Leto XXII., št. I99
UpravniJtro: LjnUjan, Puccinijeva ulica 5.
Telefon k. 31-22, 31-23. 31-24 (meratrii oddelek: LJubljana, Puccinijeva nliea 5 — Telefon k. 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto s Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poJtno-čekovnem zavodu k. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije tn inozemstva tm^
Unione Pubblicit* Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, torek 1. septembra i942-XX
Cena cent. 80

Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—t za inozemstvo pa Lir 22.S0
Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Štev. 5. telefoa kev. 31-22, 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pob-
blicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Zmagovite akcije letalstva
Na egiptskem bojišču propadli udarci sovražnih patrol Italijanski motorni čoln potopil sovjetsko ladjo na Lado-
škem jezeru
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil dne 31. avgusta naslednje 82t>. vojno poročilo:
Propadli so udarci sovražnih patrol na egiptskem bojišču, kjer je bilo živahno letalsko delovanje.
V letalskih spopadih s številčno močnejšimi sovražnimi letalskimi skupinami so naši lovci sestrelili dve letali in več drugih uspešno obstreljevali s strojnicami.
Italijanski lovci so pri napadalnih akcijah proti našim trgovskim ladjam uničili v Sredozemlja štirj sovražna letala, dve nadaljnji protiletalsko topništvo neke naše pomorske edinice in nemški letalci še dve drugi. Ena izmed ladij je lažje poškodovana. S svojega vojnega poslanstva se nista vrnilj dve naši letali.
Na Ladoškem jezeru je 27. t. m. italijanski motorni čoln pod poveljstvom bri-gadnega podporočnika Al da Benvenuta napadel s torpedom sovjetsko prevozno ladjo 1300 ton, ki je plula proti Leningradu, in jo potopil.
Topništvo onemogoča
vse sovražne akcije
Operacijsko področje, 31. avg. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki.) Bojno delovanje je bilo včeraj v skupnosti zelo živahno. Čeprav se ni pokazalo v nobeni v oči padajoči epizodi, so bile sile aktivne na mnogih odsekih postrojitve. V severnem odseku je nekaj sovražnih patrulj poizkušalo z običajnimi približevalnimi manevri proti našim črtam, toda brž ko so bile opažene, so se morale obrniti pod ognjem našega topništva.
Pri El Quattari se je podalo nekaj sovražnih vozil na poti proti našim črtam in prišlo je do spopada z našim oddelkom, vozila so se pa morala po živahnem streljanju z obeh strani umakniti. Eno izmed vozil je zletelo v zrak na našem minskem polju. V nekem drugem odseku fronte je nekaj tankov skušajo izvesti iz-vidniško akcijo v bližini naših črt. Takoj obveščeno naše topništvo je pričelo streljati in je prisililo sovražnika k umiku.
Položaj na bojiščih ob tretji obletnici vojne
Bilanca je za sovražnika porazna — Tudi tretje leto jim je prineslo le nove udarce in nove Izgube
Berlin, 30. avg. Bliža se obletnica, ki jo sovražna propaganda očitno hoče vredno proslaviti: tretja obletnica vojne, že napovedujejo govore, poslanice, spomine in preglede dosedanjega poteka vojne. Churchill bo baje celo izkoristil to priliko za pojasnilo o svojem potovanju v Kairo in Moskvo. Roosevelt pa bo 3. septembra, na dan, ko je Washing"ton sporočil Londonu, da se Zedinjene države dejansko smatrajo mobilizirane in da je njihov vstop v vojno le šs vprašanje časa, govoril mladini.
Nekateri listi dajejo razumeti, da bo glavni predmet vseh proslav, kar je nedavno izjavil šef sovjevtske informacijske službe, da je namreč vojna vstopila v od-ločilno izzo in da bo to fazo označevala popolna sprememba vojaškega položaja na vseh bojiščih. Isti list se že dotika tega vprašanja in skuša prikazati znake podobnega. preokreta v vojni, kakor se je pripetil leta 1917., vendar daje istočasno razumeti, da zgodovinske poiobnosti nikoli niso točne. Očitno so se spomnili, da je bilo prav to n-ajnigovanje na podobnosti predmet papirnatih in govorniških manifestacij ob drugi obletnici vojne.
V zadnjih 12 mesecih, pripominjajo v Berlinu, se vojaški položaj nikakor ni spremenil, kakor je to pričakoval Churchill, temveč se je zgodilo baš nasprotno. Hrupni porazi zaveznikov v Evropi, Afriki, Vzhodni Aziji in v zapadnem delu Pacifika dokazujejo, da je bila prav v tretjem vojnem letu uničena glavna nada Londona, da bi namreč vstop Zedinjenih držav v vojno mogel napraviti konec slavnim umikam, da se bosta Velika Britanija ln Sovjetska zveza znašli v položaju, da prevzameta pobudo v svoje roke in da jo ohranita do konca.
Dejstvo, da so Anglosasi sedaj v stanju, da lahko nudijo primere svoje napadalnosti s tem, da poženejo v bitko nekaj desetin bombnikov proti nemškim mestom, ali pa s tem, da pripravijo tako zvane udare, kakor pri Dieppu, ali pa dejstvo, da se boljše-vikom za nekaj dni ali tednov posreči upirati se pred preostalimi utrdbami svojega obrambnega sistema med Donom in Volgo in na Kavkazu ali pa da skušajo z ofenzivnimi akcijami razbremeniti pritisk na jugu, nadalje dejstvo, da se Kitajcem tu in tam posreči doseči kak krajevni uspeh, in končno dejstvo, da Američani za ceno ogromnih žrtev zasedejo dva ali tri otoke v Salom onskem otočju, skratka dejstvo, da vzbuja sovražnik vtis, kakor da hoče svojim močnim, izredno močnim sovražnikom vzeti pobudo iz rok, samo dokazuje, da se prav dobro zaveda, kakšen je sedaj položaj
in kakšen bi utegnil biti njegov razvoj, pa skuša, ker drugega več ne more, vzbujati vsaj nadomestek strtih nad, utvaro, da se bodo pripetile neprevidene notranje in zunanje spremembe, ki bi utegnile ves razvoj postaviti na glavo, ako le vztraja.
Kakšna pa je usoda vseh poskusov, da bi se sriiLam Trojnega pakta odvzela pobuda, je prav dobro znano. V tej zvezi zasluži pozornost objava dokumentov, ki se nanašajo na udar pri Dieppu. ki se je, kakor znano, končal s polomom. To najbolje izkazuje resnično anglosaško moč nasproti do zob oboroženemu kontinentu, ki je trdno odločen, da sitre sleherno napadalnost sovražnika.
A tudi usoda, ki čaka brezupne Stalinove napore, da bi zajeziti in razbremenil pritisk nemške in zavezniške vojske na jugu. ne bo drugačna. Na izid obrambnih bojev na srednjem odseku ne bo1 treba več dolgo čakati. Že sedaj pa lahko rečemo, da bodo uspehi teh obrambnih bojev neprimerno bolj osupnili kakor oni iz zmagovitih obrambnih bojev pretekle zime: osupnili bodo predvsem zaradi ogromnih izgub, k- jih je sovražnik v teh poizkusih utrpel Tako bodo tudi tem novim strašnim prazninam sledile najhujše posledice.
Glede položaja na vzhodu izjavljajo na pristojnem mestu med drugim, da vse tri velike bitke, ki se trenutno vodijo na Kavkazu, med Donom in Volgo ter na moskovskem področju, označujejo trenutno predvsem napadi in protinapadi. Pri vseh sovjetskih protinapadih pa gre le za obupne poskuse boljševikov, da bi za jezila nemško in zavezniško napredovanje, ki se povsod nadaljuje metodično proti v naprej določenim ciljem.
Najbolj krvava je seveda bitka pri Stalin-gradu. Na obeh straneh so v borbi ogromne množice ljudi in oklopnih sredstev. Cilj je tu mogoče doseči le postopoma, kajti sovjeti razpolagajo z močnim obrambnim sistemom, ki ga tvori utrjen pas, ki v gotovem pogledu popovo ne zaostaja za onim v Sevastopolju. Zato je tu borba zelo.huda. Boljševiki spuščajo proti bokom protinapade vselej, ko si Nemci in njih zavezniki od pro kak klin v sovražne obrambne črte. Na dlani je, da skuša Timošenko zavarovati predvsem bočne stebre velikega obrambnega polkroga, ki se razteza južno-zapadno' od gričevja ob Volgi proti severo-zapadni smeri. Verjetno je sovjetski maršali prav tu zbral glavnino svojih oboroženih 'Sil. (»Pdccolo«.)
Značilnosti tretjega vojnega lata
Vstop Japonske v vojno — Rusija je izgubila polovico prebivalstva — Nenadomestljive izgube sovražnika na mo&*u
Berlin, 31. avg. d. Ob koncu tretjega leta druge svetovne vojne ugotavljajo v krogih nemških vojaških strokovnjakov, da je posebna značilnost minulega vojnega leta v tem, da je vojno prizorišče napram
1. septembru 1941 silno razširilo. Po zasedbi večjega števila Aleutskih otokov so danes borbe v teku na vseh celinah. To je posledica vstopa Japonske v vojno, s katerim so sile osi v tretjem vojnem letu dobile močnega zaveznika. Težki udarci, ki jih je v iztekajočem se zadnjem vojnem letu Japonska prizadejala Američanom in Angležem, zlasti pa anglosaškemu vojnemu brodovju, so omogočili osovjitev Hongkon-ga, Singapura, Malajskega polotoka, britanskega dela otoka Bornea, Holandske Vzhodne Indije. Birme in nekaterih Aleutskih otokov. S tem so zavezniki izgubili 92 % svetovne proizvodnje kavčuka, ki je bila pod njihovo kontrolo, in 60 % svetovne proizvodnje kositra.
še hujše posledice je imel vstop Japonske za zaveznike glede njihovega položaja na morju. Japonska danes obvladuje zapadni del Pacifika in vzhodni del Indijskega oceana. Osovinske sile, ki so v tretjem vojnem letu izločile Malto kot britansko mornariško in letalsko oporišče, ki so osvojile To-bruk in prodrle na bližino 100 kči pred
Aleksandrijo, so si nesporno izvojevale nad-moč v Sredozemskem morju.
Najhuje je bila udarjena v končanem tretjem vojnem letu Sovjetska unija. V septembru, oktobru in novembru 1941 so nemške in zavezniške sile prodirale od črte, ki je potekala od severne Estonske preko Bele Rusije do izliva Dniestra ob Ornem morju ter so prodrle na bližino le nekaj kilometrov pred Moskvo in vse do.Azovskega morja na jugu. Sledeča pomlad je nato prinesla zlom Timošenkove ofenzive pri Har-kovu in pričetek nove nemške ofenzive, ki je svoj prvi uspeh dosegla z osvojitvijo Se-vastopola in ki se zdaj nadaljuje z osvojitvijo glavnih prelazov na Kavkazu.
Sovjetska unija je v preteklem vojnem letu izgubila okroglo poldrugi milijon kvadratnih kilometrov ozemlja, to je toliko, kolikor znaša površina Nemčije, Velike Britanije in Prancije skupaj. S tem ozemljem je Sovjetska unija izgubila približno polovico svojega prebivalstva. Ogromne izgube v zalogah surovin in industrijskem potencialu, ki jih je utrpela sovjetska vojna industrija z izgubo Ukrajine, se zmerom usod-neje občutijo v sovjetskem vojskovanju.
Na zapadu je bil v tretjem vojnem letu močno ojačen utrdbeni pas, ki teče od Biskajskega zaliva na jugu do Severnega rta
Samo še 25 km od Stalingrada
Italijanski brzi čolni so na Ladoškem jezera potopili sovjetsko top-ničarko in trgovsko ladjo — Pretekli teden je bilo na Atlantika
potopljenih 30 ladij s 184.000 tonami
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Južno spodnjega Kubana so vrgle nemške in romunske čete v napredujočem napadu sovražnika v smeri na obalo črnega morja nazaj. V pretekli noči je bila tamkaj potopljena sovjetska topničarka.
Južno od Stalingrada so nemške čete prodrle sovražne postojanke, razbile močne sovjetske sile in stojijo zdaj še 25 km južno od mesta. Nočni napadi letalstva na Stalingrad so povzročili obsežne požare v mestu. Razen tega so bili z dobrim učinkom bombardirani železniški cilji ln protiletalske postojanke sovražnika vzhodno od Volge.
Pri Rževa Je sovražnik na vež t mestih nadaljeval svoje napade z močnimi silami. V hodih bojih je bilo pri tem nnlče-nih 48 tankov, med njimi 38 od enega
samega naskakovalnega topniškega oddelka.
Južno od Ladoškega jezera So se znova izjalovili sovjetski napadi. Italijanski hitri čolni so v noči na 28. t. m. na Ladoškem jezera potopili sovjetsko topničarko in neko sovražno trgovsko ladjo.
Bojni letalci so obmetavali ponoči in podnevi važne cilje v vzhodni Angliji, v Middlandsu, z razdiralnimi in zažigalnimt bombami.
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročila so nemške podmornice pretekli teden povzročile sovražni plovbi po morja znova hode udarce. Potopile so na Atlantika v Karaibskem morju in pred zapad-no Afriko kljub močni zračni in pomorski obrambi 30 ladij s skupno 184.000 br. reg. tonami. 5 nadaljnjih ladij je bilo torpe-diranih.
Dne 29. avgusta si je izvojeva] poveljnik neke letalske eskadre na vzhodni fronti, major Gollob, svojo 150. zmago v zraka.
Ponesrečena ofenziva pri Rževn je Sovjetom prinesla le strašne izgube
Berlin, 21. avg. s. »VSlklscher Beobach-ter« piše o ponesrečeni boljševiški ofenzivi na fronti pri Rževu in ugotovlja, da ni šlo tu za operacije po določenih strateških načrtih, temveč za vrsto obupnih dejanj, s katerimi je skušalo sovjetsko vodstvo vzpostaviti ravnovesje, ki je bilo toliko ogroženo na vzhodni fronti. Uspeh vsega tega so bile samo strašne izgube, »železni odpor junaške nemške pehote, zaključuje list, je uničil sovražno upanje, da bo mogoče napraviti vrzel v naši tako trdni fronti. Danes po enem mesecu divjih napadov, so boljševiki še bolj oslabljeni in so izgubili toliko tisoč vojakov in tako ogromne količine dragocenega orožja, ne da bi dosegli kak omembe vreden uspeh.
»Zwolf-Uhr-Blatt« podčrtava, da nemške in zavezniške čete stalno še naprej dosegajo vsak dan uspehe s svojimi močnimi napadi v vsem južnem odseku. Doslej je bilo potopljenih na Volgi že 110 ladij in čolnov, na bojiščih pa je bilo uničenih na tisoče tankov. Posebnega poudarka vredna je zadnja akcija, s katero je bil pri Stalin-gradu zajet celoten štab neke sovjetske pehotne divizije. Ta akcija kaže naglost, s katero Nemci vodijo napadalne operacije. Isti list omenja nato, da so Sovjeti od 1. do 28. avgusta izgubili na vzhodni fronti skupno 2.686 letal.
