni potrebno za uspešno poslovanje delovne organizacije. To so velike obveznosti delovnih kolektivov, ki terjajo ne le mnogo dela, ampak tudi tehten premislek, kako si urediti notranjo zakonodajo in iz nje izhajajoč ritem samoupravnega življenja, da ne bo zapletal samoupravnih odnosov, temveč da jih bo sproščal in bogatil njihovo vsebino. V teh prizadevanjih imajo kranjske delovne organizacije polno oporo v svojem sindikalnem svetu. Občinski sindikalni svet namreč poudarja, poleg že omenjenega, da je za položaj delovnega človeka in za uspešno poslovanje delovnih organizacij bistvenega pomena, kako bo potekalo izpopolnjevanje Načrtno in kvalitetno samoupravne zakonodaje in na katerih načelih bo temeljilo. Zategadelj je komisija za samoupravljanje in delovna razmerja pri ObSS Kranj že na pomlad zasnovala načrt enotne akcije za dopolnitve in spremembe splošnih ciktov delovnih organizacij. S tem programom je želel kranjski sindikat spodbuditi začetek in nadaljevanje dela pri usklajevanju aktov s splošnimi predpisi, v ta prizadevanja pa vključiti vse dejavnike v komuni, da bi bilo to veliko delo tudi uspešno. V tem programu sodelujejo poleg občinskega sindikalnega sveta in njegovih organov tudi skupščina občine, konkretno zbor delovnih skupnosti, svet za delo in komisija za gospodarstvo in predpise. Druga skupina sodelavcev so različna strokovna društva, kot denimo društva ekonomistov^ pravnikov in knjigovodij. Pri uresničevanju programa bo'sodelovala tudi delavska univerza. Razumljivo je, da se bodo v akcijo vključili tudi samoupravni organi in družbeno-politične organizacije delovnih organizacij. Program kranjskega občinskega sindikalnega sveta je zelo praktično in nazorno sestavljen. V programu so našteti zakonski predpisi in akti. ki jih je potrebno dopolniti, spremeniti ali na novo sestaviti. Te naloge je sestavljavec programa razporedil na časovna obdobja, tako da bi bila celotna akcija zaključena pravočasno, se prvi, do konca tega leta. Kot že rečeno, kranjski občinski sindikalni svet posveča veliko pozornost vsebini posameznih vprašanj, ki jih odpira nova zakonodaja. V ta namen je podprl predlog nekaterih predstavnikov delovnih kolektivov, da bi z anketo ugotovili kaj delavci v delovnih organizacijah menijo glede spremembe splošnih aktov. Hkrati pa bodo tekle na različnih ravneh in v različnih skupinah razprave o posameznih vsebinskih vprašanjih iz predvidenih programskih nalog. Enega takšnih razgovorov je občinski sindikalni svet že opravil v začetku junija na razširjeni seji sveta. Na tem posvetu so se predstavniki delovnih kolektivov pogovarjali o oblikah organizacije združenega dela, kot jih ponuja nova zokonodaia o vrsti samoupravnih organov in o njihovi lunkciii. n načelih iv a konkretnih pravicah delovnih Hudi vri pridobiva.niv iv delitvi dohodka, o knjigovodski evidenci in o različnih vprašanjih s področja delovnh razmerii. Prizadevanja občinskega sindikalnega sveta in nienov vro-gram so naletela na unoden odmev v delovnih oroavi—r;'-h Podprla jih je tudi občinska skupščina in njen vredsa^viV v posebnem pismu delovnim, organizacijam v kafe-em Uh poziva na pravočasno in vsebinsko vremišlieno delo Tn usklajevanju samoupravnih aktov. Končno moramo vnvdarit’ da so se v nekaterih delovnih oroanizaridah r K-aniv teh nalog že zdavnaj lotili in mnoge vHkm-o rešitve lahko reto služijo za zgled in pomoč drugim delovnim or ganiva'•"-m I V. ..... NA DOPUST! S POMOČJO I SINDIKATA I 2e v letu 1967 se je občin-f skj sindikalni svet Kranj odlo-| čil, da z lastnimi sredstvi in s 1 sredstvi delovnih organizacij ■ ter deloma s samoprispevkom i delavcev zagotovi desetdnevno g letovanje socialno šibkih čla-| nov sindikata. V minulem letu 1 se je ta akcija kranjskega ob-| činskega sveta še razširila: v g aprilu je naslovil občinski od-1 bor n.a vse izvršne odbore os-1 novnih organizacij posebno | okrožnico in jih pozval, da za-1 gotove oddih socialno in zdrav. 1 stveno ogroženim članom svo-j jih kolektivov ter tistim čla-( nom, ki so bili še posebej pri-I z.adevni bodisi na delovnem | mestu, v samoupravnih orga-1 nih ali v družbeno-političnib | organizacijah. Iz svojih sred- liiillilllllillllllllllilllllilliilillllllllillllllllllllillllllllllllllllillllllllllllllllilllllllltllSi - štev je občinski sindikalni svet namenil kot pomoč za letovanja več kot 8.500 N-dinarjev! Cena 10-dnevnega letovanja je lani znašala 200 N-dinarjev. pri tem pa je vsak moral prispevati po 60 N-dinarjev. Tako je lani skupno letovalo s pomočjo sindikata 145 delavcev iz trinajstih delovnih organizacij. To akcijo je izvedel občinski sindikalni svet tudj letos in v ta namen rezerviral 3 odstotke sredstev svojega letošnjega proračuna Hkrati pp je občinski svet spet pozval vse sindikalne organizacije, da namenijo za letovanje socialno šibkih članov kolektivov po 5 odstotkov dela članarine, ki iim ostane. :!i!llllllllllll!lllll!l|l!l[!llillilll!l!i|[[[[|[||||||i|||||||||||||||||j|||j!!ill|||jll!l![Hii!!i;' Desetdnevno letovanje v No-vigradu ali v Ankaranu velja letos 230 N-dinarjev v predsezoni, v posezonj pa 240 N-di-narjev. Pri tem mora vsak posameznik prispevati 80 N-dinarjev, preostala sredstva pa poravnata občinski sindikalni sv6! in sindikalna organizacija, v kateri delavec dela. Kljub nekoliko višji ceni pa so v delovnih organizacijah letos veliko bolj doumeli potrebo, da ■imogočijo socialno in zdravstveno šibkim članom kolektiva poceni letovanje. Tako je doslej že letovalo 114 socialno šibkih članov sindikata iz 18 delovnih organizacij, šlo pa bo na tak oddih še približno 65 delavcev. '........... LIP BLED: j NOVO: PROIZVODNJA] avtomatskih kegljišči Lesnoindustrijsko podjetje z Bleda ima danes že pet obratov: : dva v Bohinjski Bistrici, potem v Rečici, v Mojstrani in v Pod- : nartu. V vseh je zaposlenih skupaj nekaj več kot 700 delavcev. ; »Edina težava, ki nas tare, je prav gotovo raztresenost naših « obratov od Podnarta do Bohinja. Proizvajati pod takšnimi pogoji ■ je čisto nekaj drugega, kot pa če bi imeli vse te obrate za eno 5 tovarniško ograjo,« je potožil sekretar podjetja tovariš Mencinger, jj »A vseeno si prizadevamo, da bi kar najceneje proizvajali...« »Kateri pa so vaši osnovni izdelki?« »Proizvodnjo smo specializirali na opažne plošče za gradbeni- ■ štvo in na stavbno pohištvo, razen tega pa proizvajamo še rezan : les iglavcev in listavcev, lesno moko, lesno embalažo vseh vrst, Š opremo za avtomatska kegljišča, vse vrste transportnih naprav, : gradbiščne omarice itd.« ! Medtem pa se je razgovoru že pridružil direktor podjetja An- ! ton Kržišnik: »Zapišite, da več kot 30 odstotkov naših izdelkov izvozimo pred- s vsem v države s čvrsto valuto. Vrednost našega izvoza bo letos ; znašala 1,300.000 dolarjev. Največ pa izvozimo opažnih plošč za ; gradbeništvo, letos na primer za blizu 750.000 dolarjev. Glavne ; odjemalce naših izdelkov pa imamo v Italiji, Švici, Zahodni Nem- • čiji, v državah Severne Afrike in v nekaterih državah Bližnjega ! vzhoda.« Tolikšen obseg izvoza opažnih plošč pa je blejskemu Lesno- : industrijskemu podjetju omogočila predvsem modernizacija proiz- » vodnje, s čimer pa so spet ustvarili možnost za znižanje stroškov. ; »Ne vem, ali ste že slišali, da smo edini proizvajalec avtomat- ■ skih kegljišč,« je nadaljeval direktor Anton Kržišnik. »Med go- ■ stinskimi podjetji je za .ta kegljišča po vsej Jugoslaviji veliko 5 zanimanja. Najlepše kegljišče pa smo doslej naredili v Ankaranu, : in sicer kar šeststeznega, zdaj postavljamo še lepše kegljišče v : Crikvenici...« »Kaj pa perspektive podjetja?« smo še povprašali direktorja, j »V naslednjem obdobju bomo predvsem razširili proizvodnjo S stavbnega pohištva vseh vrst. Analiza trga nam namreč razkriva, i da ob vse bolj razširjeni stanovanjski gradnji vedno bolj pri- I manjkuje teh izdelkov. Razen tega pa razvijamo tudi nekatere s nove izdelke, o katerih pa za zdaj še ne bi rad govoril...« Ob koncu dodajmo še to, da bo Lesnoindustrijsko podjetje ; z Bleda letos ustvarilo za več kot 6 milijard S-din bruto prometa, j M Z. s TRGOVSKO PODJETJE »MURKA« LESCE: tt!l!!ll»llll«l ' I illllillilllli j/ a: I TOVARNA VIJAKOV »PLAMEN« KROPA OB PETINSEDEMDESETLETNICI: PRED NOV V Z P O N O Zaradi razvoja konkurenčnih podjetij je tržni delež naše najstarejše tovarne vijakov — podjetja PLAMEN v Kropi v povojnih letih sicer nekoliko upadel. Vendar pa 486rčlanski kolektiv te delovne organizacije še vedno predstavlja največjega proizvajalca vijačnega blaga v državi in tudi najmočnejšega izvoznika med podjetji svoje stroke. Prav letos, ko praznujejo 75-letnico dela in obstoja, PLAMEN ponovno doživlja večji vzpon in zaključuje zadnje priprave za močnejšo ekspanzijo na zahodna tržišča. Podatki povedo, da bo PLAMEN letos izdelal za 3,6 milijarde S-din vijačnega blaga. Z drugimi besedami povedano, to pomeni, da bo njihova realizacija kar za 44 % višja, kot je bila v minulem letu. Kakorkoli je tolikšno povečanje proizvodnje in prodaje spodbudno, vseeno velja povedati, da ne gre za posledico novih investicij, marveč predvsem za boljše izkoriščanje zmogljivosti. Glede tega pa so bili v minulem letu v Plamenu precej omejeni zavoljo nerazrešenih sistemskih vprašanj. Omeniti velja, da je PLAMEN v letih 1960 do 1963 zgradil nove proizvodne prostore in poskrbel za skoraj popolno prenovitev strojne opreme. Razvoj tehnike pa je tako nagel, da je ta oprema že zastarela. Zgovoren je podatek, da trenutno najsodobnejši stroji omogočajo do trikrat večjo proizvodnjo od tistih, ki so bili .moderni pred petimi ali šestimi leti. Razen tega je na novih strojih mogoče doseči tudi boljšo kvaliteto. Prav to pa je tudi najvažnejši pogoj za resnejši prodor na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Za vse to v tovarni vijakov PLAMEN še predobro vedo. Prav zavoljo tega so v vsem obdobju po zadnji rekonstrukciji zlagoma zbirali sredstva za novo modernizacijo. Nova strojna oprema, ki so je malodane v celoti plačali z lastnimi sredstvi, že prihaja v njihovo tovarno. Grp za tri gar^ niture strojev, ki bodo do polovice prihodnjega leta zamenjali sedanje stroje za proizvodnjo vijakov. S to opremo bodo lahko med drugim ustvarjali tudi višjo akumulacijo, z njo pa bcjdo kasneje modernizirali tudi opremo za proizvodnjo matic. Kakor v podjetju PLAMEN sami* povedo, so v minulih 75 letih dokazali, da znajo izdelovati kvalitetne vijake in drugo blago, ki ga imajo v proizvodnem programu. Nova oprema jim bo njihova prizadevanja samo še olajšala. Zato se zdi realno njihovo pričakovanje, da bi v naslednjem desetletju potrojili obseg proizvodnje in povečali tudi-izvoz na konvertibilna tržišča, kamor trenutno izvažajo 22 % celotne proizvodnje. Z OBISKA V TOVARNI VERIG V LESCAH MED NAJVEČJIMI ■ prodajalci pohištva »Naše trgovsko podjetje deluje v glavnem na področju radovljiške občine,« je za uvod povedal Vinko Savnik, vodja komerciale, »čeprav si v zadnjem času prizadevamo našo prodajno mrežo razširiti tudi na druge občine, zlasti na jeseniško, kjer smo pred nedavnim odprli veleblagovnico, na škofjeloško in kranjsko občino...« Kot smo lahko razbrali iz razgovora s komercialnim vodjem podjetja, je »Murka« iz Lesc eden največjih prodajalcev pohištva na gorenjskem območju. Lahko bi rekli, da se je to trgovsko podjetje že specializiralo za prodajo pohištva in temu primerno tudi uredilo prodajne prostore. V številnih prodajalnah tega podjetja pa najdemo tudi tehnično blago, tekstil, s prodajo živil se podjetje le malo ukvarja — samo na ožjem področju Lesc. »Se ob tem morda srečujete tudi s kakšnimi težavami?« »Predvsem nimamo dovolj ustreznih skladišč. Ce bi imeli dovolj | skladišč, potem bi lahko prodali tehničnega in gradbenega mate- 3 riala vsaj še za petkrat toliko, kolikor ga prodamo sedaj. Zato E bo naša prva naloga v prihodnosti, da si prigospodarimo toliko E sredstev, da si bomo sami zgradili tudi ustrezna skladišča...« E Ko je tovariš Savnik govori] o perspektivah svojega podjetja, E je omenil tudi možnost, da bi v Lescah zgradili veleblagovnico in 5 kasneje tudi v Radovljici. O tem se že dogovarjajo z nekaterimi S zainteresiranimi partnerji, ki bi lahko bili soinvestitorji. »Ob tem ne smem pozabiti, da odpre naše trgovsko podjetje jj v času glavne turistične sezone na območju občine tudi nekaj jj sezonskih prodajaln.. Prav te prodajalne nam pripomorejo, da v E glavni turistični sezoni naredimo za blizu 30 % več prometa, kot E v preostalih mesecih v letu.« Trgovsko podjetje »Murka« iz Lesc je lani vse leto prodalo za I 2,8 milijarde S-din blaga, letos pa računajo, da bodo to prodajo 5 povečali že na 3,2 milijarde S-din. »če pa prištejemo še promet v jeseniškem supermarketu, po- > tem računamo, da se bomo že le*m močno približali 4 milijardam ■ S-din prometa,« je še dodal Vi ? : "Javnik, vodja komerciale. m. z. 5 PEKARNA LESCE: POSEBNOST: mehki | kolači in rolade | Razdrobljenost pekarn v radovljiški in jeseniški občini ter • dokaj slaba oskrba s kruhom in z drugimi izdelki sta narekovali jj gradnjo sodobne pekarne v Lescah v okviru živilskega kombinata g Žito iz Ljubljane. j Sodobna pekarna stoji danes v Lescah in je začela obratovati j s polno paro 1966. leta. »Od tedaj dalje skuša naša pekarna s široko izbiro pekovskih : izdelkov zadovoljiti vse potrošnike na območju radovljiške in 5 jeseniške občine. V glavni turistični sezoni pa skušamo ustreči 5 z našimi izdelki tudi številnim turistom, ki pridejo k nam,« so ; bile prve besede Antona Pintarja, direktorja Pekarne, sicer samo- ■ stojnega obrata ljubljanskega živilskega kombinata »Žito«. Ze takoj ob otvoritvi leške pekarne so v tem obratu začeli jj peči kar 36 vrst kruha in peciva po obliki in kvaliteti. Kot je še povedal direktor Pekarne, so njene sedanje zmog- S Ijivosti za radovljiško in jeseniško področje fnalce prevelike, saj : lahko v eni uri na eni peči spečejo 2500 kilogramov najrazličnej- E šega kruha ali 10.000 kosov peciva. Zavoljo takšnih zmogljivosti E Pekarne v Lescah so delo organizirali tako, da na eni liniji pečejo ■ samo kruh, na drugi liniji pa raznovrstno pecivo. »A kljub tertfu naše zmogljivosti do nedavnega in še zdaj niso » v celoti izkoriščene,« je nadaljeval direktor Pekarne. »Zaradi tega jj smo lani najprej uvedii poskusno proizvodnjo mehkih kolačev in j rolad. Da smo lahko začeli proizvajati tovrstne izdelke, gre prav- | raprav zasluga razvojni službi živilskega kombinata Žito, ki je : leto dni pripravljala proizvodnjo tovrstnih kolačev in rolad Trži- : šče je dobro sprejelo oba naša nova izdelka, tako da bomo proizvodnjo mehkih kolačev in rolad v najbližjem času še poveča11 M. Z. Ce bodo imeli DOVOLJ SUROVIN Polletni proizvodni in poslovni rezultati Tovarne verig v Lescah kažejo, da jim edinole težave pri preskrbi s surovinami lahko ogrozijo izpolnitev načrtov za letošnje leto. Tržišču bodo ponudili za 65 milijonov din verig, vijakov in specialne kovane ladijske opreme. Od tega bodo tretjino realizacije ustvarili z izvozom, ki je skoraj v celoti usmerjen na konvertibilna tržišča. To proizvodnjo, glede na zahteve tržišča povečano za skoraj 20 °/o v primerjavi z lanskim letom, imajo praktično že razprodano. NI VERIGE, KI JE V LESCAH NE BI MOGLI IZDELATI Vsekakor velja omeniti, da Tovarna verig v Lescah dandanes predstavlja izrazito specializiranega proizvajalca verig v debelini od enega do sto milimetrov, kar jim navrže skoraj dve tretjini celotne realizacije. Slabo tretjino dohodka ustvarijo s proizvodnjo lesnih vijakov, ostanek pa z izdelovanjem specialne ladijske opreme. Kakor sami povedo, ni verige, ki je-ne bi mogli izdelati. Tržišču pa nudijo verige vseh kvalitet ter za vse potrebe, tako tudi najbolj zahtevne ladijske in sidrne verige za dvigala1 in transporterje. Izmed izdelkov za široko potrošnjo pa so vsekakor najbolj znane in cenjene njihove snežne verige za avtomobile. KAKO GOSPODARITI OB ZAMRZNJENIH CENAH? Čeprav si je 1000-članski kolektiv Tovarne verig v Lescah s kvaliteto svojih izdelkov osvojil tržišče, se vendar nenehno srečuje z vprašanjem, kako naj gospodari, če pa za njihov najvažnejši izdelek še vedno velja sistem kontrole cen. Z zviševanjem produktivnosti sicer delno lahko nadomestijo izpad dohodka na račun stalnega podraževanja osnovnih surovin, vendar v nedogled tega ne bodo mogli, če naj se postopoma tudi modernizirajo. Ce to velja za prodajo tehničnih in komercialnih verig, pa na prodajo ladijskih in sidrnih verig vplivajo še druge težave. Slabo tretjino celotne proizvodnje verig pa predstavljajo ravno sidrne verige. Kupuje jih predvsem ladjedelništvo, ki ima na voljo praktično vse možnosti za uvoz verig. Tako morajo ladijske sidrne verige na domačem trgu prodajati po svetovni ceni ali še ceneje, da jih sploh vnovčijo, čeprav so uvoženim izdelkom po kvaliteti najmanj enakovredne. Ker hkrati surovine za proizvodnjo teh verig nlačulejo po 'iomačih cenah, take razmere dvakrat negativno vplivajo na dohodek podjetja in je proizvodnja vse manj rentabilna. V Tovarni verig Lesce si ne znajo natančno, odgovoriti na vprašanje, kaj naj bi storili, da bi se razmere izboljšale. Vsekakor pa bi po njihovem prepričanju veliko zaleglo že to, če bi bolj izenačili pogoje gospodarjenja tako bazične, kot predelovalne industrije ter če bi oblikovanje prodajnih cen postalo bolj svobodno. Razreševa- Gozdno območje, na katerem gospodari Gozdno gospodarstvo Bled, 1 obsega 50.000 hektarov gozdov. Polovica je družbenih gozdov, druga polovica pa zasebnih. Več kot dve tretjini gozdov sta v radovljiški občini, preostala tretjina pa v jeseniški občini. Gozdovi dajo letno blizu 150.000 kubičnih metrov lesa, od tega gozdovi v družbeni lasti 100 tisoč kubičnih metrov lesa. Največ lesne mase porabi Lesnoindustrijsko podjetje Bled in papirna