Stockholm, 31. avg. d. Kakor javljajo dopisniki švedskih listov iz Londona, so vojaški komentatorji londonskih listov zelo skeptični glede izgledov sovjetskih protinapadov na centralnem frontnem odseku vzhodnega bojišča, posebno na prostoru pri Rževu. Britanski vojaški komentatorji v tem pogledu ne dele mnenja neodgovorne britanske propagande in bulevardskega časopisja, ki celo govori o neki sovjetski ofenzivi. Tako vojaški ekspert »Daily Tele-grapha« odkrito priznava, da sovjetske operacije pri Rževu ne morejo v nobenem pogledu vplivati na težavni položaj sovjetskih sil pri Stalingradu. Največ, kar utegne slediti iz sovjetskih protinapadov na centralnem delu vzhodne fronte, bo to, da bo nemško poveljništvo po mnenju britanskega vojaškega eksperta, popreje, kot je bilo določeno, poslalo v borbo svoje strategične rezerve, ki so bile pripravljene že pred priče tkom sovjetskih ofenzivnih akcij v središču vzhodne fronte.
Živahno delovanje
nemškega letalstva
Berlin. 31. avg. s. Letalsko delovanje na odseku pri Stalingradu je bilo zelo živahno. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 24 boljševiških letal, medtem ko se samo dve nemški letali nista vrnili. Nemška uničevalna letala so uspešno obdelovala kolone čet in avtomobilskih vozil v premikanju, na področju pri Novorosijsku.
Nervoznost v Londonu
Ženeva, 29. avg. s. Dopisniki švicarskih listov poročajo o vznemirjenosti, ki vlada v angleški prestolnici in opozarjajo na članek »Timesa«, ki je potrdil, da izkrcanje pri Dieppu in letalske ~ akcije nad zapadno Evropo ne morejo zabrisati vtisa, da je vojni napor Anglije nezadosten. Londonski dopisnik lista »Journal de Geneve« poroča, da je po vesteh iz Moskve nevarnost,. ki
na skrajnem severu. S kakšnim uspehom je bil zgrajen ta utrdbeni pas, se je pokazalo pri doslej edinem resnem britanskem poskusu ustvaritve druge zavezniške fronte pri Dieppu.
Izgube, ki so jih v minulem letu utrpeli zavezniki'na morju, presegajo vse pretekle mere in zavezniki zdaleka niso v stanju, na kakršen koli način odpomoči katastrofalnemu Izgubljanju trgovinske tonaže. Njih izgube na morju ob konou tretjega vojnega leta še zmerom naraščajo.
Britanska letalska vojna proti Nemčiji ni imela omembe vrednega učinka niiti v gospodarskem niti v moralnem pogledu. Po skušnjah preteklih treh vojnih let danes noben vojno'.etalski strokovnjak na svetu več resno ne verjame, da bi bilo mogoče v tej vojni z letalstvom izsiliti odločitev, dOkler ostane trdna morala civilnega prebivalstva. Niti najmanjši znaki ne kažejo, da bi se ta morala prebivalstva osnih držav v prehodu iz tretjega, v četrto vojno leto mogla izpremeniti.
grozi Novorosijsku ob Črnem morju, vsak dan večja, med tem ko nemške čete napredujejo tudi v smeri proti, Groznem. Tudi položaj v stalingrajskem odseku ne more potolažiti anglosaškega javnega mnenja in v Londonu podčrtavajo, da bi bila s padcem tega važnega industrijskega sredica odrezana pot, po kateri prihajaj? a mer i j ke in angleške dobave Rusiji preko Irana.
Silna vznemirjenost
tudi v Ameriki
Madrid, 31. avg. d. Newyorški dopisnik španskih listov Francisco Lucientes poroča, da si skoro ni mogoče predstavljati, kako velika bojazen vlada v ameriških krogih za usodo Stalingrada Vsi newyor-ški listi se obširno bavijo s tem vprašanjem in Lucientes citira nato pisanje »New York Timesa«, ki pravi, da bo v primeru padca Stalingrada razvoj vojaškega položaja zavzel zelo tragičen značaj za Anglijo in Zedinjene države. Prišlo bo do tega, da bosta Amerika in Anglija ravno pripravljeni za postavitev druge fronte, ko bo Sovjetska unija že izdihnila. V tem primeru bo tako zvana druga fronta ostala seveda prva in edina fronta zaveznikov na zapadu.
V Londonu smatrajo padec Stalingrada za neizogiben
Stockholm, 31. avg. d. Zelo značilno za način, kako presojajo položaj pri Stalingradu v Londonu, je poročilo londonskega »Timesa«, ki računa s padcem Stalingrada kot z izvršenim dejstvom. Dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter«, ki citira ta »Timesov« članek, pripominja, da naslanja »Timesovc poročevalec svojo trditev o neizogibnosti padca Stalingrada na informacije in izjave merodajnih londonskih krogov, ki so bile dane v zvezi s Chur-chillovim povratkom iz Moskve. »Timesov« članek, ki ga citira švedski poročevalec, se zaključuje z napovedjo, da utegne končni stisk nemških klešč okrog Stalingrada dovesti do vojaške in gospodarske katastrofe Sovjetske unije.
Turška ocena položaja
Carigrad, 31. avg. s. Nekateri vojaški kritiki, ki komentirajo v listih razvoj poslednjih vojaških dogodkov, opozarjajo na napredovanje nemških in zavezniških ope-rac j v Kavkazu. To napredovanje spravlja-
jo v zvezo z najnovejšo ustanovitvijo enotnega angleškega poveljništva za Iren in Irak, ki ga je prevzel general Wilson, ter pripominjajo, da prihaja ta angleški sklep prepozno, kakor vedno.
Govoreč o afriškem bojišču, poudarjajo nadalje v istih člankih, da prihajajo vse dobave vojskam osi redno, to pa zaradi popolnega nadzorstva, ki ga z uspehom vrši italijanska mornarica.
Odmikanje od druge Sronte
Rim, 29. avg. s. »Naj bodo odločitve s konference v Moskvi kakršnekoli, vse pomenijo nove in hude žrtve in nadaljnje poraze«. Tako zaključuje revija »Spectator« svoja razmišljanja o drugi fronti ter o argumentih za to fronto ali proti njej. Angleška revija pripominja, da dejanska ustvaritev druge fronte nI nujno edini način pomoči Rusom. Napadi na kontinent in letalski napadi na nemška mesta naj bi povečali pomanjkanje stanovanj v Nemčiji s čimer naj bi tudi bilo pomagano Rusiji. Vojaške sposobnosti Anglije so vedno še zelo omejene. V primeru resnega poizkusa ustanovitve druge fronte bi Angležem manjkalo potrebnih sil za nadaljevanje napadov na Nemčijo v sedanjem obsegu. Ne sme se končno pozabiti, da bodo Rusi nekega dne potrebovali pomoč tudi na Kavkazu.
•
Posledice uspehov na Kavkazu
StocKholm, 31. avg. d. Londonski dop-s-niki švedskih listov javljajo, da niti iz pri-za usodo Stalingrada v Angliji pridružila še povečana skrb za usodo petrolej skrb ozemelj v južnem delu Kavkaza, odkar so se razblinile nade, da se bo nemška ofenziva omejila samo na severno Kavkaško področje, ter da bo Sovjetom uspelo aadržati nemško prodiranje preko kavkaških prelazov na jug. Vsi angleški listi izražajo bojazen, da bi mogla imeti zasedba južnega Kavkaza za nadaljnjo sovjetsko bojevanje vprav katastrofalne posledice. Tako piše »Daily Mail« v svojem komentarju, da bi padec Kavkaza vsekakor dovedel do tragičnega položaja Sovjetske unije Po zavzetju Kavkaza sovjetske armade ne bi bile samo odrezane od prepotrebnega goriva za svoje motorizirano orožje, še huje bi bila razbremenitev nemškega vojaštva, ki bi se po li-k vidi nanju kavkaškega ozemlja lahko z vsemi svojimi silami koncentriralo na centralni vojni odsek ter obnovilo orjaško ofenzivo proti Moskvi. Toda ne le za Sovjetsko unijo samo hi imel zlom kavkaške frjnte nedogledne posledice, ampak bi bili naslednja žrtev tudi sovjetski zavezniki, ki bi morali nato občutiti ves ogromni nemški
pritisk na drugih frontah.
•
Vojna na morju
Algeciras, 31. avg. d. V soboto so britanski rušilci zavlekli v gibraltarsko luko neko angleško križarko, ki mora imeti, po načinu transporta sodeč, hude poškodbe. Neka druga angleška oklopnica se že od popreje nahaja v gibraltarski luki na popravilu. V popravilu so nadalje v tamkajšnjih mornariških delavnicah tudi 4 britanski rušilci. V soboto je lz Gibraltarja odplul večji britanski konvoj na Atlantski ocean.
Pariz, 31. avg. d. Iz luke Bordeau* na Atlantiku javljajo, da se ribiški ladji »Vin-cent Cameleyre« in »Leroche grise« nista vrnili v svojo luko ter se mora smatrati, da sta bili potopljeni. O 30 mož broječi posadki ni sledu.
Huda zadrega vojaškega in vodstva v Londonu
Groteskno skušajo utajiti obstoj kompromitira jočega dokumenta, ki je pri Dieppu padel v nemške roke
Berlin, 30. avg. s. Iz pristojnega vira poročajo nemški poluradni agenciji: Edina reakcija, ki* jo je povzročilo v Londonu uradno poročilo vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil glede ponesrečenega angleškega p<?izkusa izkrcanja pri Dieppu, je bila doslej trditev londonskega radia, da angleško povelje, obsegajoče 121 strani, glede vojaških operacij ni nikoli obstojalo in naj bi bilo nemška izmišljotina. Ta nesramna londonska laž je resnično groteskna zaradi tega ker se to povelje nahaja v nemških rokah. Edina možna obrazložitev je ta, da so člani poveljništva angleških oboroženih sil zamolčali svojim političnim kolegom, da so pri poizkusu invazije ostali na kontinentu celoten brigadni štab s poveljujočim generalom brigade samim in vsa njegova operacijska povelja. Resnično je izredno mučno za angleški glavni stan, da nam je prepustil ne samo vzorec svojega najbolj modernega orožja, temveč nam je tudi omogočil spoznati natančno njegov sistem poveljevanja, tehniko njegovih zvez, delo, po katerem delajo angleška glavna poveljništva, in uporabo različnega orožja s tem, da smo dobili vse pisane dokumente. ki so bili redigirani spričo tega poizkusa invazije. Mogoče je angleški glavni stan čakal doslej na povratek brigadnega štaba, ki ga je pogrešal in ni mogel še obvestiti angleškega političnega vodstva o posledicah dejanske škode.
Glede poizkusov demantiranja angleškega radia, se izjavlja naslednje: V primeru, če bi skušali v Londonu uradno
osporavati obstoj tega angleškega operacijskega povelja, ga bomo objavili z vsemi možnimi sredstvi, v tisku in v radiu in odvrgli odtise kot letake na angleški otok ter ga predložili v proučitev inozemskemu tisku, kakor tudi inozemskim di-javnosti in vsemu angleškemu narodu, plomatom ter ga pokazali tudi svetovni javnosti in vsemu angleškemu narodu. Potem bo na še bolj mučen način za angleški glavni stan odkrit vojaški diletan-tizem, ki se kaže v tem povelju.
Angležem, ki trdijo, da jim je to podjetje služilo za pridobitev dragocenih podatkov, lahko rečemo, da je izkušnja, ki nam je omogočila proučitev angleškega najmodernejšega orožja in stadij dokumentov angleškega glavnega stana za nas neprecenljive vrednosti in bo imela še posledice, katerih izredne važnosti za zdaj še ni mogoče niti predvideti.
Na pristojnem nemškem mestu omenjajo še, da so v Londonu označili kot uspet dejstvo, da se je angleškim četam posrečilo izkrcati pri Dieppu in tam ostati 9 ur, kar je bil edini rezultat njih poizkusa invazije. Vprašamo se. ali je bil to »uspeh« take vrste, kakršnega je Stalin pričakoval, zahtevajoč nujno ustvaritev druge fronte, in ali smatra tudi Stalin, da deveturno nahajanje na kontinentu s porazom, ki je sledil, dejansko predstavlja olajšanje za Sovjete kot »druga fronta«. Hočemo prepustiti skrb za odgovor na to vprašanje tistim, ki so pri tem naravnost interesi-rani.
Hrvatska je hvaležna Duceju in Hitlerju
Važen govor zunanjega ministra dr. Lorkoviča
Zagreb, 30. avg. s. Na velikem ustaškem zborovanju je imel zunanji minister Lor-kovič važen govor kot član ustaškega gibanja,- kakor je sam izjavil. Rekel je. da Je bil glas katerega se je Poglavnik poslužil, da bi hrvatski narod zopet povedel med svobodne narode Evrope, zelo močan. Ustaštvo je hrbtenica hrvatskega naroda in brez njega bi bili šteti dnevi obstoja hrvtskega naroda Ko je omenil dolžnosti, ki pripadajo ustašem. je minister nadaljeval:
Hrvati so si priborili svobodo ne samo z lastnimi žrtvami po zaslugi daljnovidne Poglavnikove politike, temveč tudi po zaslugi prijateljskega in velikodušnega duha obeh velikih mož. ki ustvarjata danes usodo sveta, Duceja in Fiihrerja Brez njiju . in brez njune pomoči, njunega razumevanja in odkritosrčnega prijateljstva, bi bili vsi napori hrvatskega naroda najbrže zaman. Tega ne smejo pozabiti zlasti ustaški tovariši. Naši velikj zavezniki nam niso dali samo svobode, temveč branijo s svojimi oboroženimi silami skupno z našimi
tudi naše ozemlje pred preostalimi sovražniki. Mi smo jim neskončno hvaležni.
Minister je zaključil z izjavo, da bo Poglavnik tudi zdaj znal dokončno odstraniti sovražnike hrvatske države, kakor je v preteklosti našel sredstva za dosego, neodvisnosti prej zasužnjenega hrvatskega naroda.
General Ldhr v Zagrebu
Zagreb, 30. avg. s. Danes je z letalom dospel v Zagreb armadni general nemškega letalstva Lohr, ki je bil.nedavno imenovan za poveljnika v južnovzhodni Evropi namesto generala von Lista. Na letališču so ga sprejeli maršal Kvaternik z visokimi hrvatskimi oficirji, nemški poslanik in zastopniki drugih nemških oblasti, italijanski vojaški ataše ter zastopniki italijanske misije na Hrvatskem. Takoj po prihodu je general sprejel Poglavnika, ki je izrazil svoje veselje, da lahko na Hrvatskem pozdravi generala v trenutku, ko mu je Hitler poveril važno vojaško misijo v južnovzhodni Evropi,
Uprr Indov zelo občutno zmanjšuje vojno sposobnost Anglosasov
Rim, 30. avg. s. Dopisnik »Daily Hera)-da« iz New Delhija piše, da je po pričetku nemirov v Indiji obiskal razna področja, da bi videl ali je gibanje za neodvisnost nevarno vojaškim prizadevanjem v državi. Dopisnik smatra za verjetno, da bodo posledice za proizvodnjo orožja postale že občutnejše, kakor so Dile ob pričetku gibanja. Položaj se je poslabšal zlasti po aretaciji Gandhija in njegovih glavnih sodelavcev. Nikakor se ne sme upati, je dodal, da take aretacije lahko preprečijo ind-sko borbo za neodvisnost. S temi dejanji se je nasprotno poglobila in se še vedno poglablja sovražnost Indijcev do Angležev. V mnogih krajih so uporniki poškodovali vladno lastnino in izvajajo čedalje več sabotažnih dejanj. Ne gre za posamezna dejanja, temveč, kakor je bilo ugotovljen? z nekim komunikejem vlade v Madrasu, za logično posledico politike, ki jo vodi indijska vlada v Madrasu.