industrija. Glavni proizvodi GG Bled pa so hlodovina, celulozni les in drva za kurjavo. Lani je Gozdno gospodarstvo z Bleda doseglo blizu 37 milijonov N-din celotnega dohodka, 16 milijonov N-din dohodka, in naložilo v sklade 2,5 milijona N-din. Poprečni osebni dohodki zaposlenih znašajo 1200 N-din. Letno nameni podjetje za pospeševanje gozdov blizu 2 milijona N-din, za tehnično opremljenost gozdne proizvodnje in gradbene dejavnosti pa 3 milijone N-din. Število zaposlenih v Gozdnem gospodarstvu Bled stalno pada, raste pa produktivnost. Za kubični meter prodanega lesa je nje problemov posameznih panog, k čemur se v naši družbi tako radi nagibamo, ne da bi dodobra proučili tudi posledice takšnega ukrepanja, po njihovem mišljenju razmer ne bo izboljšalo, ampak se bodo stvari samo še bolj zapletle. KAKŠNA BO JUTRIŠNJA »VERIGA«? Ob vsem tem je seveda težko prerokovati, kakšna bo jutrišnja »Veriga« in kako bo usmerjena njena prihodnja pot. Lahko pa povemo, da zasnova njihovega perspektivnega razvoja predvideva nadaljevanje sedanje specializirane proizvodnje verig, lesnih vijakov in kovane ladijske opreme. Za vse to bi postopoma morali obnoviti sedanje proizvodne naprave. Konkurenčno sposobnost na trgu bi torej ohranili predvsem na račun večje produktivnosti. bilo leta 1963 porabljenih blizu 18 ur, lani le še 9,5 ure. Proizvodni ^iklus od poseka do prodaje lesa se je zmanjšal za tretjino, s tem pa tudi zaloge proizvodov in z njimi vezana obratna sredstva. Prav tako raste produktivnost pri gradnji gozdnih cest. Hitrejši tempo gradnje Začetih objektov omogoča, da lete čimprej začnejo izkoriščati in amortizirati. Po vojni je Gozdno gospodarstvo Bled zgradilo blizu 250 kilometrov gozdnih cest in na desetine kilometrov poti. Ročno in fizično naporno delo gozdnega delavca danes že pretežno opravljajo stroji. Značilno za GG Bled je to, da poslovno politiko spremlja stalna skrb za dvig življenjske ravni delavcev. Tako so v Gozdnem gospodarstvu Bled že uvedli skrajšan delovni čas, s tem pa so znižali pogostnost in resnost poškodb pri delu. Razen tega so uredili delavska bivališča in kuhinje na deloviščih, poskrbeli sr za letni oddih gozdnih delavcev Od leta 1960 so zgradili 78 sta novnnj. posojilo za gradnjo i" dividualnih hiš pa je izkoHrT že 92 članov delovnega kol'’’ va. 2. V SKRBI ZA DELOVNE RAZMERE Kako gospodarijo v Gozdnem gospodarstvu Bled s : »ŠPECERIJA« BLED: Najvažnejše: skladišča Veletrgovsko podjetje »Specerl ^ iz Bleda se ukvarja z grosisti£D% detajlistieno prodajo blaga, tega v okviru tega podjetja »e ^ 27 redniji registriranih prodaja^1* sicer v Radovljici, PodnartU> ^ nem, na Brezjah, Mošnjah, njah, Zapužah, Radovljici, na B1*, Spodnjih in Zgornjih Gorjah* ^ nem, Zasipu, Rečici in ^ Bistrici. Največjo trgovino Pa ^ odprli prav pred nedavnim h*1 senicah, v supermarketu »Naša glavna dejavnost Je ^ daja živil na drobno in debelo-** P jasnjuje Mirko Prešeren, vodja merciale. »v naših prodajalnah 8 spodinje lahko kupijo vse osB® gospodinjske potrebščine, v ^ specializiranih trgovinah P3 j stroje za gospodinjstvo Od vS.{ omenjenih prodajaln smo dosloj , uredili šest sodobnih samopostre. nih trgovin, in kot že rečeno, večjo na Jesenicah, kjer smo v dneh dosegli za več 25 miliJ011 S-dinarjev prometa.-« Tudi v veletrgovskem p°^et? »Špecerija-« z Bleda se truD^ ukvarjajo z vprašanjem, kako Pr do skladiščnih prostorov. »Zavoljo tega bo naša glavna**, loga-«, je spet povzel besedo MJLo Prešeren, »»tla čimprej zgra3J‘ centralno skladišče za prehram^Lj blago na Bledu z 2.000 kvadra«1* metri površine. Naj mimogrede S vem, da bomo imeli v tem šču tudi lastno pražarno in Penico blaga. Poleg tega skladišč3^ mo zgradili še samopostrežno vino, ki jo prebivalci vzhod3 9 dela Bleda že težko čakajo.-« »GORENJKA«, LESCE: Pod novo streho ne kaplja Integracija Gorenjke s Sun^ pred nekaj leti je bila povsem ^ litične narave, zdaj zatrjujejo v 0, dovljici in v Lescah. O kakšnih e j, nomskih utemeljitvah za jo takrat ni bilo govora. To kolektiv »Gorenjke-« vsa leta dobro občutil. Vlaganja v mode ^ zacijo proizvodnje čokolade s°^ la minimalna, tako da je ta t0 na capljala za tovrstnimi proi2v* ci v državi. - % Danes je med kolektivom renjke v Lescah popolnoma draS^J vzdušje. Tako kot ljubljanski se je tudi Gorenjka pred prih** g, mesecem in pol priključila ži^]^, mu kombinatu Žito iz LjuhU^ Ta združitev pa je bila za ra2 jf od prve zares preštudirana, ^ bilo pred !tem opravljenih n®^ g ekonomskih analiz in ekspert prednostih integracije. »Razen tega smo si tudi sami ^ leli, da se čimprej priključim3^, takšnemu podjetju, kakršno J3 to-«,-- je povedal inž. EerčeVft* f ; rektor Gorenjke, »kajti razmer^{|' j katerih smo delovali v okviru r , jetja Sumi, so bili zares J či. .. Po mesecu in pol, odkaf ^jji I združeni z Žitom, nimamo pripomb. Celoten kolektiv Zim je lepo sprejel. Kar pa je ^ membnejše, v okviru kombinat ^ dimo tudi našo perspektivo. s fj-kovne službe v Žitu namreč že pravljajo dolgoročni načrt našega qbrata. Zdaj podrobne * j lizirajo ttg, da bi lahko na °sl^ tega izdelali program razvoj3 renjke. .« že »Bržčas vsaj v grobih obris*%j, veste, v kaj se bo razvijala f*01 ka?« »Predvsem moramo v prvl popolnoma spremeniti tehne,£,^j in obnoviti strojni park. C* p(il' moramo preiti na proizvodnje njene čokolade ih na proi^vo s0 malih tablic čokolade. Potrošniki' postali tudi glede Čokoladnih ** kov zelo zahtevni.- .nHoV' »Boste novo proizvodnjo ^ de organizirali v sedanjih P30** nih prostorih?« »Kje pa, saj |so sedanji Pr<*-j$0 nemogoči za kakršnokoli sodoh g ; proizvodnjo. Zavoljo tega im*^^ načrtu gradnjo novih proiz;VO gjt* prostorov, in sicer ob pekarn* v Lescah. Tu imamo namreč ^ primerna skladišča pekarn«, K že izkoriščamo . ..« t(^' »In sredstva za to rekons cijo?« ^ •Kot vam je verjetno z - - Žitu zbiramo sredstva za inv je v enotni blagajni. Politiku ^ stiranja kombinata, pa je takšn Vlaga v tisto dejavnost, ki ko v najkrajšem času kar 11 povrne Tako upam, da bodo ^ kovne službe Žita dovolj dohr0^' študirale, ali se splača vlag3t* j stva*v razvoj našega obrata ^ Tudi to je pomembno, da strokovne službe v Žitu, a1* v našem obratu organizirali no proizvodnjo čokoladnih iz ^ n3 ali pa se bomo specializirali 0° kvalitetne Čokoladne izdelke* ^ ♦ega bo nedvomno tudi odvisn ‘^0 liko denarja bomo porabili * investicijo ..,« DELAVSKA ENOTNOST — St. 30 — 26. julija 1969 . Občina Radovljica GORENJSKA PRAZNUJE eprav je edina svoje vrste v državi, dosega Vi_ j Tovarna električnih merilnih instrumentov . "ISKRA« v Otočah več-J® in tržno pomembnejše re-Orir 6 *ele v zadnj.ih ini-i** 1- ^kar se je osamosvojila izpod vKr‘lja matične kranjske to-arne in odkar jih k temu sili 'Mi vse večje vplivanje gospo-parske in družbene reforme, oprej usmerjena predvsem na uomače tržišče, si »ISKRA« roče zdaj vse bolj utira pot * na močno konkurenčne eVropske trge. Rezultat teh nekajletnih p'zadevanj je, da se bodo leji^ Za las približali proizvod-k v vrednosti treh milijard Omarjev, da izvažajo dobro jjj^tino vseh izdelkov in da no , Operacija z avstrijskimi, j Mškimi in angleškimi pro-tni a^c' merilnih instrumen-omogoča tudi kvalitetnej-^ ^ndovoljevanje potreb do-.gačega trga. Slednjič pa gre p. Za to, da so se zaradi ko-•Mjikture in zavoljo dosežene roptije kvalitete najrazličnej-električnih instrumentov, ki J1 Izdelujejo, znašli pred tem, morajo svojo tovarno širiti in modernizirati. Trem (starim) mili- jardam naproti ^ čem razmišljajo in | ^aj delajo v tovarni | e'ektričnih merilnih in- | ^■"Umentov »ISKRA« v Otočah? I . Kot specializirani proizva-. ec najrazličnejših merilnih l^jrumentov v »ISKRI« Otoče fijo po velikoserijski proiz-.