Sanghaj 31. avg. s. Vesti, ki kljub izredno strogi angleški cenzuri prihajajo iz Indije, kažejo, da Angleži stoje pred po-kretom, kateri je morda največji, kar jih beleži krvava zgodovina odnosov meri Angleži in Indi. Zaradi obširnosti in globine gibanja, ki se kaže v mnogih glavnih mestih, kakor v New Delhiju, Kalkuti, Madrasu, itd. z oboroženimi odpori, to gibanje ni samo velika nevarnost za Angleže, temveč slabi angleški vojni napor prav v tisti Indiji, o kateri so Angleži domišljavo trdili, da je postala njih arzenal. Gibanje je pa zaradi tega važno, ker ga podpirajo popolnoma novi psihološki činitelji. Prvič se Indi borijo proti na pol potolčeni Angliji. Ne obkroža jih več pasivnost, temveč vzpodbuda azijskih narodov, ki so se zavedli svoje sile in svoje pravice po zatonu vere v angleško silo in po odkriju moči Japonske. Inde vzpodbujajo v borbi izredno številni rojaki, ki se nahajajo v vsej vzhodni Aziji, kjer Angloameričanov ni več, Indi pa lahko svobodno izražajo svoje mnenje. Angleži so upali, da bodo s terorjem ponovno štrli indijski odpor, zato je aretaciji voditeljev sledila aretacija tisočev Indijcev. Nastali pa so kolektivni upori in pretepanju s palicami je sledilo končno letalsko bombardiranje, obstreljevanje množic s strojnicami ter
Toda tovarne, zlasti one, ki so dodeljene vojni proizvodnji, so se ustavile. Sirijo se stavke, bojkotirajo se angleški proizvodi in rušijo se trgovine. Z barikad so Indijci prešli v napad na davčne in sodne urade, na stražnice in druge vladne institucije.
Vedno bolj težavno je za Angleže uporabljati Indijce v borbi proti Indijcem. Po številnih radijskih oddajnih postajah na Kitajskem, Japonskem, v Birmi in Nizozemski Indiji govorijo voditelji Indijcev, ki so po večini izgnanci, dnevno svojim rojakom, da Anglija ne more zmagati v vojni, kajti dobila še ni nobene bitke z zmagovito osjo, ki podpira njih napore, Japonska pa je zadala Anglosasom najhujše udarce in najtežje ponižanje. V novem redu, ki ga sile trojnega pakta kujejo v Evropi in Aziji, bodo Indijci, ki sodelujejo v borbi, dobili zasluženo mesto. Indijci se to pot borijo s prepriačnjem, da bo Anglija poražena in da bodo pripadali novemu redu v novem svetu, ko bo Azija pripadala Azijcem.
Bose na Malaji
Šonan, 30. avg. s. Velik sprejem je bil prirejen indijskemu nacionalističnemu voditelju Boseu, ki je semkaj prispel iz Bang-koka, da bi konferiral z malajskimi indijskimi voditelji glede indijskega gibanja za neodvisnost.
Arabski tisk simpatizira z borbo Indov
Carigrad, 30. avg. s. Zaradi Indom naklonjenega zadržanja arabskih listov, so angleške okupacijske oblasti na srednjem vzhodu strogo posvarile tisk in mu vsilile objavo propagandnih članov proti indijskemu gibanju. Libanonski dnevnik »Asia« je bil ustavljen za nedoločen čas.
Cinkovi rudniki na Malaji spet obratujejo
Tokio, 31. avg. s. Z Malajskega polotoka poročajo, da je večji del cinkovih rudnikov v državi Perak ostalo v obratu. Nad 10.000 delavcev je zopet zaposlenih, upati pa je, da bo v teh rudnikih kmalu zaposlenih 50 tisoč delavcev.
Washington in svoj poraz pri
skušata prikriti Salomonskih otokih
Stockholm, 31. avg. d. Londonski dopisniki Švedskih listov javlljajo, da niti iz pristojnih angleških niti ameriških krogov ni mogoče dobiti kakih zanesljivih vesti o vojnem položaju na Salomonskih otokih, niti ne kakih detajlov o dosedanjih rezultatih druge pomorske in letalske bitke za Salo-monske otoke, ki je bila najavljena začetkom minulega tedna. Redke informacije, ki jih dajejo na razpolago v zavezniških krogih .opravičujejo sklep, da na Salomonskem otočju v nasprotju z začetnimi vestmi niso bili doseženi nikaki uspehi. Dopisnik lista s> S venska Dagbladet« javlja, da ameriške čete, ki so se izkrcale na otoku Guadale-anar, niso mogle izvesti odkazane jim naloge in da niso prodrle preko tistih obalnih postojank, ki so jih zasedle neposredno po izkrcanju.
Usoda velike luke Tulagi je povsem drugačna, kakor so jo spočetka prikazovale vesti iz ameriških m angleških virov. Tulagi je po zadnjih informacijah še zmerom v japonskih rokah.
Dopisnik »S venska Dagbladet« posebno tudi poudarja, da še tiste redke zavezniške
informacije, ki so na razpolago, ostro nasprotujejo druga drugi in da so zaradi tega vse kombinacije o dejanskem vojaškem položaju na tem važnem oporiščnem otočju na Pacifiku zgolj teoretične podmene.
Ponesrečeno avstralsko izkrcanje na Novi Angliji
Tokio, 31. avg. s. Iz Rabaula poročajo, da so Avstralci poizkusili nočno nenadno izkrcanje na otoku Novi Angliji, severno-vzhodno od Nove Gvineje, poslužujoč se podmornic v upanju, da bodo presenetili japonsko posadko. Budna japonska obramba je pa takoj intervenirala in Avstralci so bili zajeti, podmornica pa uničena.
Port Darwin trajno bombardiran
Salgon, 31. avg. s. Glavni stan generala Mac Arthurja v Avstraliji javlja, da so japonska letala spet dvakrat napadla Port Darwin, odvrgla bombe na pristaniške naprave ter povzročila škodo.
Javnost v Angliji in Ameriki vedno bolj kaže svoje nezadovoljstvo
Rim, 30. avg. s. V Creuydenu, grofija Surrey, je bilo prvo zborovanje »Odbora za javno mnenje«. Govori raznih govornikov so precej v nasprotju s tem, kar ob vsaki priliki trdijo propaganda in angleški Usti. Javnost v Surreyu nikakor ni navdušena spričo tega, kar se dogaja v tujini, to je na raznih bojiščih , ima pa tudi marsikaj očitati zaradi notranjega položaja. Razen kritik na račun vlade, ki so jih Izrekli drugi govorniki, je sir Patrick Han-nom, Mosleyev zastopnik v parlamentu, obžaloval apatijo angleške javnosti glede vojne. Javnost ne čuti vojne, kar ji niso bili obrazloženi nameni in cilji, ali zato ne, ker je od udarca do udarca spoznavala, da so ti nameni in cilji bistveno drugačni od tistih, ki jih precej megleno napoveduje vlada. Sir Patrick Hannom iz previdnosti ni hotel obširneje govoriti o tem vprašanju, temveč se je omejil na ugotovitev in obžalovan je apatije, ki je očitno škodljiva vojni.
Ponosne besede je spregovoril neki drug govornik proti špekulantom. Tiste, ki zločinsko špekulirajo, je rekel, bi morali spustiti s padalom v Nemčijo. Ta predlog so navzoči s splošnim odobravanjem sprejeli. Nekdo je pa pripomnil, da bi bilo potem treba povečati proizvodnjo padal, kar ni
enostavna niti lahka stvar v sedanjem trenutku.
Zborovanje se je zaključilo s trpko ugotovitvijo nekega govornika, ki nI odkril nič novega, pa je vendar žel odobravanje. Angleži preveč govore o denarju, je rekel. Denar je njih bog. Misliti bi morali bolj na vojno in njene posledice, je zaključil eden izmed poslušalcev.
Rim, 30. avg. s. Sodišče v Indianopollsu je obsodilo na 15 let ječe voditelja severnoameriških »srebrnih srajc« Williama Dud-leya Peleya. že dolgo so iskali povod, kako bi brez velikega trušča odstranili neprijetnega nasprotnika Rooseveltove vlade, nasprotnika, ki je odkrito govoril ln s preroško jasnostjo Američanom povedal, kam bo privedla državo Rooseveltova politika, ki je zasužnjena Interesom židovske demopluto-kracije. Vojna je nudila priliko za tak povod ln za povod aretacije voditelja srebrnih srajc, ld je bil vržen v ječo v imenu načel svobode, zaradi katerih je Amerika, kakor trdi njena vlada, stopila v vojno. Zaprt je bil ameriški državljan, ki je kriv, da ni podpiral vladajoče klike in da je zastopal mnenje vedno bolj naraščajočega toka v državi.
Zatemnitev od 21. do 5.30!
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine, odreja glede na lastni odredbi z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42, in z dne lo. avgusta 1942-XX, št 156, in glede na potrebo, da se določi nov čas .za zatemnitev:
ČL 1. Do nove odredbe se morajo pravila o zatemnitvi izvajati od 21. ure do 5.80.
d. 2. Nespremenjene ostanejo pri tem ostale določbe in odredbe z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42.
d. 3. Ta odredba stopi v veljavo na dan 1. septembra 1942-XX in bo objavljeni v Službenem lisbu Ljubljanske pokrajine.
Ljubljana, dne 29. avgusta 1942-XX.
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine: Emilio Grazioli
Obisk ninistra Gobbelsa
Venezia, 30. avg. s. Davi je dospel semkaj nemški propagandni minister dr. Gobbels, ki je prišel v Italijo na povabilo ministra za ljudsko kulturo, ob priliki mednarodne filmske razstave v Benetkah. Na kolodvoru so dr. Gobelsa sprejeli minister Pavolini z generalnimi direktorji in visokimi uradniki njegovega ministrstva, admiral Chinaglia kot zastopnik Kr. Visokosti vojvode Genovskega, minister Volpd, Prefekt, Zvezni tajnik, načelnik pokrajine, župan in drugi civilni in vojaški prvaki, svetnik nemškega veleposlaništva v Rimu Hofmann v zastopstvu veleposlanika von Mackensena, nemški generalni .konzul s številnim zastopstvom Nemcev iz Venezie. Minister Gobbels je v spremstvu ministra Pavolinija pregledal častno stotnijo Kraljeve mornarice, oddelke Oboroženih sil ter častno stražo borbenega fašija, med tem ko je godba igrala narodni himni obeh zavezniških držav. Ko se je odlični gost vozil po Velikem kanalu, ga je prebivalstvo živahno pozdravljalo ter vzklikalo Hitlerju ter Duceju.
Značilen jubilej
maišala Goringa
Berlin, 29. avg. s. Vsi berlinski listi omenjajo v vnetih člankih, da je 30. avgusta poteklo 10 let od imenovanja maršala G3-ringa za predsednika Reichstaga. »Vč51ki-scher Beobachter« obuja spomine na dneve parlamentarnih bitk ter krvavih borb na cestah in trgih Berlina, ki so bile pred veliko zmago nacionalno socialističnega gibanja. Kakor omenja »Deutsche Allgemeine Zeitung«, je Goringova zmaga 30. avgusta 1932 ne samo pričetek nacionalne vlade po vojni v Nemčiji, temveč tudi dokaz, da od tega trenutka ne more nobena sila več premagati naraščajoče moči nacionalnega socializma.
l
Runiunsko-italijanrko tovarištvo
Bukarešta, 30. avg. s. Podpredsednik ministrskega sveta Mihael Antonescu je v Sid-ni obiskal italijanske in nemške ranjence in vojne invalide, ki jih je Rumunija povabila, da so prebili dobo okrevanja in odmora v slikovitih področjih rumunskih planin. Antonesca so gostje svečano sprejeli. V svojem kratkem govoru je Antonescu rekel, da je njih navzočnost dokaz, da se italijansko-rumunsko ln nemško-rumunsko tovarištvo ne kaže samo v borbi, temveč tudi v bolečini in v tolažbi. »Vaše rane, so tudi naše. Ni borbe brez žrtev ta samega življenja ni mogče ustvariti brez bolečin. Mi smo si zadali dolžnost borbe za triumf v tej sveti vojni,« je zaključil Mihael Antonescu, »in to skupno nalogo tudi izpolnjujemo«.
Novi španski prostovoljci za Rusijo
San Sebastian, 30. avg. s. Nov kontingent španskih prostovoljcev je včeraj odšel v Nemčijo, kjer bo uvrščen y Modro divizijo. Legionarje so na koloivoru pozdravili zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter velika množica, ki je prostovoljcem navdušeno vzklikala.
Poplave v Španiji
Madrid, 30. avg. s. Poročajo o veliki škodi, ki so jo v raznih področjih povzročile nevihte. V pokrajini Segovia je toča naredila hudo škodo na poljih. Prizadetih je 20 občin. Voda je odnesla velike količine žita. Poginilo je tudi mnogo živine. V Huesci je narastla reka Gallebo, porušila most in preplavila elektrarno. Mesto samo je odrezano od ostalega sveta in je ostalo brez kruha. Reka Gallebo je naredila hudo škodo tudi v pokrajini Saragossi. pod vodo so vse občine ob obrežju reke ter elektrarni v Sabinanigu in Marracosu. Polja okrog Sa-ragose so pod vodo. O poplavah poročajo tudi iz drugih predelov, zlasti iz pokrajine Burgos, kjer so morali prebivalce nekaterih občin reševati s čolni.
Nasilstva ameriških vojakov na Islandu
' Lizbona, 30. avg. s. Kakor je znano, so Američani sledili Angležem v okupaciji Islandije. Večkrat, in sicer vsakokrat, ko so se Islandci pritožili zaradi njih nasilnosti, so Američani izjavili, da so prišli v deželo, da bi jo ščitili in branili, pred kem, se pa ne ve. Nova dejstva kažejo, da ameriški vojaki častno drže prevzeto obvezo. Javljajo, da je sodišče v Rejkjaviku obsodilo dva ameriška vojaka na 5 let prisilnega dela In na izločitev iz vojske, ker sta ubila nekega Islandca, ki je mirno pil svojo kavo, a ju je, kakor sta trdila, izzivalno gledal.
Neki drug vojak, ki je s puško ubil 7-letnega dečka, je bil pred istim sodiščem spoznan za blaznega čeprav ni nikoli kazal znakov duševno neuravnovešenosti. Končno je neki vojak, ki je pobil do smrti nekega miroljubnega Islandca, ker mu ni dovolj naglo pokazal prepustnice, ki so jih ljudem Izdale okupacijske oblasti, bil pred tem sodiščem oproščen. Sodniki so se omejili na pripombo v sodbi, da je pač »preveč naglo vestno« ravnal.