^hii, za katero so zaintere-hane tudi tuje tovarne — nji- i0vl poslovni partnerji. Toda ^Prav »ISKRA« Otoče danda-Poleg samostojnih instru-v ei'>tov in instrumentov za gradnjo izvaža tudi nekatere j^hove sestavne dele, da bi v atheno uživala druge, katerih proizvodnja za lastne potrebe b' bila rentabilna, enostav-^omaj še zmagujejo naroči- “K ^ato> R01 že rečeno, se ^KRA« Otoče že razširi a in , °derr aneetn leta dograjeni in rernljeni novi ?rPstD 'TOrnizira. Če bodo dela po- , Mia v redu, bodo še pred nc®m leta doi proizvodni tori. Tukaj bi predvsem na ®Un sodobnejše organizacije a m proizvodnje, postopno Slede na potrebe bistveno V0jeaali sedanji obseg proiz-lWti6' Razen tega bodo v hj,. Prostorih skoncentrirali kj 1 razvojne in druge službe, jjj, 2daj zaradi pomanjkanja lskrStora domujejo v drugih V p1111!1 * * tovarnah. Kot pravijo . ^ah, od vsega tega priča-p0 .el° Predvsem to, da bodo tud'6 *abR° več skrbi namenili ran* ^°lšoročnemu programi-beiJU Proizvodnje in še pose-ok Pripravi dela. To dvoje pa kov Porri:anikanju strokovnjakov *renutno predstavlja nji-0 hajšibkejšo točko. tiig^kor smo lahko izvedeli »►IgjPašim obiskom v tovarni Ot0^e’ njihov 4U' 5e ^kolektiv takoj potrebu-elektVerois število inženirjev s0 ,rP ih strojne smeri. I,e-ti V5et. ahk° tudi začetniki. Ob itevii, gov°rjenju o velikem tja u strokovnjakov, ki men-Zapos?. rnorejo pri nas dobiti niihovtVe’ 1,3 odgovorov na e razpise skorajda ni. kolik!! Petnajst kilometrov, Kraj,/ So, Otoče oddaljene od eilini a^' od Radovljice, zares hl0r6 Prav zaradi tega v tekstilni tovarni SUKNO Zapuže že dlje razmišljajo 0 gradnji lastne predilnice. Od nje priča-kujejo predvsem dvoje: zadostne količine preje in takšno kvaliteto prediva, kot je najbolj primerna za njihovo proizvodnjo. Zdaj so že prišli tako daleč, ko to zamisel zlagoma tudi uresničujejo. Nova predilnica jim bo omogočila, da se bodo pri proizvodnji še bolj osamosvojili in nasploh laže napredovali. TRŽIŠKI »TRIO«; PO POTI DO SPECIALIZACIJE Na »-vbodu« v središče Tržiča raste nov poslovni objekt. Financira ga tržaška Industrija obutve in konfekcije »Trio«. V tem modernem obratu bo stekla povečana, modernizirana proizvodnja notranjikov za obutveno industrijo. Tržiški »-Trio« se je v zadnjem času specializiral na izdelavo sestavnih delov za obutev — v glavnem na notranjike — in na modno usnjeno konfekcijo. Zategadelj je tudi opustil proizvodnjo otroške obutve in copat. Svojo novo poslovno in prizvodno smer so v »Triu« takole utemeljili: “Čevljarska industrija prehaja vse bolj na standardiziran način izdelave obutve. To vključuje tudi naš program obrata notranjikov im njegove kapacitete moramo maksimalno in čimbolj smotrno izkoristiti. Pri tem ne gre samo za naročila, ampak za takšno organizacijo tehnologije in prdučenost delavcev, ki bosta omogočila čim večjo produktivnost. Z novo gradnjo bo zato stekel po modernem tehnološkem postopku program izdelave notranjikov in zaradi dopolnitve tehnologije v obratu krojaštvo razširjen program proizvodnje modne usnjene konfekcije. To je bistvo našega nadaljnjega programa specializacije in vzrok za ukinitev proizvodnje otroške Obutve in copat. Prostore, v katerih je bila ta proizvodnja organizirana, smo odstopili v najem tovarni obutve Peko, delavci, ki so bdld zaposleni v tem obratu, pa so se po lastni presoji lahko odločili, ali bodo še ostali pri nas, ali pa se bodo, ne da bi jim prekinili delavno razmerje, zaposlili v podjetju Peko. 2e poldrugo leto uspešno poslovno sodelujemo s Tovarno obutve Peko. To medsebojno sodelovanje je utrjeno s posebno pogodbo, ki so jo sprejeli samoupravni organi obeh podjetij. Bistvo pogodbe so skupne investicijske naložbe in participacija pri ostanku dohodka, po pokritju vseh stroškov. Ta oblika poslovnega sodelovanja je v Jugoslaviji nova. Takih primerov še ni veliko, nedvomno pa jih bo vedno več. ZDRUŽENA UESNA INDUSTRIJA: MOJSTRI ZA STILNO POHIŠTVO Po združitvi dveh podjetij je pred osmimi leti nastala v Tržiču združena lesna industrija, ali na kratko ZLIT. Medtem se je v podjetju marsikaj spremenilo. Med drugim so postali zelo pomemben proizvajalec stilnega pohištva, ki zavzema danes že več kot polovico proizvodnega programa. Skoraj tretjino svoje mizarske proizvodnje prodajo na tuja tržišča. Pri tem svojem uspehu poudarjajo v ZLIT pomen sodelovanja s podjetjem Slovenijales. To podjetje, ki je razvilo bogato komercialno dejavnost po svetu, jih je namreč pritegnilo k sodelovanju. Ze doslej so v mizarski obrat investirali precejšnja sredstva, v naslednjem obdobju pa predvidevajo naložbe v moderno strojno opremo. Še prej pa bo ZLIT rekonstruiral žagarski obrat. Sedanji obrat je zastarel, proizvodni stroški so. zato visoki. V žagarski dejavnosti je precejšnja kpnkurenca in krotiti jo je mogoče le z modernizacijo strojnih naprav. Vseh novosti seveda ni mogoče opraviti v kratkem času, saj v glavnem izvajajo-investicije z lastnimi sredstvi, delno pa s krediti iz skupnih gospodarskih rezerv. Za nakup opreme pa so sklenili ugodne kreditne pogodbe z dobaviteljem. Najbolj moti tržiške izvoznike stilnega pohištva devizni sistem. Letos so povečali izvoz za 100 %; temu ustrezno pa se njihov delež pri ustvarjenih deviznih sredstvih hi povečal, ostal je skoraj enak kot lani, ko so dosegli za polovico manjši izvoz. Vzporedno s poslovnimi uspehi, z naložbami v razširjeno reprodukcijo pa so v Združeni lesni industriji skrbeli za zviševanje osebnih dohodkov. Lani je znašalo poprečje osebnih dohodkov 850 novih dinarjev. Letos so zasnovali nov stimulativen pravilnik o nagrajevanju, poprečje osebnih dohodkov pa se je zvišalo na približno 1000 N-din. hsiišM • Tržič je polno zaposlen, saj J’ le 60 ljudi, ki Iščejo zaposli«'' Vprašanje pa je, kdo ne more 4^ biti zaposlitve, ko pa so v mnoP® delovnih organizacijah zares v ^ žavah za delavce. Tržiški mlad1® je prihranjena skrb za nad alibi šolanje, za uk, za zaposlovanje- • Tržiški kolektivi se ne njore)0 pohvaliti z visokimi osebnimi 40* hodki, pohvalijo pa se lahko * 4®' brim gospodarjenjem, s skrbni® ustvarjanjem in delitvijo dohodka-naložbami v nove proizvodne zrn°” Ijivosti, z novo strojno opremo tehnologijo. Mnoga podjetja ubirai0 povsem novo poslovno pot, s slovno tehničnim sodelovanjem i® začetki integracijskih procesov. • skoraj izjemno je sožitje 4*" lovnih kolektivov in občanov P reševanju skupnih potreb kom11b®J Med mnogimi akcijami so delo kolektivi postavili tudi spomeni^ borcem NOV. Samoprispevek ob4» nov in prispevki delovnih kolek® vov bodo rešili največ je teža osnovnega šolstva. V naslednjih P*^ tih letih bodo tržiški otroci v S1* nem obiskovali enoizmenski P°u^ sedaj pa se v večini šoi gnetel0 treh izmenah. Velike naložile v modernizacijo ...... 'ipiiiiiiiii Neve poslovne pobude Tovarne čevljev »Peko« »Peko« ni le ime znane -tovarne čevljev v Tržiču, anjpbk je neke vrste pojem za obutev. Tega nismo napisali iz reklamnih namenov, ampak kot nekak povzetek dolgoletne tradicije tega veterana jugoslovanske ‘čevljarske industrije, njegovih gospodarskih in poslovnih konceptov, ki dobivajo zadnja leta vse večje razsežnosti v okviru domače obutvene industrije. Pet mejnikov označuje boga-to zgodovino Peka: ustanovitev podjetja leta 1903 kot naravna posledica. 300-letne močno razvi- -te čevljarske ohrti v Tržiču;, leta 1911 zgradi tedanji lastnik ho-ve .preštore; 1925. se., podjgtje razširi; 1959. doživi Peko prelomnico z dograditvijo novih proizvodnih prostorov; leta 1962 zgradi kolektiv lastno gumarno. Poslej velja vsa njihova .skrb intenzivnim naložbam v tehnologijo, v moderno strojno opremo. Naložbe, v modernizacijo dosežejo poprečno 10 milijonov; novih dinarjev letno! - i -,v ■- .1 as RAZVOJNI PROGRAM TRZIŠKEGA PEKA DOBIVA NOVE DIMENZIJE Za nadaljnje širjenje podjetja so v Tržiču izčrpane možnosti. Domačih delavcev ni, saj naravni prirastek zapolnjuje komaj sprotne potrebe tržiške industrije. Zato se je Peko usmeril na . nova področja, ki imajo nasprotne težave, to je premalo delovnih mest za vse večje'.potrebo nezaposlenih delavcev. V -sodelovanju z občinsko skupščino ^ Trbovlje,-bodo tod še letos zgradili svoj obrat za izdelavo zgornjih delov. Prav ta sestavni del obutve pomeni že dlje ozko grlo v proizvodnji podjetja Peko. Kljub izredni produktivnosti domače šivalnice, kooperaciji ,z zunanjimi sodelavci, zmanjka proizvodnji približno 335.000 parov zgornjih delov letno. Prve delavke iz Trbovelj se že pri-učujejo v matičnem podjetju za delo v trboveljski delavnici. Proizvodnjo bo pognalo 50 delavk, kasneje pa bo število zaposlenih naraslo na 200 in več. Trboveljski program ima poleg osnovne prednosti — zadostiti potrebam proizvodnje, še dva zelo pomembna, lahko bi rekli družbeno-politična vidika: v Trbovljah, kjer je 600 nezaposlenih, in med njimi predvsem žensk, bodo z delavnico zgornjih v bližnji prihodnosti to število zmanjšali za tretjino, v tržiški tovarni pa bodo laže tudi praktično izvedli sedemurni delovni dan. Pekovo bogato kooperacijo z drugo čevljarsko industrijo v državi poznamo. Poznamo tudi gosto razpredeno mrežo njihovih prodajaln. Pred leti nas je prijetno presenetil s svojim prvim prospektom. Poslej tovarna tak prospekt redno izdaja za obe letni sezoni. Vemo tudi, da je Peko priden izvoznik, saj proda na tujih tržiščih 40 odstotkov svoje proizvodnje. O vsem tem smo v našem časopisu že večkrat pisali. Nismo pa še povedali, da se v Peku že več let pripravljajo na nakup elektronskega računalnika. Ta načrt bodo že do septembra uresničili. Sprva bo služil le potrebam Peka, sčasoma, ko se dodobra uteče, pa tudi drugi tržiški industriji. SKRB ZA STANDARD IN IZOBRAŽEVANJE Se nekaj o skrbi tovarne čevljev Peko za družbeni standard in izobraževanje delavcev. V Peku ne poznajo regresov za dopust v takem smislu, kot jih večina naših delovnih kolektivov. Njihov sistem nagrajevanja sloni na plačilu po rezultatih dela. PREOBRAZBA TRŽIŠKE TOVARNE KOS IN SRPOV TRADICIJA V MUZEJ! Za datum, kdaj so sklepali prvo koso, nihče ne ve, vendar zgodovinski viri omenjajo to prastaro