Gospodarstvo
Ureditev gospodarstva z vinom v Italiji
Iz Rima poročajo, da so bila izdana navodila za gospodarstvo z vinom v zvezi z novo vinsko letino. Kakor doslej bo imelo prednost kritje potrebe vojske in destila-cijskih obratov. V ostalem pa gre stremljenje za tem, da se oskrba civilnega kon-zuma ne otežkoča z birokratskimi ukrepi. Vsi vinogradniki bodo morali prijaviti 'pristojnim korporacijskim organom količino dobljenega mošta z navedbo vsebine sladkorja odnosno alkohola. Istočasno bo treba prijaviti tudi zaloge vina iz starega leta. 20 odstotkov letošnjega vinskega pridelka bo v naprej rezerviranih za potrebe vojske in destilacijskih obratov in na razpolago kmetijskemu ministrstvu, ostalih 80®/» pa bo namenjenih za zasebni kon-zum. Odkupna cena za normalna kon-zumna vina bo ostala nespremenjena kakor za 1941, to je 21 lir za hektolitrsko stopnjo. Ta konzmnnži vina se bodo smela dati v promet v jakosti do ll*/o in se bodo morala prodajati odprto. Stroge določbe so predpisane za kontrolo konzum-nih cen. Kmetijsko ministrstvo je določilo tudi odkupne cene za grozdje, ki so obvezne pri odkupu od vinogradnikov. Predvidene so različne cene za posamezne prodajne dobe, in sicer tri različne cene za določene vrste grozdja.
Dirigiranje kmetijske
proizvodnje v Italiji
Iz Rima poročajo, da je bil žitni pridelek pri ugodnem vremenu o pravem času spravljen spričo podpore, ki so jo dala ob-lastva kmetom. V mnogih predelih so dijaki pomagali kmetom pri spravljanju letine. V splošnem je letina prav zadovoljiva. Z 20. avgustom so pričele v vsej Italiji poslovati občinske prehranjevalne komisije, ki skrbe za pravilno razdelitev živil med prebivalstvom in nadzorujejo tudi oddajo racioniranih živil. Medtem so že v teku priprave za prihodnje pridelovalno leto. Ministrski svet je odobril načrt, po katerem bodo preorali 400.000 ha travnikov in pašnikov. Poskrbljeno bo tudi, da bodo kmetje dobili dovolj umetnih gnojil, zlasti fosfornih in dušikovih. Ob-lastva so bila pooblaščena, da lahko posameznim kmetom predpišejo površine, na katerih morajo pridelovati krušno žito. Nadalje lahko predpišejo zmanjšanje pridelovanja rastlin, ki so manj važne, in končno je določeno, da smejo oblastva odobriti pridelovanje določenih rastlin pod pogojem, da se kmetje prej zavežejo, določene površine posejati ali posaditi z drugimi rastlinami
Pobude za kmetijsko delo v septembru
Medtem ko je še mnogo pridelkov na polju mora kmet že v septembru pričeti z delom za ozimno setev. Najprej mora sejati ječmen, potem rž ali ozimno mešanico in končno pšenico. Če je le mogoče, naj pose je s sejalnim strojem, kar omogoča prihranek pri semenu, poleg tega pa žito bolje uspeva. Pri tem je treba pripomniti, da zahtevajo ozimna žita, zlasti rž, sesedeno zemljo in je treba sejati v dovolj izsušeno zemljo. Setev je treba takoj prekiniti, če se zemlja maže. Gornji zahtevi kmet najbolje zadosti, če po zgodnjem krompirju ali krmilnih rastlinah zemljo spraši, pognoji z dodatnim umetnim gnojilom (na pr. s fosfatnim gnojilom) nato pa srednje globoko preorje in pusti zemljo 10 do 14 dni, da se sesede.
V	septembru je treba tudi izkopavati krompir. Kdor ni pridelal semenskega krompirja na posebni njivi, naj nabrani krompir že na polju sortira v tri vrste, in sicer najboljši za seme, potem za prodajo in za prehrano. V septembru se spravljajo tudi fižol, koruza, proso in ajda. V tem mesecu se poleg zelene koruze kosijo semenske in druge detelje ter travne mešanice.
Na travnike in pašnike je treba vsako četrto leto raztrositi apnen prah. Pognojijo pa se travniki z umetnimi gnojili (kalijevo soljo, kostno moko ali fosfatno žlindro) le, če se travniki niso poapnili. Raztrositi je tudi kompost, če je na razpolago. V deževnih dneh je dobro postrgati ceste in postr-ganu blato uporabiti z drugimi odpalki za napravo novega komposta.
V	septembru je zadnji čas za setev moto vil ca, zimskega graha, zimske solate in radiča. V tem času se posadi zimski česen in presade jagode. Kar ima kmet sadja odveč, naj ga posuši, sadjevec pa naj naprav-lja le iz sadja, ki se drugače ne da uporabiti.
Doklc le mogoče naj se pase živina, tako da je paš njena glavna hrana. Boljša dodatna hrana pa naj se daje v hlevu govedi in svinjam, ki jih pitamo. Svinje za do- 1 moči zakol naj bodo snitanp nred Božičem. Sedaj, ko kmet že ve, koliko bo imel živin-sk krme do prihodnje pomladi, naj presodi kr.. o bo s hrano shaiai. '■■"Pršnepa preudarka naj razumen gospodar ne prodaja živinske krme, ker bo imel sicer nepopravljivo škodo.
Gospodarske vesti
= Podružnica zavoda Ban ca di Roma na Kreti V mesto San Nicola na Kreti je bila otvorjena podružnica zavoda Banco di Roma.
= Ukinjenje zgradarine v Nemčiji.
Inflacija, ki jo je Nemčija doživela po prvi svetovni vojni, je imela za posledico popolno razvrednotenje hipotek na nepremičninah. Da ne bi hišni lastniki imeli nezaslužene koristi od tega, so bile deloma hipoteke valorizirane, v nadaljnjo izravnavo pa je bil uveden poseben hišni oddolžitveni davek, v splošno nazvan hišni najemninski davek (ki ustreza naši zgradarini). Te dni pa je bila objavljena posebna naredba, s katero se ta hišni najemninski davek s 1. januarjem 1942 ukine. Donos tega davka je v zadnjih desetletjih služil predvsem za pospeševanje gradbene delavnosti, ker so se sredstva iz tega davka uporabljala v znatni meri za dajanje cenenih gradbenih in hipotekar-nih posojil V zvezi z ukinjanjem hišno-najemninskega davka pa bodo morali hišni lastniki v Nemčiji plačati državi enkratni odpravni znesek v višini desetkratnega dosedanjega letnega davka. To enkratno plačilo bo moralo biti izvršeno do konca leta 1942. V splošnem pričaku-
| jejo, da hišnim lastnikom ne bo i plačati ta znesek, ker imajo po večini znatnejša razpoložljiva sredstva, posebno ker so v zadnjih letih morali iz razlogov vojnega gospodarstva opustiti vse v««je reparature. Za one hišne lastnike, ki gornjega odpravnega zneska ne morejo plačati iz razpoložljivih sredstev, pa je predvideno, da bodo dobili pri denarnih zavodih in zavarovalnicah potrebna posojila, za katera bodo plačali 4.5% obresti in jih amortizirali s 4D/e na leto. Hipotekam e banke Jci bodo v prvi vrsti prišle v poštev za dajanje teh posojil, bodo na podlagi danih posojil emitirale zastavne liste, po katerih je na trgu znatnejše povpraševanje. Doslej je znašal donos hišnega najemninskega davka v Nemčiji 800 milijonov mark na leto in bo država v zvezi z ukinjenjem davka in plačilom enkratnega odpravnega zneska prejela do konca letošnjega leta okrog 8 milijard mark. V strokovnih bančnih krogih računajo, da bo treba financirati plačilo tega enkratnega odpravnega zneska preko denarnih zavodov le za znesek 1.5 do 3 milijard mark. Seveda pa bodo dohodki hišnih lastnikov skupaj z ostalimi dohodki kakor doslej obdavčeni z dohodnino.
= Prehrana Nizozemske. O vprašanju prehrane nizozemskega naroda je te dni obširno poročal generalni ravnatelj za kmetijstvo v Nizozemski Ruiter, ki je poudaril, da je oskrba Nizozemske z živili v prihodnji zimi zasigurana. S preorienta-cijo kmetijske proizvodnje je bilo doseženo, da se sedaj lahko sama preživlja dežela z 9 milijoni prebivalcev, ki je bila prej navezana na znaten uvoz žita in deloma krmil. Pri tem se razume, da je predvidena prehrana v onih mejah, ki jih zahteva vojna. Pri tem je upoštevati izredno hudo lansko zimo, ki je tudi nizozemskemu kmetijstvu prinesla precej škode. Najtežje je vprašanje oskrbe z mastjo. Da se ta oskrba zboljša, se bo v prihodnjem letu površina oljnih rastlin povečala za 50.000 ha, kar bo omogočilo v drugi polovici prihodnjega leta povečanje maščob za 75 g na teden. Verjetno je, da bo v do-glednem času povečan obrok mesa. Zaradi pomanjkanja krmil se je številčno stanje živine v prvi dobi zmanjšalo in je sedaj določeno na 80<V<>n/ormalnega stanja. Tre-notno številčno stanje pa znaša 84%. Zlasti se je pomnožila mlada živina, kjer je številčno stanje doseglo 130°/o normalnega stanja, tako je treba odrediti klanje mlade živine v večjem obsegu. Predvsem se je povečala proizvodnja sočivja in žita. Potrošnja sočivja se je v primeri s predvojno dobo podvojila. Nizozemski gojite-lji cvetlic, ki so prej izvažali cvetlice in rastline v številne države, so uporabili polovico površine cvetličnih vrtov za pridelovanje zelenjave in sočivja. Tudi v v parkih in nasadih mest se prideluje so-čivje. Najvažnejši ukrep pa je bil letos pretvoritev 100.000 ha pašnikov v orno zemljo, kar je imelo za posledico, da se je površina, posejana z žitom, dvignila za . 10% in da se je zlasti povečala proizvodnja krompirja, tako da ni izključeno ukinjenje racioniranja pri krompirju.
—	Zagrebški jesenski velesejem. Dne 5. septembra bo otvorjen zagrebški jesenski velesejem, ki se ga bodo udeležile poleg Nemčije, Italije, Madžarske in Nizozemske (ki so bile zastopane tudi na lanskem vele-sejmu), tudi Bolgarija, Rumunija in Slovaška. Madžarska je zgradila svoj lasten paviljon.
= Zvišanje carinskega ^ja v SrbijL Srbska vlada je odredila, da se ažijo k carinam v zlatih dinarjih poviša od 1500 na 1700 %.
—	Madžarski izvoz v Bolgarijo. Po nedavno sklenjenem madžarsko bolgarskem trgovinskem sporazumu bo Madžarska dobavljala Bolgariji predvsem radijske aparate, električno žico, kmetijske stroje, filme, sol kemikalije in tehnične aparate. Deloma bo Bolgarija dala Madžarski za to blago potrebne surovine, tako n. pr. bakreno rudo v kompenzacijo za dobavo električne žice. Pričakovati je, da se bo trgovinski promet med obema državama poglobil.
= Rekordna letina paprike na Madžarskem. Iz Madžarske poročajo, da bo imela Madžarska letos po količini in po kakovosti izredno dobro letino paprike. Medtem ko je v drugih letih obilna letina povzročila padec cene, letos ni te nevarnosti, ker se stalno dviga povpraševanje inozemstva po madžarski papriki, ki danes pogosto nadomešča prekomorske začimbe. Tudi izvoz zelene paprike je letos izredno velik.
= Bolgarija gradi tvornico saharina. Bolgarska vlada je nedavno dovolila prodajo saharina in je obenem dovolila uporabo saharina za sladkan je limonade in alkoholnih pijač. Ker je pričakovati, da se bo po tem ukrepu potrošnja saharina znatno povečala, bodo v kratkem v bližini Sofije zgradili tvornico za izdelovanje saharina. Nadalje poročajo iz Sofije, da bodo zgradili veliko novo tvornico vžigalic s kapaciteto 240 milijonov škatel. pn čemer se je država zavezala, da bo obvezno odkupila na leto 120 milijonov škatlic.
Radio Ljubljana
V TOREK, 1. SEPTEMBRA 1942-XX.
7,30: Slovenska glasba. 8,00: Napoved časa _ Poročila v italijanščini. 12,20: Plošče.
12,30: Poročila v slovenščini. 12,45: Na harmoniko igra Vlado Golob. 13,00: Napoved Časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sli v slovenščini. 13.20: Orkestralno glasbo vodi dirigent Gallino. 14,00: Poročila v italijanščini. 14,15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. šijanec — Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Plošče — »Glas gospodarja Columbia«. 19,30: Poročila v slovenščini. 19,45: Koncert terceta Dobršek. 20,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20,20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20,30: Vojaške pesmi 20.45: Orkester pesmi vodi dirigent Petralia. 21.15: A. Nlcotera: Pogovori s Slovenci. 21,25: Operna glasba na ploščah. 22.10: Koncert čelista Čende Sedl-bauerja (pri klavirju M. Lipovšek). 22,45: Poročila v italijanščini.
Prvega je! Obnovite naročnino!
KULTURNI PREGLED
Budakovo
Izšla je v slovenskem prevodu prva knjiga. velikega romana Mile B u d a k a »Ognjišče« (prevedel Severin šali, izdala založba Naša knjiga — Ljudska knjigarna v Ljubljani, 440 str.). Ni nezanimivo, da je slovenska izdaja prvi prevod tega znamenitega dela nove hrvatske literature in da se vrsta prevodov še pripravlja, med njimi italijanski, ki tudi nastaja v Ljubljani (prof. Umberto Urbani). Budakovo »Ognjišče« je hrvatska kritika primerjala z najpomembnejšimi kmečkimi epi svetovne literature, posebej še z Reymontovimi »Kmeti«. Take primerjave so med kvalitetnimi deli nepotrebne, zakaj vsaka stvaritev je svet zase, sleherna je pognala iz svojih tal in ima ne le osebno noto svojega pisatelja, marveč tudi očitne znake duhovnega podnebja in socialnega okolja svoje domovine.
Budakovo »Ognjišče« sodi nedvomno med tiste kmečke romane, ki se lahko uvrste med velike in kvalitetno pomebne stvaritve, kakor so Reymontovi »Kmetje« ali druga podobna dela. S tem pa seveda ni rečeno, da bi imelo Budakovo delo tiste značilnosti in kvalitete kakor »Kmetje«. V osnovni kompoziciji dela, v posameznih stilnih ka-rakteritikah celotne skladbe, v stvarjal-nih pogledih obeh pisateljev (na pr. liri-zem pri Reymontu, dramatsko stopnjevana, vseskoz možata baladna nota pri Budaku) — v tem in v drugih odlikah hodita oba pisatelja povsem svoja pota. Kompozicija Reymontovega romana je nedvomno trdnejša in napravljena, bi dejal, pc enotnejšem načrtu, zato so tudi vse epične sesta-
»Ognjišče«
vine skrbneje uravnovešene med seboj. Bu-dakov roman pa ima večjo samoniklost v prikazovanju človeškega življenja, večjo in vitalnejšo prvinskost. Njegovi Ličani so na pol gorjanci, imajo rodovno dušo prebivalcev hribovitih tal, ki so drugačni od rodovna širokih ravninah z njihovimi v nedogled odprtimi obzorji. Kamen in les sta dve posebno važni sestavini njihove civilizacije. Onkraj mogočnega, dolgega masiva Vele-bita je toplo morje, ki jim pošilja oblake in nalive. Ti naravni elementi vplivajo že sami na izoblikovanje rodovne kmečke duše, da ne omenjamo plemenskih in drugih deležev. Budakov kmečki človek izpod Ve-lebita je potakem dokaj samosvoj, ustvarjen iz -svojega življenjskega gradiva, socialno zrasel iz zadruge, ki jo — podobno antičnim templjem — simbolizira nepoga-šen ogenj na ognjišču, izraz rodovne kontinuitete in neporušene zvestobe zemlji, ognjišču in rodbini.