trži-ško obrt pred 400 leti ® štiri stoletja so pele kose v Tržiču in še lani so štele polovico proizvodnje tovarne kos in srpov na poslovnih rezultatih celoti^ ga podjetja. Ugotovitvi pošlo*' nih uspehov podjetja sledi, sP® progresivno glede na indivi®1-1, alni učinek, tako imenovan tretja delitev osebnih dohodke ' V navadi je že, da jo razdeli) pred vsakokratnim kolektivnlII, dopustom. Ta dohodek je v kem smislu njihov regres za pust. Letos je znašal v popre*) 986 N-din, najmanj pa pribil2 no 650 N-din. Vsako leto namenijo v Pe"|; za sklad skupne porabe pribl'2' no 2 milijona N-din; večino ga denarja porabijo za stan?' vanjsko gradnjo. Delavci dobi) sredstva za nakup stanovanja a* hišice pod zelo ugodnimi kredi1' nimi pogoji. tf Vsa obutvena industrija Sloveniji je dobro poskrbela ,2, izobraževanje svojega narašča]3, financirajo dveletno poklicn šolo in štiriletno tehnično če* ijarsko šolo v Kranju. Slušaj®' ijem višjih in visokih šol ljujejo v Peku štipendije in zaslugi tako dobro zasnovan®« izobraževalnega sistema se }e kadrovska struktura v Peku 2® bistveno popravila. Za njihov šole se mladi zanimajo, Peko Pa jim odpira vse možnosti. Preskromne možnosti Kako se v bombažni predilnici in tkalnici bore s težavami Kaj naj povemo novega, kar že ne bi vedeli o splošnih težavah tekstilne industrije, ki pestijo tudi naš kolektiv, so za uvod povedali v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Bombažno predilnico in tkalnico poznamo, kot znanega proizvajalca kvalitetnega posteljnega perila. Ta proizvodni program ohranjajo tudi v prihod-njCj s tem,. da ga skušajo s pomočjo novih tehnoloških postopkov še oplemenititi. Zelje po hitrejšem napredku pri modernizaciji strojnih naprav pa se počasi uresničujejo. Sredstev za razširjeno reprodukcijo skorajda ni, amortizacijska sredstva so preskromna, da bi' lahko zamenjali zastarelo strojno opremo, kaj šele, da bi obnavljali druge strojne naprave v normalnih časovnih obdobjih. Ob 95 milijonih letnega brutto produkta so ustvarili ob polletju «, di zvišati produktivnost. V bolj- bažni predilnici in tkalnici? Rekli so, da so uspeli nekoliko zvišati cene, čeprav v zviševanju cen ne kaže iskati virov za bogatenje. Vsakemu opaznemu poA večanju cen bi sledil interven-cjjski uvoz. To nujno zlo pa tekstilci že tako dovolj občutijo na svoji koži Štiri leta se v Bombažni predilnici in tkalnici ukvarjajo tudi s konfekcijo posteljnega perila. Z rekonstrukcijo predilnice in tkalnice se je število delovnih mest skrčilo^ Delavkam je bilo potrebno zagotoviti delo, zato so odprli tudi šivalnico. Rekonstrukcija traja že od leta 1960, njen razmeroma počasen ritem pa usmerjajo seveda skromna razpoložljiva denarna sredstva. Kljub temu jim je uspelo zamenjati stare tkalske stroje z modernimi avtomati in tako tu- le 700.000 N-dinarjev skladov. In vendar velja poudariti, da je to uspeh, saj poznamo nekatera druga sorodna podjetja, ki plovejo celo pod gladino. Odkod končno ta, čeprav skromen poslovni uspeh v Bom- ši in Večji izrabi zmogljivosti pa so še rezerve, vendar je vsaka povezana z novimi naložbami. Ob tem si tržiški tekstilci ne morejo kaj, da ne bi vnovič pogreli znane resnice, da je pre-livtnje sredstev v druge panoge gospodarstva v minulem obdobju obubožalo tekstilno industrijo. ■ Zamujenega in zanemarjenega v kratkem času ni mogoče popraviti. Tudi v prihodnje bo potrebna velika požrtvovalnost in prizadevanje kolektiva, da bi v naslednjih nekaj letih v glavnem z lastnimi sredstvi, deloma pa tudi s krediti, kolikor bodo na voljo, uresničili svoj začrtan perspektivni program. Po tem programu naj bi zamenjali najstarejšo strojno opremo v predilnici, v tkalnici bi modernizirali' predpripravo, v belilnici bi uvedli novo tehnologijo in prešli na visoko plemenitenje tkanin. Mimo tega računajo, da bi začeli tkati blago iz sodobnih: surovin in bi tudi na ta način . dosegli boljši denarni učinek. Poleg modernizacije tehnolo-'gije pa se v Bombažni predilnici in tkalnici v zadnjem času in-enzivno ukvarjajo z reorganizacijo strokovnih služb. Reorganizacija in zaposlitev novih strokovnjakov, pravijo, mora prinesti v poslovanje tudi nekaj prihrankov. Dobre kose so klepali. V mnogih evropskih državah so kmetje najraje kosili s tržiški-mi kosami in zato je posel cvetel. . Modernizacija kmetovanja pa je neusmiljeno posegla v to proizvodnjo. Moderni kmetijski stroji rinejo kose v muzej. Izvoz,- posebno na vzhodni trg, spremlja stotero težav. V tržiški tovarni kos in srpov je na--stopil neprijen čas. Ni prišel iznenada, saj Tržičani niso spali na^ lovorikah, ampak so že ves. čas razmišljali o novem proizvodnem programu, ki ga bo mogoče obvladati z razpoložljivimi delovnimi napravami. Kose bodo še izdelovali, vendar jih v proizvodnem programu »izpodrivajo« rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo in ročno orodje za pleskarstvo in zidarstvo. Za te izdelke imajo dovolj naročil, celo stežka jih za-dovolje. Težave pa so s cenami na tujih tržiščih. Velika konkurenca, carinske prepreke in razmeroma visoki proizvodni stroški poberejo domala ves či-sti^dohodek. Doma je sicer drugače, bilo pa bi kratkovidno za-nemariti tuje tržišče in tako počasi ohromiti proizvodnjo. Za modernizacijo delovnih naprav ^ so v Tovarni kos in srpov že _dlje skrbeli. Zaradi mnogih težav, ki nujno sprem-ijajo osvojitev nove proizvodnje, jim prav to pomaga, da sicer s pičlim zaslužkom, vendarle rentabilno proizvajajo. Povezujejo se tudi z nekaterimi podjetji, sklepajo z njimi kooperacije in iščejo najboljše možnosti, da bi lahko izkoristili zmogljivosti kovačnice. Na pragu pa je nova težava: ali se bodo cene Surovinam — izdelkom črne metalurgije — povečale? To bi do nadaljnjega še zmanjšalo dohodek in zavrlo večje možnosti za razširjeno reprodukcijo. Kolektiv Tovarne kos in srpov izredno trezno presoja svoj položaj. Zavestno se odjeka delu osebnih dohodkov, da bi ohranil delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki, kot je veljalo v minulem, gospodarsko zelo uspelem obdobju. Verjame v svoje dobro delo, ki mora biti, tako zatrjujejo, prej-koslej kronano s ponovnimi uspehi. V NAČRTU IMAJO NOVO MIZARSKO DELAVNICO Obrtno podjetje v Tržiču živi šele pet let. Lepo s« razvija in je letos v primerjavi z lanskim letoiu povečalo realizacijo za 10® odstotkov. Njihova dejavnost vsebuje tesarska deia vseh vrst, slikarstvo-pl®" skarstvo, zidars.tvo. stavbo® in pohištveno mizarstvo, tapetništvo in sedlarstvo. polaganje plastičnih podov in plastičnih ometov. Po® svojo streho so torej zel0 razvejali mnoge storitve-Trenutno je zaposlenih 34 delavcev. Svoje dejavnosti ne nameravajo širiti, v naslednjih letih, brž ko bod® ?brali dovolj sredstev, Pa bodo zgradili novo mizarsko delavnico. ■BBnaiaBaHflai ; TOVARNA USNJA »RUNO«; ! IZHOD JE V | INTEGRACIJI ■ : Tržiška tovarna »Runo« se že dlje ubada z velikimi gospod®^ ; skimi težavami. Med usnjarskimi podjetji sodi med tista redka. a j so ostala zvesta izključno proizvodnji usnja. Vsa ta podjetja * ■ iiko težavo lovijo ravnovesje z rentabilnostjo. Vzrokov za "j • več, pravijo v »Runo«: blizu 85% lastne cene znašajo stroški , i osnovno surovino in za drug potreben reprodukcijski materi3’ j mimo tega so se po reformi zvišale cene uslugam, porasli so tra® jj portni stroški, stroški za gorivo, elektriko, prav tako pa tudi 0 ; činske in druge dajatve. g ] Poleg teh zunanjih vzrokov za slab gospodarski položaj p., ; pestijo »Runo« tudi nekateri notranji problemi, predvsem pom3®^ j kanje izkušenega strokovnega kadra, ki bi bil sposoben samostoJ® J voditi tehnologijo in reševati različna proizvodna vprašanja. 5 V takem položaju ni mogoče več vztrajati. Tovarna I že išče rešitve v kooperaciji, sklenjeno ima pogodbo o pos,° : tehničnem sodelovanju s kranjsko »Savo«. Kot poudarjajo v »R0®” ; to ni končna rešitev. Nadaljnjo pot si bo potrebno utreti z ^ • gracijo. Občina Tržič *T"T T šno sožitje _____ p Tržiška »Preskrba« je že dve leti poslovna enota veletrgovine »Mercator« Bred dvema letoma se je trgovsko podjetje »-Preskrba« pripojilo k veletrgovini »Mercator«. Osnovni nagib, ki je -vodil Preskrbo v ta poslovni Korak, je bik nadaljnji razvoj trgovine v Tržiču in seveda razvoj Preskrbe, zlasti pa pridobitev novih možnosti za investicijske naložbe v nove prodajne površine. To je bilo jedro odgovora. Dve leti sta se obrnili in zanimivo je videti, ali so se pri- čakovanja Preskrbe uresničila, ali je mogoče priznati obema podjetjema dobro poslovno sožitje. Za občinski praznik bodo dobili občani v Bistrici novo samopostrežno trgovino s 440 kvadratnimi metri prodajne površine. Pred tem je Preskrba odprla manjšo trgovino v kranjskem Nebotičniku. V Tržišču so kupili poslovne prostore za prodajalno s pohištvom. Svoj največji uspeh pa bo Mercatorjeva poslovna enota v Tržišču kronala prihodnje leto za občinski praznik z dograditvijo blagovnice ob Cankarjevi cesti. Blagovna hiša bo imela 1600 kvadratnih metrov. Načrti zanjo so že nared. To bo velika pridobitev za Tržič, čeprav je tržiška trgovina že doslej skrbela za dokaj gosto trgovsko mrežo. V tej občini pride namreč na vsakih 190 prebivalcev ena trgovina, čeprav bj večini trgovin lahko rekli le trgovinice. Zato bo imela nova blagovnica toliko večji pomen. V njej bo lahko kupec kupil in izbiral v eni trgovini med množico različnih izdelkov. V poslovni enoti Preskrba sodijo, da bodo s tem objektom za zdaj zapolnili tr-žiške potrebe po trgovini. Prizadevajo pa si seveda, da bi dobili lokacije za gradnjo novih trgovskih prostorov izven občine, v Kranju. Kako pa sicer živi ta 100-članski kolektiv v Mercatorjevi poslovni skupnosti? V Preskrbi pravijo, da se v njihovih notranjih odnosih ni nič spremenilo. Samoupravni akti jim zagotavljajo samostojnost, samoupravni organi razporejajo ugotovljen dohodek po lastni presoji. Imajo svoj žiro račun in proste roke pri nabavi blaga. USPEŠEN RAZVOJ SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA mn im verjel ustanovitvi Na vseh koncih Tržiča rastejo novi stanovanjski in poslovni objekti. Tega je nedvomno vesel vsak tržiški občan, ne bo pa narobe, če rečemo, da je taka gradbena vnema najbolj pogodu mlademu Splošnemu gradbenemu podjetju v Tržiču. 60-članski kolektiv Ustvaril letno 15 miiijo-fiovN-dinarjev prometa . "■Reforma nam je dala su-«ek«. Tako so že v uvodu rek-v mesarskem podjetju, ko Stho iskreno občudovali njihov naPredek v zadnjih letih. No, Storma sama po sebi ni niče-®arv darovala temu kolektivu, ^sča je v-tem-,. da sp jo dobili V^Pest. pridni in poslovni Ijud- j^r Pred'"šestimi leti je‘imelo {tesarsko podjetje le pet po-iovalnic, njihova klavnica pa le »proizvedla« letno 300 ton r'esa. Danes imajo 11 lastnih Poslovalnic, v klavnici pa let-P° razkosajo 900 ton svežega lesa, od tega predelajo .300 ton suhomesnate izdelke. Kolek-,1Y> ki šteje 60 delavcev, obrne je.,0 milijonov N-dinar- Ne dolgo tega so zgradili fhoderno klavnico. Pretežno so ',a.gradili, z lastnimi sredstvi, jt^.so vložili vanjo 1,200.000 , 'dinarjev svojega denarja, za ratko vračilno obdobje pa so ^izposodili 600.000 N-dinar- v 2a nove, moderne zmoglji-klavnice pa je bilo po-Pan° pripraviti prodajno 2cM^0' Pastne poslovalnice še Vsal6č ne bi zmogle vnovčiti ^ aSa mesa, Id ga je sposobna - 4 klavnica. Trg so poiskali: svoje stalne kupce štejejo sk '°S Prebrano z gosto trgov-g^.hirežb samopostrežnih tr-»-Vln v Liubliani in na Go- Ob zatonu nekdanjih Novogradenj je pred petimi leti na povsem novih temeljih nastalo Splošno gradbeno podjetje Tržič. Brez dinarja, z desetimi krampi in dvajsetimi lopatami je nekaj sposobnih gradbincev verjelo v uspešen začetek in razvoj novega podjetja. Niso se ušteli, čeprav jim nekateri ob neprijetnem spominu na pokopano gradbeno podjetje niso prerokovali zlatega veka. In res, kdo bi jim ob ustanovitvi verjel, da bodo tako uspešno gradili razvijajoči se Tržič. O njihovih uspehih pa najbolj zgovorno pričajo številke: leta 1965, prvo leto obstoja podjetja, je znašala realizacija 2,200.000 N-din, leto pgzneje 2,700.00 N-din, leta 1967 se je povzpela že na 6,200.000 N- din, bilanca za lansko poslovno leto pa je pokazala že 10,600.000 N-din realizacije. Za letos predvidevajo 11,000.000 realizacije in v teh dneh, ko so računovodji ob polletni bilanci »padle« poslednje številke, kaže, da so polletni načrt izpolnili z 51 Vo. Ob ustanovitvi so imeli konto osnovnih sredstev prazen, zdaj imajo na njem 1,335.000 N-din. Ob teh uspehih so naraščali tudi osebni dohodki. Ob ustanovitvi je znašal poprečen zaslužek 470 din, zdaj presega 1.000 din. Z zelo solidno in ceneno gradnjo, s spoštovanjem pogodbenih rokov si je 150-članski kolektiv pridobil zaupanje investitorjev in z nekaterimi redkimi izjemami ima »prost vstop« * Programiran razvoj Avtooprema Tržič spreminja že tretjič v svoji zgodovini proizvodni program in svoje ime # Bistvo njihovega razvojnega programa je modernizacija, strokovnost in prilagajanje potrebam trga na vsa nova gradbišča v Tržiču. Gradi stanovajske bloke in poslovne hiše, odkupil je velik del še nezazidanih zemljišč. Morda smo slabo poučeni, vendar jim glede cen stanovanja najbrže ni kos nobeno gradbeno podjetje. Prisluhnimo nekaterim primerom: lani so v Pristavi prodali kvadratni meter stanovanjske površine — brez centralne kurjave — za 1.220 din, letos bodo v Bistrici prodajali stanovanja s centralno kurjavo po 1.410 din za kvadratni meter. Ali drug podatek: tisobno stanovanje v izmeri 76 kv. metrov bo veljalo 106.000 din, čeprav je bilo zemljišče v Bistrici nekaj dražje od pristavskega. Stanovanja se v splošnem gradbenem podjetju kupujejo »človeško«. Kupca kreditirajo za 18 mesecev, nekateri kupci, ki se bodo v stanovanja vselili letos novembra, pa bodo dolgove lahko poravnali šele čez tri leta! Splošno gradbeno podjetje jim je te ugodnosti omogočilo, če so predložili pogodbe o triletnem namenskem varčevanju v banki. Takih ugodnosti seveda vsem kupcem ne bi mogli priznati. Pri prodaji, denimo 50 stanovanj, pa je 10 stanovanj mogoče prodati na upanje. Taka poslovna politika, rahločuten posluh za kupčeve denarne zadrege, jim ne zagotavlja le dobrega imena, ampak tudi dolgo gradbeno sezono. OBLAČILA »NOVOST« MARLJIVI KONFEKCIONARJI PresenetU nas je podatek, da je od 54 redno zaposlenih delavcev v tem kolektivu kar 22 učenk. Tržiška dekleta privlačuje poklic šivilje, so dejali, smo pa edino podjetje, ki jih lahko za ta poklic izučimo. Takega posluha za vključevanje absolventov osnovmh Sol v uk ne srečaš vsak dan. , ., - .. Oblačila »Novost« so se specializirala za izdelavo lahke ženske modne in športne konfekcije vseh krojev in barv. So člani Modne hiše, kjer so si z drugimi sodelavci te blagovnice razdelili delo. In tak dogovor Tržičani spoštujejo. Njihov občutljiv proizvodni program spremlja seveda veliko težav. Moda se hitro spreminja in muhasto poletno vreme, kot je letošnje na primer, ne vpliva najbolj ugodno na prodajo. V takih primerih so posledice seveda za kolektiv boleče: zniževati je treba cene izdelkom in tako seveda tudi dohodek. Hujše od teh pa so težave z dolžniki. Splošna epidemija zadolženosti je v tržiški »Novosti« še posebno boleča, saj mimo drugega kreditirajo tudi večino zalog v trgovini.. Zaradi takih finančnih neprijetnosti je potrebno gospodariti še bolj rahločutno. V podjetju »Novost« to znajo, saj nimajo veliko kreditov, skrbijo za poslovni sklad in vsako leto dokupijo nekaj novih Strojev. Podjetje se je v devetih letih lepo razvilo; iz majhne delavnice v Križah se je pred petimi leti preselilo v sedanje prostore, ki pa že postajajo pretesni za njihove razvojne sposobnosti. NOVA RESTAVRACIJA V drugi polovici avgusta, če, bodo izvajalci držali besedo, bo tržiško gostinsko podjetje »Zelenica« odprlo nasproti tovarne »Peko« hov gostinski obrat s 100 sedeži, polovico v prostorih; polovico na terasi. Kolektiv »Zelenice«, ki šteje le 23 delavcev, je sam ustvaril potrebna sredstva za novogradnjo! To je vsekakor znak dobrega gospodarjenja in prizadevnosti tega maloštevilnega gostin-skega kolektiva. De na tži način so lahko obrati kavarna, restavracija »Zelenica«, okrepčevalnica in točilnica prigospodarili nemajhna sredstva za razširitev gostinske mreže. TRŽIŠKI PROIZVAJALCI OTROŠKIH ČEVLJEV IN COPAT PRETESNI PROSTORI Naslov podjetja — Čevljarska delavnica — zavaja-; s popravili imajo malo posla. Specialnost Čevljarske delavnice so otroški čevlji, ki jih izdelajo po 120.000 parov na leto, in vse vrste copat, ki jih tudi izdelajo letno po 150.000 parov. To delo opravi 70 delavcev. V desetih letih obstoja je podjetje doseglo lep napredek. Prehodili so uspešno pot od majhne čevljarske delavnice do podjetja, ki prerašča v moderno industrijsko proizvodnjo. V zadnjem času intenzivno modernizirajo, kupujejo nove stroje, uvajajo, novg .tehnološke postopke za montažno izdelavo obutve. S tehničnimi nasveti jim pomagajo strokovnjaki tovarne čevljev Peko, saj so s to tovarno sklenili kooperantsko pogodbo. Sedanji prostori Čevljarske delavnice postajajo pretesni. Zaradi tega izredno težko razvijajo moderno organizacijo dela in težko uvajajo moderno tehnologijo, hkrati pa tesni prostori zavirajo zaposlovanje novih delavcev, čeprav bi bili tržiški čevljarji sposobni dati delo večjemu številu delavcev. Prav je, da omenimo še eno značilnost njihove proizvodnje, ki zlasti vpliva na njihovo finančno realizacijo. Otroška obutev je zahteven izdelek, šteje vse do številke 40, to pa pomeni, da porabijo za otroški čevelj domala toliko materiala kot za ženski. Razlike v ceni pa so zelo velike... Zato, poudarjajo v Čevljarski delavnici, je potrebno ceno in čisti dohodek »loviti« z najmodernejšo strojno obdelavo in tehnološkimi postopki, ter z dobro organizacijo dela. S; Ljubljani in Roieg Prehrane so i^fmben odjemalec njihovih la.