V razvoju hrvatskega romana pomeri Budakovo »Ognjišče« velik vzpon v epični formi prav kakor v samoniklem obravnavanju kmečkega okolja in posameznih človeških značajev in usod. Hrvatski roman je bil pri šenoi individualizirano in uspešno posnemanje vzorcev meščanskega in romantično zgodovinskega romana bolj .po okusu prve, kakor druge polovice 19. stoletja. Pri Kumičiču se ne dviga nad raven naturalističnih epigonov, pri Gjalskem je samp razširjena povest, prežeta z romantično nostalgijo po preteklosti. Pri Anti Kovačiču se nekaj odličnih figur (»U re-gistraturi«) razbija na nemogoči pjoekvi
celote i. t. d. Vse do Budaka ni bilo romana (posebej še kmečkega romana), ki bi mogel resnično zagrabiti in zamikati tudi nehrvatskega človeka, romana, ki bi brez ozira na vse literarne mode zajel čim več samoniklega hrvatskega življenja in postal zanimiv zato, ker je hrvatski po vsem svojem jedru in bistvu — vendar ne v poudarjenem smislu kakršne koli tendence, šele Budak je v »Ognjišču« in za sedaj samo v. »Ognjišču« dosegel to. kar drugfm romanopiscem njegovega naroda ni uspelo: ustvaril je hrvatski roman, ki v polnem in najboljšem smislu besede predstavlja ta narod in njegovo literaturo. Zato bo »Ognjišče« ostalo, ko ne bo več p-sičesa drugega, kar dostikrat pcccivča sV-vi ali pomenu takih stvaritov.
Velikopotezno spisani epes nas uvaja v življenjski svet stare kmečke zadruge nekje v Liki. pod Velebitom. v območju žup-nega patrona sv. Roka. (Tudi Mile Budak se je rodil pri Sv. Roku-Lovincu) Patriarhalne razmere, ki se bistveno niso spreminjale od davnih rodov, se počasi krhajo. V hiši, kjer sta gospodarila v pravi bratovski slogi Zekan in Lukan, se zaradi priženjene ženske razdeli imetje v dvoje in kot simbol dveh hiš. čeprav pod isto streho, zagori drugo ognjišče. Takoj na prvih straneh ?e srečujemo s tem dogodkom, ki vzbudi pozornost vse vasi. In takoj v začetku izvemo tudi za veliko skrivnost zastavnega, a še starejšega soseda Blažiča: za njegovo tiho, a strastno, polteno ljubezen do zale Anere. Dva ognja: ogenj domačega ognjišča. ki predstavlja tesno spojenost zemlje ln rodbine, neizčrpno življenjsko silo rodovnega kolektiva, Ip ogenj človeških strasti presvetljujeta Budakov roman. Pozitivni in negativni tok človeškega življenja — mor-
da potrebna drug drugemu — se izravnavata v večji ali manjši napetosti.
Razvoj rodbinskega življenja v hiši bratov Zekana in Luke, razvoj Blažičeve strasti in njenih posledic za njegovo rodbinsko življenje, ljubezen, možitev ln nadaljnja usoda lepe Anere — to so nosilni stebri prvega dela Budakovega romana. Pisatelj se ni držal realističnega pravila in odpira v posameznih pogledih široke restrospek-tive v življenje svojeh oseb in njihovih bližnjih prednikov, da nam tam globlje prikaže sovisnost njihovih usod in silnice, ki vodijo njihovo življenje. Časovno zajema dobo pred svetovno vojno, vojna leta in prvo popievratno razdobje. Najzanimivejši osebi sta nedvomno Blažič in Anera. Medtem ko je pisatelj v drugih svojih kmetih, zlasti v bratih Zekanu in Lukanu, v njihovih ženah, sinovih in hčerah upodobil osebe. ki gredo nekako v celotni sklop tradicionalnega vaškega življenja, je v Blažiču in Aneri ustvaril dvoje izrednih značajev, prav za prav dvoje nasprotnih tečajev, katerih eden predstavlja zlo v svoji elementarno dani silovitosti, drugi — Anera — pa čudovito dobro, združeno z nenavadno telesno lepoto Zato se teh dvoje Budakovih oseb vtisne najtrdneje v spomin.
Blažič je samopašnež, ki se prepira s samim Bogom, a boji se zgolj žandarja, v njem živi naturen človek, ki ga je sama narava nagnila k zlu in ki bi s svojo sebičnostjo izpridil vse okrog sebe, če se mu ne bi v rodbinskem ln vaškem kolektivu upirale druge, pozitivnejše sile. Mimo tega se je Blažid še pokvaril v Ameriki. Strast, ki se mu zažge ob pogledu na Anc-rlne hipno odkrite prsi, bi bila kmalu ugonobila njegove otroke in njega samega, ker ne najde zadostitve v drugem kakor v destruktivnih dejanjih ali poizkusih. Ta sin
modrega »dida Vidurine«, — vaškega filozofa, ki se v tem delu romana pojavlja kot dobri duh prednikov, bedeč nad rodbinskim ognjiščem kaže — prav kakor dedne bolezni v rodbini Nikole Josinova — element prirojenega zla, neuničljivi delež temne naravne volje v človekovi osebni in socialni usodi.
Anera je, kakor rečeno, Blažičev nasprotni tečaj, če spet pomislimo na »Kmete«, vidimo, da je Anera živo nasprotje Agnl, človek se čudoma vprašuje, kako je mogel na liških tleh pognati tak cvet lepote ln duševne stanovitnosti. Anerina ljubezen do Miče, Blažičevega sina, izpolnjuje s svojim čistim ln posvečenim vonjem ves življenjski prostor Budakovih oseb. Ob njeni požrtvovalnosti zagori tem bolj temni plamen Blažičeve hudobnosti. Na teh dvoje psiholoških kontrastih naslonjena zgradba Budakovega romana razodeva pisateljev du-alističnl pogled na večni boj zla in dobrega, luči in. teme, krvi in duha, nespameti in razuma. — Izmed mnogih lepo opisanih epizod bodi posebej omenjena smrt Luka-
nove in Anlčine hčeri Matije.
•
Zemlja kot temelj domovine, rodbina, domače ognjišče— to so tisti osnovni členi, na katere bi pisatelj rad naslonil hierarhijo vseh ostalih življenjskih vrednot. Zoper destruktivne sile narave in dražbe stavi Budak pozitivne sile dobre krvi, zdrave, s pravim etosom spojene rodbine, ki izvršuje s svojim življenjem in delom veko* vito poslanstvo ohranitve rodu, zemlje in nadčasovnih idealov, kakor so izraženi ▼ veri. Stara, temna agrarna mistika preveva duhovno ozraOje Budakovega kmeS-kega eposa. Kakor v cerkvi večna luč, gorf na liških ognjiščih večni ogenj. »Ta ne-
M>MMI»M«»HtM«M«>«>»»«MtMt><»«l«t
NERODNA ZADEVA
italijanskega naroda Benito Mussolini Iz-vaj;inja v glavnih obrisih posnemamo tudi za naše čitatelje:
Duce se za stavbarstvo ne zanima mnogo. Ni si dal zgraditi niti privatne niti oficiel-ne palače, ampak stanuje v vili, ki je bila nekdaj last rimskega odličnika, svoje uradne prostore pa ima v Beneški palači, ki jo je pred 500 leti zgradil nek cerkveni knez. Od izbruha vojne je Duce manjkrat na poti. Svoje posle državnega poglavarja vodi za pisalno mizo v Beneški palači. Njegov ^delovni kabinet«, če ga lahko tako imenujemo, je velika dvorana s stebri in svetlim parketom, ki je najlepši del palače. Tu je središče imperija, kjer Mussolini sprejema generale, prefekte in strankine funkcionarje, Dvorana, v kateri Duce dela, meri 12 X 12 X 18 metrov. Mussolini ljubi velike prostore, kajti ozki in zapiti ga teže. Du^e je klaustrofob in je znano dejstvo, da ni hotel iti v slavno Modro jamo.
Beneško palačo je leta 1455. začel zidati kardinal Pietro Barbo in je bila dograjena v teku omenjenega stoletja. Je tipična renesančna stavba z dolgim pročeljem in pravilnimi vrstami oken. Palača obvladuje Beneški trg. Na zadnji strani je poslopje zvezano s cekvijo sv. Marka, katere ktaime-niti stolp se dviga še precej višje kakor masivni trdnjavi poioben stolp palače. Delovna soba Duceja ima izhod na majhen balkon, s katerega je že tako pogosto imel plamteče nagovore in pod katerim je bilo že nešteto veličastnih parad. Ob steni dvorane stoji sredi drugih poprsij italijanskih narodnih junakov marmorna sofea Musso-lirnjevega sina Bruna, ki je kot letalski častnik pred dobrim letom pri poskusnem poletu našel prezgodnjo smrt.
Duce dela ves dan od 7. ure zjutraj do pozne noči. V nasprotju s Hitlerjem zelo zgodaj vstaja. V Beneški palači navadno tudi obeduje. Sočivje in sadje so pretežni del njegovega kosila. Ob 8. zvečer, pogosto
Beneška palača v Rimu
zvijejo. Za eno izmed preprog > r steni
linica, za katero stoj kinoaparat Nasproti
ležeča stena je popolnoma bela in cdu2& kot projekcijsko polje. Če.M hoče Hitler privatno ogledati kak film* se dvorana takoj spremeni v .ta namen, širok divan iz granatno barvanega žameta nudi udobne sedeže.
Berghof pa ni edino Hitlerjevo bivališče. Ima še svoje oficielno stanovanje v berlinski kancelarski palači. Pri tej stavbi so prišle Fiihrerjeve ideje Se bolj določno do izraza kakor v njegovi planinski hišici. V svojem arhitektonskem programu zahteva, da morajo reprezentativne državne palače vršiti nacionalnovzgojno funkcijo s tem, da simbolizirajo življenje skupnosti. Takšna palača je med drugimi nova kanceiarska palača, katere gradnjo je Hitler poveril sedanjemu ministru Speeru in ki je bila končana leta 1939. pri gradnji novega. po«slopJa so poskušali na osnovah starega stila, ustvariti moderno stavbo, ki naj bi simbolizirala enotnost in moč Tretjega Rajha. O tem, ali se je to posrečilo, na tem mestu ne bomo razpravljali, gotovo pa je, da bo poslopje nove kancelarske palače Se dolgo časa predmet diskusij umetnostnih teoretikov.
Hitler se rajši kakor v kacelarski paJafflL mudi v svojem planinskem domu Berghefu sredi prekrasne alpske pokrajine. V teku vojne pa so njegovi obiski tam postali redki, kajti od vojne napove 3i Rusiji je vodja nemškega naroda večji del v svojem giav-
Hitlerjeva vila ▼ Berehtesgadena
Vlila Torlonia — Mussolinijevo zasebno bivališče
Ko je poetlaJl Hitler nemški državni kan-celar, se mu je nudila priložnost, da se je svoji stari ljubezni, arhitekturi, posvetil v večji meri. že v mladosti je sanjal o tem, da bi postaj umetnik. Zato je takoj po prevzemu oblasti na mnogih področjih razvil gigantsko gradbeno delavnost. Med sedanjo vojno so dela po večini bila ustavljena, med njimi tudi gradiozna prezidava Berlina. Hitlerjev najljubši posel je bl, ukvarjati se z velikopoteznimi gradbenimi načrti. Njegov vpliv se pozna na mnogih važnih stavbah, kakor na primer pri palači narodnosocialistične stranke v Niirnbergu ali pri novi kancelarski palači v Berlinu. Hitlerjeva privatna hiša v Obersalzbergu, 3 km oddaljena od Berchtesgadena, je popolnoma njegovo delo. Napravil je zanjo sam osnutek in vsaka posamezna stvar v notranjosti hiše in zunaj nje je bila izdelana pol njegovim osebnim nadzorstvom. Hitlerjevo prebivališče je praktično in
gosto v vseh oficielnih poslopjih. Nekaj stopnic deli prostor v dva dela. Gornji del dvorane je opremljen kakor salon in je pohištvo nameščeno okoli velikega olprtega kamina, v katerem je prostora za cele panje. Na stenah salona vise slike nemških in italijanskih mojstrov. V dingi polovici dvorane obvisi pogled na velikem oknu z enim samim steklom. Leži prav nasproti kamina in zavzema vso višino ln širino prostora. Skozi to ogromno okno se nudi očem prekrasen pogled na alpsko pokrajino: zasneženi vrhovi plan'n so na sredi pretrgani, tako da v oz&Jju vidimo Salzburg. Opravičene so bile torej Hitlerjeve besede pred priključkom Avstrije k rajhu, ko je dejal, da »irna vsak trenutek pred očmi deželo svojega očeta«. Ob lepem vremenu se okno lahko avtomatično popolnoma po-grezne in nobene ovire ni več med človekom in prirodo. Na stranskih stenah dvorane vise gobelini, ki se proti stropu lahko
Zaposlenost na Dolenjskem in v Beli Krajini
Nova kanceiarska palača v Berlinu
—	To je presneto nerodna zadeva. Moja žena zna Izvrstno kuhati, pa ne kuha.
—	To še nič ni. Moja pa nima pojma o kuhi in vendar kuha.
jo trije rudniki, katerih delavstvo je zavarovano pri Bratovski skladni cl
Med industrijskimi panogami .je sedaj najbolj razvita industrija perila, ki zaposluje še vedno 209 delavcev, nakar sledi usnjarska industrija, kovinska Industrija ln tekstilna industrija.
Zdravstveno stanje dolenjskega in belokranjskega delavstva, za katerega skrbi 9 zdravniških okrožij in trije protituberku-lozaii dispanzerji, se Je ponovno nekoliko poslabšalo. Medtem ko je znašal pretekle mesece odstotek obolelega delavstva povprečno 2.78 %, se je meseca julija dvignil na 3,15 "/o, v posameznih krajih, kakor v Toplicah, pa je znašal celo že 4 % .Zdravniško pomoč je iskalo 77 zavarovancev in po okrožjih je bil najmanjši procent bolnikov v Žužemberku (1%) in Št. Jerneju (1,15%).
Največje število delavstva je še vedno zaposlenega na področju novomeškega zdravstvenega okoliša, kateremu sledita čr-nomeljski in mokronoški okoliš, medtem ko je še vedno zabeleženo najmanjše število zavarovancev v št. Jerneju in v Kostanjevici.
Pik od muh In Škorpijonov
Pik od muh, pajkov, stenic, komarjev, os, čebel, sršenov in škorpijonov je tudi zelo hud in včasi, posebno v poletnem času, življenju nevaren. Omeniti je le treba, da muhe same na sebi niso strupene ,tudi nimajo strupenega žela, temveč le prenesejo strup ali gnoj iz drugih tvarin, ker posedajo po vsaki mrhovini, gnojiščih, gnilih ranah in vcepijo človeku s seboj prineseni strup. Ena sama muha lahko povzroči, da roka silno zateče. Največkrat pa v par dnevih oteklina usahne. Primerilo se je pa tudi že, da je muha kri tako ostrupila, da je pičeni umrl.
Vse druge žuželke pa vbadajo svoje želo v kožo in vcepijo svoj strup v njo. Prizadeti ud večkrat hudo zateče, zelo boli in peče. Ce se velika množica čebel, os ali sršenov spravi na človeka in ga opika, ga zastrupi tako, dfc omedli, zmedeno govori in nori, bruha jedi iz sebe, srce mu oslabi in umre. Ljudska domišljija si je napravila neko stopnjevanje in razloček v strupu različnih žuželk in pravi: Devet čebel za eno oso, devet os za enega sršena, devet sršenov za enega škorpijona in devet škorpijonov , za eno kačo. Seveda teh številk ne moremo tako natančno ceniti, ali resnica je, da se moč strupa omenjenih žuželk v primeri s kačo v tem smislu stopnjuje.
Vplčeno želo izvleci iz uda in glej, da se ti ne zlomi; ud umij z amonijakorn, zme-šanim z vodo. V navadi je tudi, napravljati obkladke s krpami, ki so v olju ali slani vodi namočene, če nI drugega pri roki, je dobra tudi mokra prst (zemlja), surova čebula ali limonov sok.
Novo mesto, avgusta.
Vse Dolenjsko ln Bela Krajina spada v področje novomeške poslovalnice Zavoda za socialno zavarovanje, ki daje zategadelj pregledno sliko o zaposlenosti in zdravstve-■ nih razmerah dolenjskega in belokrajinske-! ga delavstva.
V drugem četrtletju Je bilo pri zavodu prijavljenih 3150 oseb, odjavljenih 3336, iz-prememb pa je bilo izvršenih skupno 579. Prilog h katastru je bilo 7065, kar iznaša povprečno na dan 94. Konec marca je bilo pri Zavodu zavarovanih 2785 oseb. konec junija pa 2599 in znaša torej manjek 188 zavarovancev. Poslovalnica je imela konec marca na hranarjenju 60 oseb, na novo sprejetih je bilo 580, izločenih 564 in jih je tako ostalo še 76 bolnikov, od katerih jih je bilo povprečno na dan sprejetih in izločenih po 15. Povprečno število zavarovancev je znašalo na mesec 2940 ,od tega je bilo povprečno bolnikov 82 ali 2,78 %. Zdravniških nadpregledov je bilo izvršenih 9. pri katerih je bilo pregledanih 140 bolnikov, od tega izločenih 39 ali 28 %.
Konec meseca julija je bilo pri zavodu zavarovanih 2375 oseb, od tega približno 30 % žensk, medtem ko znaša povprečno število zavarovancev 3196 in je za 476 manjše od števila v mesecu juniju zavarovanih oseb. Posebno se je zmanjšalo število zaposlenega delavstva v lesni, usnjarski in gradbeni industriji. Viden pa je porast zavarovancev pri javnih delih, kjer je bilo veliko število delavstva na novo zaposlenega pri sečnji gozdov, cestnih delih, raznih melioracijah in železniških delih. V ostalih strokah je ostalo stanje zaposlenosti skoraj neiizpremenjeno. V tej statistiki pa niso vračunani podatki za rudarstvo. Na področju novomeške poslovalnice obratuje-
Mussolini in Hitler si stiskata roki
udobno, opremljeno kakor moderna podeželska hiša.
Francoski časnikar Robert Chenevier, ki je še pred vojno imel intervju s Hitlerjem v Obersalzbergu, je notranjo ureditev Berg-hofa opisal z naslednjimi stavki: Vstopimo. Pred nami leži dolg hodnik, katerega stene in strop so popolnoma beli. Obokani romanski strop je na sredi podprt s keglja-stim srebrom iz temnordečega marmorja. Takoj ob vratih stoji na levi strani ogromna bakrena posoda, iz katere se dviga mogočna rastlina. Iz galerije prilemo v manjšo prehodno dvoiano, ki je svetlo prebarvana in služi kot čakalnica. V kotu stoji masivna peč in ob njej klop z blazinami v kmečkem stilu. Nič ne učinkuje zoprno ali oficielno. Imamo občutek kakor da smo v stanovanju podeželskega plemiča, ki razume svoj dom napraviti nevsiljiv in ga spraviti v sklad z okolico, še nekaj korakov in že smo v veliki sprejemni dvorani. Prostor učinkuje, lahko rečem, veličastno. Predvsem nima nič skupnega z nevtralno težko in hladno opravo, ki jo najdemo po-
' T%9edna švicarska revija »Sie usnd er« Je nedavno priobčila daljši opis, kako sta-mi Je ta vodja Nemčije Adolf Hitler in Duce
pa tudi okoli polnoči, se pelje v svojem majhnem rumenem Alfa Romeu, ki ga sam šofira, proti domu. Vila Torlonia, kjer stanuje, je oddaljena od Beneške palače 10 minut vožnje z avtomobilom. To je udobno poslopje z velikim vrtom. Knez Tarloni, ki mu je bilo vzdrževanje vile predrago, jo je dal na razpolago Duceju. Mussolini se oi nje, zlasti od njenega krasnega vrta, ne more več ločiti. Izgleda, da nima nobenega posebnega veselja zgraditi si romantični Tusculum, ampak da je zadovoljen in srečen v poslopju, ki mu je bilo podarjeno. Duce nima posebnega veselja do gradbene umetnosti. Njegova ljubezen velja drugim stvarem: je odličen govornik in izvrsten časnikar. Tudi kot književnik se je že uveljavil. Toda dandanes mu vojna pušča prav tako malo .časa za pisanje kakor Hitlerju, da bi se ukvarjal z arhitekturo. Redko čujemo Mussolinija in tudi njegovih uvodnih člankov ne čitamo več. Odpovedal se je tudi svojemu priljubljenemu športu, da bi mogel kar največ moči posvetiti vodstvu vojne.
KAJ VEM? KAJ ZIMAM?
430.	Kaj je mestic m kaj je muiat?
431.	Kako se imenuje an*-' državna cerkev ?
432.	Kaj je azil?
433.	Kaj je »V»a Balbia« ?
434. Veriga
Jaka je prišel n verige.
kovaču a sestimi konci
mmmmi
»Koliko bi stalo, da mi verigo sestavite?«
»Liro računam za vsak člen verige, ki ga moram odpreti, in dve liri, da ga zvarim. Tu bi moral pet članov odpreti in pet zvariti. skupaj tcrej petnajst lir.«
»Ne. dragi moj! Ce se prav lotite dela, bo stalo samo dvanajst lir?« Kako to?
435. Ena 7« račnnarje Štirje tovariši, A. 3, C :n D, so napravili Stri igre za denar. Vsak je izgubil eno igro in sicer po vrsti prvo igro A, drugo igro B. tretjo C, četrto D. Pri vsak igri so ostali trije dobili in je vsak z dobitkom vsakokrat svoj imetek podvojil. Po končani četrti igri je imel vsak 64 lir. Koliko lir je imel vsak
ob začetku igre?
»S«
Rešitev nalog 30. avg.:
326.	Falun je mesto na švedskem.
327.	Morska lilija ni rastlina, temveč spada v živalsko skupino iglokožcev.
328.	Grška beseda »koma« (množ. komata) pomeni zarezo, vejico (ločilo) ter označuje v glasbeni znanosti majhne razlike pri določanju intervalov in tonskih višin. Razlikujemo absolutne in relativne višine tonov. Vsak ton ima svojo absolutno višino, to je število celih nihajev, ki jih žvečilo (zrak) napravi v eni sekundi. Tako je n. pr. 435 absolutna višina tako zva-nega komornega tona (v c-duru seksta a, normalne glasbene vilice, glasbena piščal). Relativne višine so pa razmerja absolutnih višin.
Višinski skok med dvema različno visokima tonoma se imenuje interval ter se matematično izraža s količnikom med absolutno višino višjega ln absolutno višino nižjega tona. Za vsakdanje razlikovanje intervalov dur-skale pravimo, da je med 3. in 4. tonom ter med 7. ln 8. tonom interval poluton, vsi drugi intervali skale so pa celi toni. Matematična razmerja med zaporednimi toni dur-skale so od osnovnega tona navzgor
24 : 27 : 30 : 32 : 36 : 40 : 45 : 48. Vidimo, da sta polutona 32 : 30 in 48 : 45 — 16 : 15 enaka, celi toni so pa ali 9 : 8 ali 10 : 9, torej različni. Interval 9 : 8 se imenuje veliki ceh ton, interval 10 : 9 se imenuje mali celi ton. Interval terce je 30 : 24 = 5 : 4, interval kvinte je
36 : 24 = 3 : 2, interval oktave je 48 : to — 2:1. Interval terce je pa tudi 36 : 30 = 6:5; razlikujemo veliko in malo terco, kakor tudi veliko in malo seksto Itd.
Interval med velikim ln malim celim tonom je (9:8): (10 : 9) = 81 : 80 ter se imenuje Didimova (po grškem gra-matiku Didymos) ali sintonična koma. Prj uglašenem klavirju (glej vprašanje 273.) se četrta kvinta ujema s terco druge oktave, v resnici pa je med tema tonoma razlika za sintonično komo 81 : 80 = 1,0125 Na klavirju se še ujemata sedma oktava in dvanajsta kvinta. je torej »c« namesto
»nia«; računski Interval je količnik med
12.	potenco od 3 ln 19. potenco od 2, t j. 531441 : 524288 = 1,01364. Ta Interval se Imenuje Pitagorova koma in je malenkostno večji od sintonične kome.
329. Rešitev križanke
Vodoravno; 1. katoličan, 8. atek, 9. nula,
13.	Al(uminij), 14. Pij, 16. to, 17. vojak, 19. filozof, 21. sokol 23. in, 25 gon, 26. ho, 27 Rim. 29. siv, 30. Akon. 32. naše, 33. telovadec.
Navpično: 1. katar, 2. atol, 3. tek, 4. ln, 5. čuk, 6. alat, 7. nalog, 11. dijakon, 14. polog, 15. Jazon, 17. Vis, 18. kol, 20. pirat. 22. lovec, 24. Nike. 26 hiše, 28 MOL. 29. sad, 31. no, 32. na.
tiosti ptičjih selitev
Poletje se polagoma poslavlja, žito je pospravljeno in po vrtovih žarijo poleg floksov in ostrožnikov vrtnice v svojem drugem razcvetu. To je čas. ko delajo ptičji mladeniči čedalje bolj vneto svoje letalne poskuse. Lastovke žvrgolijo živahno okrog slemen in zbori na brzojavnih žicah postajajo že zelo znatni. Ne bo trajalo več dolgo in škorec bo zapel svojo poslovilno pesem, štorklje bodo po-slednjič poletele okrog svojih gnezd, na kar se bodo dvignile višje in višje v eter. dokler ne bodo izginile očem.
Prvi, ki odhajajo, so hudourniki 2e v avgustu ostavljajo svojo staro domovino, da odpotujejo na jug. Siva vojska žerjavov je opravila že dolgo pot. ko za-šumi nad našimi glavami. Gnezdo mladega zaroda je bilo morda nekje na La-ponskem, dobro skrito v umirajočem gozdu. ki se potaplja polagoma v močvirje Ta zarod leti sedaj v klinastih črtah k blatnim bivališčem ob Belem Nilu.
Večina naših ptic leti v široki verigi preko kopnin in morij. Vodne lastovke in štorklje sestavljajo jate z ozkimi frontami Vodilne črte so jim črte obal, gorovij in rek Opazovanja uče. da je jesenska selitev ptic počasnejša nego viharni po-vratek spomladi. A med tem ko letijo uje-de skoraj samo podnevi in dajejo pevke prednost noči. je med krilatimi bitji tudi mnogo takšnih, ki potujejo podnevi in ponoči. Ob megli sili hudem viharju jata običajno počiva, a gorje, če zaloti neurje živali nad odprtim morjem in ni nobene rešilne ladje v bližini! Tedaj mnogo ptic pogine.
Ob koncu potovanja se naselijo ptice večinoma v svojih starib gnezdiščih, tako pri nas. kakor v drugi domovini. Jesenska selitev v Evropi gre pretežno v jugoza-padno smer. Vnete potovalke prihajajo iz Sibirije. Laponske in Finske ter letijo preko Nemčije in Francije v Španijo. Tu jih ostane nekaj čez zimo, večina pa nadaljuje svoje potovanje v Afriko. Toda med pticami so tudi takšne, ki letijo naravnost proti zapadu do Irske, štorklje pa odhajajo preko Balkana in Male Azije v Južno Afriko.
Redka izjema so neke ptice s Helgolan-da, ki letijo jeseni na sever.
Na daljni poti, ki jo opravljajo tisoči in tisoči ptic, se dogodijo včasih zastoji. Tako se na Helgolandu in zlasti na Kurski
Izkrcanje angleških ujetnikov v nekem pristanišču Južne Italije
sipini shajajo ptice s severa s tistimi s severovzhoda. Zato so raziskovalci izbrali baš ti dve mesti za svoje ornitološke postaje. Tako je nastala ob prelomu stoletja na ozkem, podolgovatem Kurskem polotoku v Rossittenu znamenita ptičja opazovalnica, nedaleč od nje pa postaja za obročkanje ptic Tu dobe ptice, ko se selijo spomladi in jeseni skozi ta kraj, aluminijast obroček na nogo z napisom: »Vogelwarte Rossitten. Germania, retour« (Ptičja postaja Rossitten. Nemčija, vrnite) ter zaporedno številko, s katero je ptica zapisana v seznam. Iz obročkov, ki so jih najditelji doslej poslali nazaj, ter iz premnogih pismenih poročil o ujetih in najdenih pticah, se dajo izvajati pomembni sklepi o smeri selitve ter njeni brzini. Skrivnost pa nam je še odgovor na vprašanje. odkod izvira prirojeni nagon, ki žene ptice, da opravljajo v strogo določenih časih tako dolga potovanja in vedno v isto smer. Poskusi so namreč pokazali. da mlade štorklje z evropskega za-pada ne letijo po najkrajši poti k črni celini, temveč da se usmerjajo kakor ostale preko Balkana in Prednje Azije
Znanstvene raziskave so dokazale, da imajo ptice zavoljo rdečih oljnih kroglic v očeh najboljši vid in neki učenjak trdi. da ne tvegajo na slepo srečo poleta čez morje, temveč da morejo celo v čadastem vremenu iz Evrope spoznati obalo Afrike. Ko zapazijo mlade ptice, ki prihajajo iz notranjosti naše celine, prvič ogromno gladino morja pred seboj, malo oklevajo Jata zaide v nered, min de in stare živali letajo vsevprek in vreščijo, kakor da bi se vpraševale in si odsovariale. To pa traja samo nekoliko minut, kajti veriga se kmalu kakor na tajno povelje sklene in pot gre naprej proti jugu
Ptičja opazovalnica v Rossittenu ima tudi muzej in v kletk?h neguiejo razne ptice, ki so letele nekoč tu mimo. Od Rossittena pregledaš potujoče peščene sipine vzdolž obal Kurskega zaliva. Da bi tem sipinam vzeli veselje do potovanja, jih skušajo utrditi z neko vrsto trave, kar je deloma že usnelo. Todn na polotoku je tudi bivališče ene na^boli redkih evropskih živali, losa. Ta ljubi močvirno gozdovje. Če hočeš videti plašno živad. je naibolie. da se odoelieš z vozom na širokih kolegih z gumastimi obroči. Kočijaži domačini sami naibolie vedo. kje bodo v somraku prišli losi iz varne goščave na jaso. Vozila vozijo ne da bi se brigala za poti. brezslišno križem kražem skozi lesovje. Končno dobiš za to vožnjo in vnemo svoie plačilo Previdno prihaja visokonoea žival z lopatastim rogovjem iz gozdnega mraka do roba močvirne nižine. V ponosni svobod-nosti in neukročenl sili se odraža tršato telo ostro od večemeea neba. zdi <*e ti kakor bitje iz oredpotopne dobe Potem se sklone podolgovata, prej prisluškujoče dvignjena glava z nanrei molečo zgornjo ustnico k tlom in žival ce. mimo oa-Soč. pomika dalie. Kdor ima posebno srečo, utegne poleti v eozdu odkriti tudi T rdečkasto rjavo dlako ookri+a teiess mladičev, ki jih boječa mati skrbno čuva
OPREZEN GROF
Ludvik XIV je sedel nekoč za mizo s svojimi dvorjani.