< ° ^ov kraniška »Zivi- rajo rajskem. Poleg Prehrane so trii :o-\ ___ _____ gorenjsko tržišče paki- meso v lastni pakirnici, je 2:11 er j e njihovega tržišča je sk ^stoikov za občino Tržič, kviv^ ■C've tretjini sv°ie Pro_ ojj.dnje pa prodajo v druge De v?6' Pravijo, da se zaenkrat he Ood° širili. Moderne delovno ■ .Prave je potrebpo pamet-starIZ,. ristiti, preostali del za-pOlih naprav pa bodo še Vrst'6rtli7orali' Zat0 •ie zc^a-i na Pte i ^konstrukcija obrata za Uai Rav na pot navkreber, ni Tat reči! Utrl jo je kolektiv. Ja ^Pravijo na upravi podjet-Ucigr.ber kader imamo, poji rianao. Kvalificirani mesar-§ato .^ornačrni. Tudi to je zanje Vl^° za dobro gospodar j e-rišn'Za ^rb kolektiva za jut-Ui dan. Kolpiff.z 2aP!etov pa tudi v tem tlsjjphV'1 ne gre. Poslovni Rkš' Ieto®njega leta ne bo to-v [J?0, kot so ga bili navajeni - Po,, ‘?ukh letih. Cene živine so So g v maloprodajne cene pa Pravo Sele Pred mesecem po-bftj. d® za poprečno dober di-klesa kilogramu. V tržiškem lefek- m Podjetju jih štiri Pornič? spreminjali, pač, lani uadl so iih celn znižali. Kolektiv Avtoopreme se v zadnjem obdobju preusmerja v predelavo tanjše pločevine do debeline 5 mm. Taki proizvodnji so kos tudi njihovi stroji m orodje. Pločevino predelujejo v različne industrijske naprave, predvsem za potrebe čevljarske in tekstilne industrije, v elemente za tekoče trakove, kabine za brizganje, sušilnice, izdelujejo karoserije za avtomobile. Za vse svoje izdelke so si tudi zagotovili odjemalce: kooperira-jo s podjetjem TOSO Kranj, z avtomontažo v Ljubljani in z Litostrojem. Za slednjega so edini proizvajalci elektrostikal-nih prošč. Mimo tega opravljajo tudi usluge s področja stavbne opreme — manjše elektrooma-rice in razdelilce. Proizvodni program Avtoopreme ni nastajal po naključju, kakor bi velevale trenutne potrebe na trgu, ampak po vnaprej določenem načrtu, ki ga že uresničujejo in ki bo izpolnjen v naslednjih letih. Bistvo tega načrta je modernizacija delovnih naprav, uvajanje novih tehnoloških postopkov, so-dobra organizacija dela in kar bi verjetno morali najprej omeniti, pridobivanje novega in strokovno izpopolnjevanje že zaposlenega kadra. Slednjemu vprašanju so zadnje dve leti posvetili vso pozornost. Strokovno so izpopolnili delovna mesta v pripravi dela in v drugih tehničnih službah. V načrtu imajo gradnjo večje proizvodne dvorane, kjer bodo lahko uvedli moderen način proizvodnje, zagotovili boljšo delitev tehnologije po faznem delu, da bi tako s specializacijo lahko zaposlili polkvalificirane delavce. Za kolektiv Avtoopreme je značilno, da kar naprej nekaj gradi, da je skoraj brez predaha v rekonstrukciji. Za tako učvrstitev proizvodne organizacije je kolektiv vložil in še vla-ga velika denarna sredstva, doslej tudi na račun višjih osebnih dohodkov. Prav te dni pa sprejemajo nov pravilnik o nagrajevanju. Njegovo osnovno načelo je, za enako delo — enako plačilo. V podrobnostih pa visoko cenijo strokovnost, pridnost in prizadevnost. S tem pravilnikom žanje kolektiv prve obresti za svojo zrelost pri usmerjanju gospodarne proizvodne in poslovne politike. Po zgledu najboljfših llll^l|llllllllll■■llllll lili ' Hllllllllil i ill II Tovarna pil »Triglav« uspešno ohranja prvenstvo Tovarna pil »Triglav« v Tržiču je edino jugoslovansko specializirano podjetje za proizvodnjo pil. Z izdelavo pil se ukvarja sicer več podjetij, vendar ne kot z osnovnim proizvodom. Prav zato, pravijo v tržiškem »Triglavu«, si je potrebno prizadevati ohraniti prvenstvo in zato hitreje napredovati v modemi tehnologiji. V zadnjem času so izbor pil razširili, tehnološke postopke in kakovost izdelkov pa izboljšali. Uspelo jim je osvojiti proizvodnjo okroglih pil, ki so nasekane v obliki spirale. To je bila doslej le specialnost Švedov. Ta novi prozvod pa je tržiškemu »Triglavu« odprl vrata na zahodno tržišče. Novi stroji so razbremenili delavce najbolj težaških del, Dela dovolj! Pri njihovem vhodu piše: »Kleparstvo — vodne instalacije, ključavničarstvo Tržič«. Gre torej za obrtno podjetje, ki se večinoma ukvarja z uslugami. Prav v teh dneh je trži-škim kleparjem In inštalaterjem posebno vroče. Opraviti Je potrebno pogodbena dela na novogradnjah, mimo tega pa je več kolektivov Industrijskih podjetij na dopustu in v tem času morajo tržiški kleparji, inštalaterji in ključavničarji spraviti različne naprave spet v red. Kot je povedala računovodkinja, so polletno gospodarsko obdobje uspešno zaključili. Medtem so se razširili. Dokupili so prostor, kjer bodo razvili novo dejavnost — stavbne konstrukcije. hkrati pa so omogočili enakomernejšo kvaliteto, porast proizvodnje in produktivnosti. Tržiška pilama se lahko ponaša z dolgoletno tradicijo, saj praznujejo prihodnje leto 50-letnico obstoja. Neprimerno hitreje, kot je naraščalo število zaposlenih, v začetku jih je bilo 8, zdaj jih je 90, je naraščala proizvodnja. Letos bodo izdelali 1,600.000 kosov različnih vrst in velikosti pil v vrednosti 6,500.000 N-din. Letni načrt So za poletno obdobje presegli za 8 %. Zelo zanimiv je podatek o naraščanju produktivnosti: pred tremi leti so proizvedli na zaposlenega ' 12.000 kosov pil, letos 18.000, prihodnje leto pa naj bi to količino celo podvojili, saj nameravajo izdelati na posameznega delavca 35.000 kosov. Z lastnimi dognanji seveda ni mogoče slediti in posnemati najmodernejše tehnologije. Zato so se v tržiški pilami povezali z različnimi instituti doma in pritegnili k sodelovanju tudi strokovnjake iz inozemstva. Prav temu znanstvenemu sodelovanju domačih strokovnjakov s strokovnjaki velikih inozemskih podjetij in domačih znanstvenih institucij gre zasluga za hiter razvoj, ki ga tovarna »Triglav« tako uspešno dosega. MARIBOR m Učenci gradijo športni center KATERA IMA? Včasih je balinanje pomenilo samo gostilniško zabavo; zdaj vse bolj predstavlja tudi izrazito športno in tekmovalno disciplino. Naj povemo, da slovenski balinarji segajo proti vrhu evropske jakostne lestvice. Ker pa balinanje, razen vsega drugega tudi ni preveč naporno in zahtevno, ni naključje, da se vse bolj uveljavlja tudi na tekmovanjih delovnih kolektivov. »Kibicev« nikoli ne manjka, prav tako pa ne zmanjka dela sodnikom. Najbolj pogosto šele s centimetrom v rokah lahko določijo kroglo, ki »ima« zmago v igri. Na naši sliki; »Katera ima?« sta se vpraševala dva kibica na medobčinskih delavsko-športnih igrah v Idriji. Kakor je znano, so v balinanju na teh igrah zmagali pripadniki Rudnika živega srebra, ki so v končni razvrstitvi moštvo Tekstine iz Ajdovščine potisnili na drugo, ekipo vrhniških usnjarjev pa na tretje mesto. Foto služba: DE KONČANA NOGOMETNA SINDIKALNA LIGA MARIBORA Učenci šolskega centra pri:r TAM le več let marljivo ureja-" jo okolje šole in športne objekte! pri šoli. Doslej so uredili igrišča za -košarko, rokomet in odbojko, pravkar pa urejajo nogometno igrišče, stezo za tek na . 100 metrov ter novo kolesarnico. Nekatera igrišča so gradili, učenci v času obvezne počitniške prakse, precej dela pa so opravili tudi v prostem času. Samo v lanskem letu so opravili nad 3000 prostovoljnih ur. Vsa gradbena dela nadzoruje in vodi šolska skupnost in mladinska organizacija. Mladinska organizacija še posebej vodi in nadzoruje urejanje , igrišč' v prostem času. Učenci so pri delu zelo marljivo in vestno opravljali vse. naloge. Za svoje marljivo in vsestransko delo so dobili pred kratkim nagrado kot najboljši mladinski aktiv med strokovnimi šolami v Mariboru. Prav tako pa so letos dobili četrto.nagrado na tekmovanju me:! slovenskimi športnimi aktivi, ki je bilo v Idriji. Poleg športnih obiektov, ki so jih doslej že zgradili in ki jih sedaj še urejajo, nameravajo v prihodnje zgraditi še novo-telovadnico, plavalni bazen,; igrišče za mini golf, kegljišče in še nekatere športne naprave. Predvsem se zavzemajo, da bi zgradili': telovadnico. ’ Učenci šolskega centra pri TAM pa ne gradijo športnih ob- jektov samo zase, temveč bodo le-ti služili tudi delavcem TAM in občanom Tezna. Naj povemo še besedo, dve o sredstvih, ki so potrebna za takšno gradnjo. Znano je namreč, da šola nima dovolj sredstev za tovrstne potrebe, zato ji je treba pomagati. Sola je doslej prispevala za ureditev športnih objektov več kot 2,5 milijona starih dinarjev, za nakup športnega orodja pa je prispevala sindikalna organizacija TAM 8Pb tisoč starih dinarjev. V šoli pravijo, da jim pri izgradnji športnih objektov največ moralno in materialno pomaga ravno TAM. ® CELJE Kljub tej pomoči pa bi lahko še več pomagala pri izgradnji športnih objektov mladina TAM, ki bo tudi v veliki meri uporabljala te objekte. Ravno na tem področju dela bi morala mladinska organizacija TAM napraviti nekaj več, kot je napravila doslej^ Prostovoljno delo mladine bi nedvomno popestrilo dosedanjo mladinsko dejavnost v tovarni. Pri omenjenem šolskem centru nastaja