—	Po božji milosti smo postali kralji. -je dejal — in če bi ukazal nekomu Izmed vas skočiti v vodo. bi moral to storiti
V družbi je bil tudi grof d-e Guise Takoj je pustil jed in odšel iz dvorane.
—	Kam pa gospod grof? — je zaklica kralj za njim
—	Grem da se naučim plavati.
ROGOVI
On: — Tu čitam, da je živela v 18. stoletju na svetu rogata žena.
Ona: — Zato je bilo pa na svetu nebroj rogatih mož — v vseh stoletjih
Italijanski žaromet v akciji na Dona, da prepreči morebitna sovražnikova presenečenja
Lizfconsko poletje
Opoldne leži sonce kakor žareč požar na strehah in sopara udarja kakor vroč dih v hiše. Nobeno odprto okno ne gleda na cesto in ljudje se tišče vzdolž hinših pročelij, kakor da bi pomenile ozke senčne proge, ki jih strmo sonce še riše, kakršno koli razliko v vročinski stopnji. Celo prodajalci srečk so postali utrujeni ln v malih trgovinicah starega mesta so se sklonile glave prodajalcev nad mizami ter zaspale. Kaj bi boljega delale, dokler zliva sonce svoj žar kakor veletok med cestne redi? šele s hladilnimi sapicami na večer se mesto ob Taju zbudi, prodajalci časnikov jo prvi predramijo, ko drevijo z večernimi listi po cestah ali pa se obešajo na tramvajske vozove, da bi med nekoliko postajališči prišli do brezplačne vožnje, še preden zagorijo prve luči, je mesto vse razgibano. Okna se odpirajo, ljudje postavljajo stole na balkone in življenje se začne. Večerni hlad daje ljudem spet dihati.	^
Vojna je obraz nočne Lizbone zelo spremenila še pred letom dni je bilo Portugalcem v ponos, da so mogli v vsakonočno zatemneh Evropi imenovati svojo prestolnico »mesto tisočerih luči«. Kakor ume. talni ogenj je gorelo tedaj po mestu vse gričevje navzgor in navzdol in Tajo je odseval te luči na svoj način. To je sedaj prešlo. Lizbonske luči so ugasnile druga za drugo, pisane svetlobne reklame in svetla izložbena okna, visoke obločnice avenid in mlečne cestne svetilke. Premoga je zmanjkalo in električni tok je bilo treba racioni-rati. »Noivosi«, dvojice, ki se shajajo zvečer na urico pomenka na klopicah parkov in drevoredov, so videti s temi ukrepi štedljivosti sicer zadovoljne. Manj zadovoljni so snažilci čevljev, ki romajo s svojimi omaricami tegobno od klopice do klo-pice. Kdo si naj da čevlje očistiti, ko v mraku sijaja vendar ni videti?
S tisoči lizbonskih luči so izginili tud avtomobili. Na krajih, kjer parkirajo vozila in kjer še pred nekoliko mesec: m bilo dobiti nobenega prostora, stoje sedaj zdolgočaseni stražniki okrog nekoliko samotnih diplomatskih avtomobilov in skozi avenid« ropoče polagoma kočija na konjsko vpre go. Zasebnih avtov danes ne dovoljujejo ve', in premeteni verižniki z bencinom, k so si omislili zaloge, da b) jih prepuščal; po oderuških cenah ljudem, ki te jim zanjt ponujali največ, so se ušteli. Ostali jo bre; kupcev Garaže so odpustile svoje mehanike. bencinske črpaine postaje so zaprli ln Ližbonec se je vrnil skesano k svojemu tramvaju Toda pomanjkanje bencina je imelo vendarle tudi nek'; ^obro stran. Za brisal< je družabne razlike ln je spravi poedine plasti v tesnejšo vez Izletišča ot obali, kjer je imela '.izbonska elita z avtomobili prej navado večerjati, so tiha in prazna, tem bolj pome pa so sedaj mestne kavarne. Skoraj kilometei daleč se vleče danes ofc Avenidi. š roki razkošni lizbonski ale4i, vrst? miz in stilov, in vendar je težko dobiti prosto mesto.
Tako sedijo ljudje in pijejo carampinha. do, sadni sok z zdrobljenim ledom, v zvočniku kavarniških kioskov pa poje Španec pesem iz Andaluzije. Potem sledi kakšen dunajski valček. slovvfox francoska šanso-
na, italijanska arija. Polodrasli prodajalci časnikov izklicujejo zadnje najnovejše tuje liste. Na vsaki mizi obleži ta ali oni vodilni list iz te ali one dežele. Pestra kakor šop listov, ki ga nosi prodajalec pod pazduho, je klientela Tu sedi nekoliko Bri-tov. Nedvomno so mornarji, morda rešenci s kakšne potopljene ladje, ki čakajo sedaj v Lizboni prilike, da se vrnejo domov. Njih list jim po vse jprUiki ne deli veselja. Svojo žalost utapljajo v pijačo. Natakar jim prinaša konjaka in sodavice, kajti whisky je Britom predrag, odkar se funt zamenjuje samo še s 35 portugalskimi eskudi. Ob sosedni mizi so židovski emigranti sklonjeni nad nefcm računom. Iz drobcev njihovega pogovora je spoznati, da gre za ameriški vizum in da si daje Roosevelt izdatno plačevati vstopnico v svoj »raj«. Tisti, ki so upali, da bodo plačali svoje ameriške vizume z dolarskimi bankovci, ki jih je dobiti dolar po 11 eskudov v vsaki lizbonski menjalnici, pri ameriških konzularnih oblasteh ne najdejo umevanja za svoje inflacijske posle. Od njih zahtevajo eskude in jih preračunavajo po newyorški notaciji, ki znaša 25 eskudov za vsak dolar.
Veter pregiba pahljačaste veje palm. Slišati je tenko, nežno šumenje. Iz vojašnice nad mestom se je oglasila svetla, vesela melodija, ki vabi vojake k spanju. Med krošnjami palm se blešči z zvez lami posuto nočno nebo. To so visoke ure lizbonskega poletja
J?
ANE
Filozof in učenjak Leibniz je bil velik prijatelj psov Imel jih je cel trop. Ko je bil nekoč z nekim prijateljem na sprehodu, je hrt. ki ga je imel s seboj, začel krožiti okrog nekega čevljarskega vajenčka Deček je zavpil: »Ugrizniti me hoče!« Leibniz ga je potolažil, češ: »Nikar se ne boj, če te ugrizne ga pošteno pretepem!«
»To mi nič ne pomaga.« je odvrnil vajen-ček. »tedaj me bo že ugriznil!«
Leibniz je priveza) psa na vrvico, ga pobegnil s seboj in dejal svojemu spremljevalcu: »Frkolin je, za Boga, večji modri-ian nego jaz!«
VSAK DAN ENA
VIŠEK fclL^.vNCE »Ne, naočnikov nočem. Potem ml že rajši dajte še en monokel za drugo oko!«
sap«
minljivi sveti plamen, ki uničuje drva, da sam večno živi; ta skrivnostna božja modrost, ta plamen je videl in ogrel vse njihove prednike, ln glej, sedaj ogreva tudi nje. Dočakal jih je, da ga bodo oni nekoč živega zapustili svojim otrokom ln da bo prehajal lz roda v rod. Prav ista sveta iskra, isto življenje, ista skrivnost — prav ta iskra, ki sedaj tu plamti, je njihova Bkupna duša, njihova večna kri, nepretrgano življenje. Vsi oni, ki so tu živeli aH Se žive, so bih rojeni v luči te večne matere; vsi, ki so že pomrli, so umirali ob njenem svitu; vsi so ob njej neštetokrat sklepaM roke k molitvi... Ta skrivnostna Iskra na stoletnem ognjišču, na tem koščku trde, črne zemlje — to je njihova zadruga, njihov dom in domovina; to je tista nepremagljiva nedoumljiva večna vez, ki jih z nadnaravno ljubeznijo na življenje in smrt veže na te strmine, na to borno zemljo z nepregaznimi zameti, z divjimi Durjami in viharji. Draga, večna, sveta Iskra ki Je videla deda in njegovega prapradeda«. — Tako poudarja Budak nasproti revolucionarnim trenjem v sodobnem avetu prastaro ljubezen do zemlje svetost rodovne kontinuitete, zakoreninjenost kmeta v njegovi grudi, v njegovem kraju, v njegovem konservativnem socialnem ozračju.
Ni lahka naloga prevajati roman, ki Je tudi stilistično in jezikovno samosvoj, poln liškega kolorita. Severin šali je skušal Bu-dakove kmečke figure, slog in oarvo njih govorjenja čim bolj približati slovenskemu kmetu; pomagal si je s frazeologijo našega kmeta in je rabil v dialogu cel6 germaniz-me, ki §o udomačeni med našim 'judstvom (Bog lonaj, žegnati, grevlnga i. t. d.). Njegov prevod se zaradi te, morda tu ln tam pretirane skrbi za slovensko, skoraj že krajevno določeno izrazje bere *akor do-
mač roman. To je v splošnem nedvomna odlika Salijevega lepega prevoda.
Tako sta se torej v zanimivi liovstvem sintezi spojili liška ln slovenska vas. Pripravljajoči se drugI del slovenskega »Ognjišča« bo omogočil nove, celotnejše poglede na Budakov veliki epos o Liki.
ZAPISKI
Guido Reni
Pred dnevi je poteklo 300 let, kar je umrl slikar, čigar ime bo ostalo v zgodovini umetnosti vedno združeno z italijanskim slikarstvom drugega, tako rvanega eklektlčnega obdobja renesanse - Guido Reni. Velike mojstre cinqueemta, njih strastna in iščoča dela nadomešča v obsežnem in za svojo dobo značilnem delu Renlja in njemu podobnih stil manirizma. ki ima svoje vzore ln vzorce v predhodnikih. Od njihove z drznimi zaleti pribor-jene stvarjalne ubranosti in lepote, odraze močne domišljije in goreče čustvenosti, je ostala na slikah Guida Renija samo sladka, ljubezniva, nekam površna sentimentalnost Prav pri njem vidimo, kje se konču;,e umetnost; najsi kdo obvladuje njena izrazna sredstva, kar virtuozno, mu vse nič ne pomaga, če samovšečni duh pokojno dremlje in umetnika ne priganja noben notranji nemir, da bi iskal in odkrival.
Guido Reni je bil po rodu lz caivezana pri Bologni (r. 1575), Izuril se je v delavnicah Calvaerta ln bratov Caracclov. Bil je umetnik Izredne nadarjenosti in velike tehnične zmogljivosti. Nekajkrat! Je obiska! Rim, da bi spoznal antiko, pa tudi Leonar-da, Michelangela ln Raffaela. V papežu Pavlu V. je imel visokega zaščitnika, ki mu je zaupal nuiaj večjih nalog. Toda Reni
je bil hud kvartopirec, pa je tonil v dolgovih. Večna denarna zadrega ga je kaj lahko zapeljala k nadprodukciji. Veliki slikarji in kiparji visoke renesanse niso bili baš zmerni ljudje . . . 2e Cellini je povedal, v koliki meri so podlegali potrebi kipečega Individualnega življenja in s kakšno strastjo so se udeleževali vsega, kar je pomenilo življenje. Vse to pa je pri njih samo spremljalo njihov silni tvorni vzgon in njihovo prizadevanje po odkritju dotlej še neznanih lepot. Pri Reniju tega ne opažamo. Nič ne kaže. da bi ga mikalo odkrivanje novih umetnostnih možnosti. Njegov pogled se obrača nazaj. Zajema tam. kjer je že vse odkrito Pri tem pa nima daru sinteze, zmožnosti, da bi črpal iz nasprotij, ki jih je bilo vse polno tudi v njegovem času. Tako torej ponavlja z novimi inačicami to. kar je bilo že povedano. In eksistenčne razmere ga silijo skoraj k tovarniški proizvodnji.
Reni je priljubljen prav zaradi tega. ker je dal umetnostim pridobitvam drugih tisto konvencialnost, ki prija občinstvu Mnogo svojih motivov Je moral slikati vedno znova zaradi sladke banalnosti tn prijetne lepote razgaljenih Magdalen in sentimentalno ponižnih Sebastljanov. Slikal Je kompozicije, ki so na tedanjem trgu užigale zaradi svoje lahkotnosti in idealiziranja, pri čemer mu je njegova publika odpuščala površnost, ki se je skrivala pod učinkovito zunanjostjo, tako značilno za ves Renijev manirlzem.
Lepota Je pri Reniju postala vsakdanja; v nji ni nič več titanizma renesančnih mojstrov. Vse Je zmerno in sladko, vsakomur dostopno: nikjer nI nič nenavadnega tn vznemirljivega, pred Čimer bi človeku zastajal dih.
Umetnostni razvoj se kajpak oi ustavil pri Renijevem eklekticizmu. Umenost se je spreminjala, Iskaje novih resnic. Toda tudi Guido Reni ni izginil z obzorja umetnosti, četudi se je z njegovim vzorom dostikrat že družil kič. Tisti, ki so posnemali tega posnemovalca velikih italijanskih mojstrov, so zdrknili tja, kamor se gosposka Reni-jeva umetnost ni spustila
Stoletnica Mallarmdja
Letos poteka sto let, kar se je rodil ustanovitelj simbolistične smeri v francoBki poeziji Stčphane Mallarmč. Pesniški pogledi in okus, kakor jih razodeva Mallarmčjevo neobsežno, a notranje bogato izoblikovano delo, so vplivali podnetno na ves poznejši razvoj evropske lirike. Mallarmč Je izprva pesnikoval pod vplivom Baudelaira. Liričnemu vzoru avtorja »Cvetja zla« se je pozneje pridružil vpliv Keatsa, Swinburna in drugih. Mallarmčjevo delo je bilo precej časa znano samo eliti čitateljev ln je tudi danes dostopno zgolj ljudem, ki so posebno občutljivi za čisto poezijo, povzdig-njeno tu v muziko tankočutno odbranih besed, tam v slmbolistično-impresionistič-no govorico pesniških podob.