torej pravi športni center, ki bo ponos šole in vsega Teznega. Zato bi bilo potrebno, da delovni kolektiv TAM še naprej podpira prizadevanja šol- skega centra za izgradnjo Zi®' več kvalitetnih športnih objeJC tov pri šoli, oziroma v njeni n?" posredni bližini. Z izgradni športnega centra pri TAM v0 tudi omogočeno aktivnejše s0' delovanje delavcev TAM h športnem področju. Vsi namr^ vemo, da nam teh objektov ^ Teznem še vedno močno P^' manj kuj e, kljub temu, da ^ ima podobne objekte športi1 društvo KovinaTi Prostovoljno delo učence šolskega centra pri TAM je la*1' ko torej vzor ostalim šolam občini Maribor, pa tudi v Sl0-veniji. ADI 2UNEC ZAKLJUČEN PRVI DEL SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER Ekipa Swaty prvak Z 19. kolom se je končalo sindikalno občinsko nogometno prvenstvo Maribora, v katerem je tekmovalo 11 ekip iz mariborskih podjetij. Večina ekip je prikazala dober nogomet, tako da do zadnjega kola ni bil znan prvak. Igralci Swatyja so v drugem delu prvenstva zelo dobro igrali in tako zasluženo osvojili najvišji naslov in postali mariborski sindikalni prvaki. Odločujoči derbi v 19. kolu med ekipama Swatyja in TAM se je končal z zmago Swatyja z rezultatom 4:1. Za doseženi uspeh ekipe Swaty ima največ zaslug vodja ekipe SENJOR IVAN in vsi igralci, ki so nastopali v prvenstvu. Za ekipo Swaty so nastopali: Bračič, Serap, Nikolič, Kranjc, Donko, Supanič, Mlinarič, Rodošek, Polančič, Tašner, Kristovič, Kermel, Kov-čič in Kokol. Ekipa MTT v spomladanskem delu prvenstva ni nastopila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Za uspešno izvedbo tekmovanja je treba dati priznanje organizatorju, športni komisiji pri občinskem sindikalnem svetu Maribor, sindikalnemu ligaškemu odboru in sodniški organizaciji. Rezultati 18. in 19. kola: Koloniale—Ceršak 5:0, Swaty—Karoserist 2:1, M. Tisk—TAM 1:1, Konstruktor— Metalna 0:0, Metalna— -Livarna rist—Koloniale 1:4, Ceršak— 0:1, TAM;—Swaty 1:4, Karose- ELKO 2:6. KONČNA LESTVICA ; ' , SWATY 19 13 1 5 54:28 27 : K- LIVARNA 19 12 2 5 42:23 26 MARIBORSKI TISK 19 11 3 5 46:25 25 KONSTRUKTOR 19 10 4 5 40:19 24 TAM 19 10 4 5 42:28 24 ELEKTROKOVINA 19 9 6 4 36:23 24 METALNA 19 9 3 7 32:21 21 KAROSERIST 19 5 4 10 32:37 14 KOLONIALE 19 4 1 14 33:64 9 MTT 19 1 2 7 11:27 4 CERŠAK 19 1 0 18 12:83 2 D. ZAGORAC Prvi del občinskih sindikalnih športnih iger v Celju je zaključen. Te dni so se končala še tekmovanja v streljanju, kolesarstvu, malem nogometu za starejše čiane in . v . odbojki za ženske. V malem nogometu je bilo prijavljenih sedem ekip. Toda nastopile so samo štiri. Med temi - štirimi ekipami je bila najboljša ekipa Celjskega tiska pred Cinkarno, Izletnikom in Občino. Za tekmovanje v odbojki za ženske Se je prijavilo kar šest ekip. To je vsekakor velik uspeh, saj se ženske v redkih panogah ali zelo težko odločajo za rekreacijo na športnih terenih. V tem tekmovanju je zmagala vrsta Ingrada pred Prosveto, Kovinotehno, Celjskim tiskom, železarno Štore in . Cinkarno. V streljanju so bila v teh dneh zaključena interna tekmovanja po celjskih delovnih kolektivih. Le-ta je izvedlo petnajst kolektivov, tekmovanj pa se je udeležilo prek 500 strelk in strelcev. Najboljši rezultati se bodo poleg točk za množičnost, prišteli najboljšim rezultatom za finale. V nogometu se še v nobeni od obeh lig ne ve, kdo bo zmagovalec. V prvi ligi imajo največ možnosti igralci tovarne Emo, v drugi pa ima možnosti za osvojitev prvega mesta več ekip, med njimi največje JLA in Klima. Zaključek prvega dela sindikalnih športnih iger v Celju z razdelitvijo plaket in nagrad za vse discipline je bil v Riijiskih Toplicah. Pri ženskah je prvo mesto osvojil Ingrad s 26 točkami, druga je bila Prosveta s 23 točkami in tretji Emo z 19 točkami. Pri starejših članih so bili najboljši iz tovarne Em0. 8 27 točkami, druga je bila zel^ žarna s 26 točkami in Celjski tisk s 24 točkami, rb članih je prav tako zmagf^ Emo s 135 točkami, druga. J bila Železarna s 124 točkami r1 tretja Cinkarna s 118 točkam*' (mb) MMtEST POHIŠTVO # ŠENTJUR Alpos prvi Pred nedavnim so v Šentjurju končali tekmovanja v "okviru sindikalnih "portnih iger. Tekmovanja so se odvijala v šestih športnih disciplinah. Ekipe prosvetnih delavcev so osvojile prva mesta v nogometu, odbojki in streljanju; ekipi Al-posa sta bili prvi v atletiki in namiznem tenisu, ekipa občinske uprave pa je bila prva v šahu. V končni razvrstitvi so imeli največ uspeha športniki Alposa, prosvetni delavci so bili drugi, delavci občinske uprave pa tretji. Na svečani akademiji v počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikatov je bil najboljši ekipi izročen prehodni pokal. (mb) POLETNA ŠPORTNA ŠOLA DE # POLETNA ŠPORTNA ŠOLA DE # POLETNA ŠPORTNA ŠOLA DE @ POLETNA šPO 2. ZNAMO PLAVATI ? Že v minulem prispevku smo povedali, da ne smemo neplavalcev takoj učiti plavalnih gibov, temveč, da moramo začeti z igrami, s katerimi se bomo na plavanje pripravili. Zato naštejmo še nekaj iger, ki jih priporočamo za uvod v pouk plava-' nja. »■Štetje prstov«: Dva učenca se potopita pod vodo in si pod vodo pokažeta nekaj iztegnjenih prstov. Ko dvigneta glavo izvode, si povesta, koliko prstov sta videla. »Premikanje celuloidne žogice«: Žogico za namizni tenis po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM itTlTHrn © ZOBNA KREMA ■ Signal TRAJNO VARUJE VAŠI ZOBE Ne oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana ■iiiimiiiii:!iiiiirt»iiipiiliiliil*pi!ii« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiira Tožimo na vodo, nato pa jo s pihanjem premikamo sem ter tja. »Spuščanje mehurčkov«: — Učenci se potopijo pod vodo m počasi izdihujejo skozi usta (spuščajo mehurčke). Tako se navajajo na izdihovanje pod vodo. »Ležanje ali lebdenje v vodi«: V nizki vodi pokleknemo in se oprimemo z obema rokama ob tla. Trup je vodoraven in ves potopljen, usta so tik nad površino vode, noge lepo iztegnjene nazaj. Zdaj čutimo, da smo skoraj brez teže, da nas voda nosi. Roke malo pokrčimo — zdaj sta tudi vrat in brada potopljena. Lahkotno se odrinemo z rokami, za hip lebdimo v vodi in se znova dotaknemo z dlanmi dna. — Isto, vadimo tu-. di tako, da ležimo v vodi na hrbtni strani, obrnjeni z obrazom proti nebu. Zdaj se lahko popolnoma iztegnemo in glavo še bolj potopinio (potopimo jo vse do ušes, Je usta so zunaj). Kdo bo ležal lepo iztegnjeno, kakor deska, ki plava na vodi? — Kdo si upa za hip spustiti roke? »Drsenje ob vodni gladini«: Stojimo na eni nogi, z drugo se opremo ob steno bazena ali ob primerno skalo. Natosepredklo-nimo in položimo roke predse v vodo. Iz tega položaja se krepko odrinemo z nogo in drsimo po vodi. Telo naj bo pri tem lepo iztegnjeno in vodoravno To vajo pridno ponavljamo, ker nam bo najbolj pomagala do plavanja. — Kdo. bo drsel najdlje? — Kdo si upa drseti s potopljeno glavo? »Veslanje z rokami leže na deski«: Učenec leže na primerno dolgo desko in vesla z rokami zdaj z levo zdaj z desno, kakor pri crawlu, ali pa z obema rokama hkrati, kakor pri metuljčku. Tako se bo navadil na učinkovito delo z rokami. Opozorilo: Ta vaja je dopustna samo v nizki vodi, oziroma v ograjenem plavališču, kjer ni nobene nevarnosti, da bi učenec z desko zašel v globoko vodo. »Slalom med nogami«: Trije učenci se široko razkoračijo v vodi. Naloga: Kdo si upa plavati pod prvim, drugim in tretjim? — Da bi vaja zares zaslužila ime »slalom«, ne smejo stati učenci točno drug za drugim, temveč tako, da se je treba premikati pod vodo zdaj proti desni zdaj proti levi. »Skakanje v vodo«: Učenci skačejo z roba bazena v nizko vodo. Boječim pomagamo s tem, da jih čakamo v bazenu in držimo za roko. Kdo si upa med Skokom skrčiti noge? — Kdo bo napravil »bombico«? — Kdo si upa skočiti v vodo z zaletom? GREŠIMO ČIMMANJ! Pogosto opažamo napake v ravnanju z neplavalci, zato se nam zdi potrebno na to posebej opozoriti. Kaj vse je napačno? Napačno je otroke siliti s plavanjem, če nimajo potrebnega predznania, o katerem smo že govorili. Šele potem, ko se učenci in učenke z igrami , in drugimi vajami v vodi udomačijo, ko se seznanijo z odporom vo4' potapljanjem glave, orientb^ njem pod vodo, izdihaval*]6 pod vodo, skakanjem v voo°,nl) noge in z drsenjem pod gladino — šele potem )e Pr® . čas za uspešno poučevanje P ' nega plavanja ali crawla. In kaj je še napačno? v Napačno je siliti, otroke .j mrzlo vodo. Tako siljenje t0^ odpor. Največja napaka pa če kogarkoli v vodo sunemo ^ nasilno potopimo. To ni »a temveč hudo neodgovorno d®-', nje. Zgodilo se je že. da ie P šlo zaradi take šale do nesr® do utopitve. *. Končno še to: nikoli ne mo za šalo klicati na pomoč a delati videz, da se potapljaj. Utegne koli zares potreboval po?1! vendar ne bo odziva. se zgoditi, da bo kd1^ ker badn dobri plavalci mislili, da gr« ^ šalo. ujj Prihodnjič bomo sTvegovo o načinih plavanja. . A ULAGA Inles ribnica OKNA v/RATA POLKNA PRODAJA NA KRED|T J