Mallarmč ni jasen pesnik. V »obscunrltfe« Je videl eno poglavitnih pravil svoje estetike, ki ji je bila poezija Jezik tajinstve-nosti, simbolna podoba neizrazljivih skrivnosti. Poezija Mallarmčja, prav kakor bolj ali manj vsa simbolistična poezija, je Izrazit plod samotarskega, globoko osebnega življenja ln z njim družabnega duševnega aristokratlzma, ki je v železnem času množic komaj še mogoč. Formalno je Mallar-mč razvil do skrajnosti načela parnaslzma, verujoč v absolutno vrednost besede ne glede na njeno pojmovno vsebino: besede,
ki živi tako zase in sdružuje tako lepoto kakor muzikalni zvoki. Zaradi tega je Mal-larmčjeva poezija trd oreh za navadne či-tatelje verzov, prav kakor pesmi Rimbau-do ali v naših dneh P. Valeryja. še večje težkoče zastavlja prevajalcu. Vzlic temu je vplivala na vso pesniško kulturo polpreteklega časa. Ni ga v Evropi naroda, čigar liričnih vrhov ne bi vsaj nekoliko osvetlilo sonce s Parnasa simbolistov. V njem je tudi sij njihovega velikega mojstra, pesnika poema »Apres — midi d' un Faune«, ki je združen z lepoto Debussyjeve glasbe.
Mallarmč, eden redkih, ki so lahko rekli o sebi, da so živeli zaradi nekaj lepih verzov, v katere so položili odtenke svoje skrajno tankočutne in aeizrazljive duše, je umrl 1.1898. Letošnja stoletnica njegovega rojstva nas spominja, koliko se je odmaknil čas. ko se je Malarmč zdel več ko sodoben pesnik: kot prestavitelj umetnostne avantgarde ln maloštevilne, a kulturno zelo vplivne elite. Ali imajo rahle klavirske sonate njegovih verzov sploh še kaj skupnega z bučnim pihalnim orkestrom in z neštetimi bobni današnje »masovne« poezije ?
V SOLI
Učitelj: — Samo istovrstni predmeti se lahko odštevajo. Treh jabolk ne moremo odšteti od ene hruške, kakor tudi ne treh konj od štirih psov.
Jurček: — Tri .itre mleka pa lahko od štirih krav kajne, gospod učitelj?
NIČ HUDEGA
Žena čaka vsa razburjena moža že na pragu in mu zakliče: — Ah. pomisli. Janezek je požrl kovanec za dve liri!
— Nič ne de, saj je jutri itak njegov god, — odgovori mož mirno.	i
Kronika
•	S 1. septembrom ukinjen letaj avtomobilski promet. Kakor so morala zadnjega avgusta vsa gostinska podjetja sezonskega značaja zaključiti svoje delovanje, tako je Ministrstvo prometa odredilo, aa so s tem dnem ukinjene tudi vse redne avtobusne in avtomobilske zveze, ki so bile dovoljene v interesu tujskega prometa za letni čas.
•	Italijanska kulturna delavnost v Argentini Kljub težavam, ki jih prinaša vojna, razvija italijanska kolonija v Argentini delavnost, ki v ničemer ne zaostaja za mirnimi časi. Edino, česar pogrešajo Italijani v Argentini, je stalna zveza z domovino. Italijanske kulturne organizacije delujejo povsem normalno. Mnogo zanimanja so deležni tečaji italijanskega jezika in pa predavanja o raznih problemih italijanskega življenja, ki se vrše pod okriljem društva Dante Alighie-rL Za predsednika društva je bil nedavno izvoljen prof. Camillo Branchi, ki je bil svoj čas docent romanskih slovstev na raznih ameriških univerzah, zdaj pa je dopisnik dnevnika »Corriere della Sera« v Buenos Airesu. Ko je svoj čas vodil italijanske šole v Kaliforniji, je bil prof. Branchi v priznanje zaslug za razširjanje italijanske kulture odlikovan z zlato kolajno.
•	Smrt uglednega psihiatra. V Perugii je umrl senator dr. Cesare Agostini, zaslužen psihiater, ki je bil dolga leta direktor bolnišnice za duševne bolezni, direktor klinike za duševne in živčne bolezni, prvi dekan medicinske fakultete, nekaj časa pa tudi rektor univerze v Perugii. Pokojnik je bil član številnih znanstvenih akademij. Njegovo največje delo je »Priročnik psihiatrije«, ki ga je bil izdal leta 1895.
•	Dva mlada študenta žrtvi planinske nesreče. V stenah Monvisa pri Torinu se je pripetila huda nesreča, ki je ugrabila življenje dveh drznih mladih planincev. Mario Lattes, 23 letni slušatelj tehnike iz Salazza, in I. Tornaghijeva, 20 letna viso-košoka iz Torina, sta prejšnjo soboto prispela v kočo na sedlu Quintino Sella ter izrazila svojo namero, da se povzpne ta čez vzhodno steno Monvisa. Ker je bilo vreme precej neugodno, so čuvaji in vodniki v koči mladima plezalcema odsvetovali podvig. Lattes in Tornaghijeva pa sta vztra jala pri svojem sklepu in sta prejšnji ponedeljek začela vzpon. Kmalu po njunem odhodu pa se je nad Monvisom začel snežni vihar. Prebivalci koče so v strahu čakali večera, a ker ju ni bilo nazaj. so ju šle v torek iskat skupine vodnikov, vojakov in domačih planincev. Reševalcem se je pridružil tudi planinski župnik don Agnese iz Barge. Iskali so v torek in sredo noč in dan brez uspeha, v četrtek dopoldne pa so našli trupli obeh plezalcev na dnu nekega kamina. Snežni vihar je mlada študenta zajel sredi vzpona in ju vrgel v globočino 400 metrov.
•	Strela ga je ubila. Na polju pri Vipaccu »e je zadnjič med silno nevihto pripetila smrtna nesreča. Na cesti je ploha ujela 36 letnega kmeta Giovannija Laurentija iz Vipacca pa je stopil pod drevo, da povedri. Strela pa je udarila prav v drevo, pod katerim je stal. in nato preskočila nanj. Bil je na mestu mrtev,
IZ LJUBLJANE
u— Romani zbirke »Dobre knjige« se
bodo lahko dobili tudi v boljši opremi in vezani v platno. Cena za te posebne izvode je le toliko višja, kolikor znaša razlika v ceni papirja in kolikor stane vezava. Dočim bo veljala broširana knjiga 8 lir za naročnike naših listov in 10 lir za nenaročnike, je cena za v platno vezane izvode, kakor smo že ponovno objavili, določena na 18 lir za one naročnike naših listov, ki se prijavijo v naprej, za nenaročnike pa na 22 lir. Knjige lahko naročniki plačujejo skupaj z naročnino za list tudi v mesečnih obrokih, ki so enaki ceni za en izvod, torej 8 lir za broširano in 18 lir za vezano knjigo. Kakor so cenjeni čitatelji gotovo že sami opazili, je bil v obrazcu za naročbo. objavljenem v naši nedeljski številki, po pomoti označen za vezane izvode napačen mesečni obrok. Zato objavljamo razpis za naročilo še enkrat v današnji številki in prosimo čitatelje, da se pri naročilu poslužijo današnjega obrazca, če pa porabijo nedeljskega, naj ga sami popravijo.
— z avgustO\'im vremenom smo lahko zadovoljni. V prvi polovici meseca je bilo nekaj deževnih dni, ki nam niso bili povše-či, jato pa je potem vladalo sončno vreme do konca meseca ta sega tudi v september. Sonce skoraj z brezoblačnega neba dan za dnem pošilja svoje dobrotne žarke na zemljo. Zato imamo za sedanji čas nenavadno toplo vreme. V soboto je temperatura dosegla rekordno višino 31,4 stopinje Celzija in je bil dan izmed najbolj vročih v letošnjem poletju. Tudi v nedeljo je bil krasen, sončen dan. Toplota, sicer ni dosegla sobotne višine, vendar se je povzpela do 30,4° C. Nič čudnega ni, da so bila vsa kopališča in prostori ob vodi polna sonca željnih kopalcev. Tudi voda je bila prijetno topla, tako da so se upali v njen objem mladi in stari, še celo tisti, ki kdaj pa kdaj potožijo zaradi revmatizma. V ponedeljek zjutraj je, kakor že prej več dni, sonce že zgodaj sijalo. Megle, ki se nam je vsiljevala v začetku meseca vsako jutro, zdaj zaradi toplih dni ni več.
u— Zopet petelin! v Ljubljani. Pišejo nam: V zadnjih tednih so si Ljubljančani zopet umislili gojenje petelinov po hišah sredi mesta. V zgodnjih jutrnjih urah — od 4. ure naprej — se oglašajo ti pevci na raznih balkonih in terasah, zlasti okrog Ajdovščine in Dukičevega bloka, ki budijo okolico in z neprekinjenim petjem motijo jutrnje spanje. Neumljiva je brezobzirnost lastnikov teh pevcev do njihovih sosedov, zlasti bolnikov, ki trpijo na nespečnosti in morajo poslušati to kikirikanje vsako jutro že v temi. Upali smo, da bo nedelja vzela peteline na mizo, pa zaman. Ce so lastniki petelinov tako netaktni, naj hišni gospodarji ali upravitelji ukrenejo potrebno, kajti držanje kuretnine na balkonih in terasan za poslopja tudi ni koristno in higienično, povzroča smrad in nabiranje mrčesa. Prijatelji petelinpvega petja naj si ga Privoščijo po dnevu, zvečer pa maj spravijo pevce v kleti ali pa v sVoje spalnice. Naši živci so že itak dovelj napeti, ne kvarite nam jih še z nepotrebnim kaljenjem nočne-
ga miru. V poletnih nočeh pa okna ali vrata ne bomo zapirali, ker hočemo spati na svežem zraku.
u— Sprejemni izpiti za L razred gimnazije. S 1. septembrom začne nov tečaj, ki trato tik do izpita. Pouk iz vseh predmetov je temeljit. Prijavljanje dnevno od 9.—12., Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva ul. 27.
u— Pouk vseh modernih jezikov, zlasti italijanščine in nemščine, dobe začetniki in spretnejši v obliki konverzacije. Dopoldanske, popoldanske in večerne ur«. Začetek v ponedeljek. Prijavljanje dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se bo začelo danes dopoldne ob 9. uri v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici in traja do petka 4. t. m. Starše opozarjamo in prosimo, da v interesu rednega začetka pouka vpišejo gojence že te dni, tako da bo v soboto mogoče urediti in v ponedeljek 7. t m. pričeti s poukom. Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice. •
u— Dijaki-inje srednjih, strokovnih in ostalih šol porabite podaljšanje počitnic v koristno svrho, da se v kratkem času v posebnem enomesečnem tečaju priučite strojepisja. — Novi počitniški strojepisni tečaj prične v sredo 2. septembra. — Pouk je po želji dopoldne ali popoldne. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev! Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne. Učnina zmerna. Informacije in prospekte dobite v pisarni ravnateljstva.: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15.
u— Učite se strojepisja! — Novi eno-, d v o- in trimesečni tečaji prično v sredo 2. septembra. Pouk se vrši po priznano najboljši desetprstni učni metodi. Uspeh je zajamčen, ker so obiskovalcem na raizpolago stroji raznovrstnih sistemov. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev! Tečaji so dopoldanski in popoldanski. Za di-jake-inje poseben počitniški enomesečni tečaj. Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne. Učnina zmerna. Informacije in brezplačne prospekte dobite v pisarni ravnateljstva: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
u— Umrli so v Ljubljani od 21. do dne 27. aVgnsta: štrukelj Vincenc, 38 let, zasebni uradnik, Rokova ul. 35; Umek Ivana, roj. Jerina, 66 let, upokojenka tobačne tovarne, Postojnska ul. 74; Preveč Marija, roj. Rozina, 67 let, vdova žel. nadrevidenta, Vidovdanska c. 9; Kresal Frančiška, roj. Roječ, 76 let, vdova žel. oficijala, Vidovdanska c. 9; Tomic Josip, 63 let, strojni stavec, Male jeva ul. 16; Nastran Helena, roj. Mesarič, 56 let, žena železničarja, Vidovdanska c. 9; Mandič Ana, roj. Kregar, vd. Homovec, 81 let, vdova železničarja, Vidovdanska c. 9; Ullen Franc, 6 mesecev, sin blagajnika akademske bol. blag., Okiškega ul. 18; Valenčak Jožef, 35 iet, redovnik-misijonSki brat, Vidovdanska c. 9; Sodja Katarina, sestra Klavdija, 79 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel., Slomškova uliaa 20; Zadnik Franc, 5 let, sin uslužbenca fin. direkcije, Streliška ul. 10; Uhan Uršula, 80 let, žena mlinarja, Vidovdanska c. 9; Di-mic Apolonija, roj. Astrež, 92 let, vdova posestnika, Galjevica 5; Majdič Fortunat, 37 let, uradnik Visokega komis. in upravitelj Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12; Ogrinc Anton, 49 let, čevljarski mojster, Pod ježami 15. — V ljubljanski bolnici so umrli Kopitar Andrej, 60 let, duhovnik, Vidovdanska c. 9; Košuta Alojzij, 44 let, zidarski pomočnik, Poljane 47 pri št. Vidu; Podberšček Karol, 60 let, delavec, Okiškega ul. 27; Mahne Danijela, 10 let, hči hišarja, Grahovo 55; Kukoviea Alojzij, 25 let, mestni uslužbenec, žabjak 3; Cuš Regina, 17 mesecev, hči upok. orožn. narednika, Jezero 47 pri Tomišlju.
u— Visoka kazen za tatvino v pijanosti. Te dni je stal pred sodnikom 34 letni Karel Vizjak, ki ima za seboj že bujno preteklost. V gostilni železničarske nabavljalne zadruge se je marca meseca tako napil, da je ponevedoma odnesel nekemu gostu 760 lir vredno zimsko suknjo in rokavice. Ko se je streznil, je videl, da suknja ni njegova in jo je vrnil oškodovancu. Na sodn;kovo vprašanje, če je že bil kaznovan, je obtoženec dejal, da samo za razne malenkosti. Tokiat je bila kazen malo strožja. Dva in pol meseca se bo moral Vizjak pokoriti v zaporu in za leto dni je izgubil častne pravice.
u— Denar bo moral vrniti. Pred časom je dobil Janez štrajhar od neke stranke 700 lir za nakup premoga. Stranka pa na zadnje ni dobila premoga, ne denarja nazaj, šttfajher je dejal, da je denar izgubil. V resnici je. izgubo denarja tedaj javil tudi na policiji. Njegov zagovor pa ni dosti ver-; eten, ker so ga priče videle, da je isti dan, ko naj bi bil denar izgubil, vztrajno popival po gostilnah. Tudi codnik štrajherjeve-mu zagovoru ni verjel in ga je obsodil na dva mesca zapora in izgubo častnih pravic za eno leto. Razen tega bo moral vrniti oškodovancu 700 lir.
Z Gorenjskega
Okrožni vodja Grum pri kmetih v Strojni. Pred dnevi je okrožni vodja Grum s svojim spremstvom obiskal gorsko vasico Strojno pri Prevaljah. Prebivalstvo je priredilo okrožnemu vodji slovesen sprejem. Pod staro lipo na gorskem travniku so zbrani sedeli kmetje iz Strojne pa iz bližnje in dalnje okolice. Na sestanku so se obravnavala razna kmetijska vprašanja. Med drugim je okrožni vodja sporočil, da bo strojna kmalu dobila spet svojega učitelja in še bo spet odprla nemška šola. Razen tega pa bodo otvorjeni jezikovni tečaji. Po razgovoru se je okrožni vodja poslovil in se vrnil proti Preval jam.
Državna voditeljica ženskih organizacij je obiskala Koroško. Nacionalsocialistične ženske organizacije na Koroškem so bile te dni deležne visoke počastitve, ko jih je obiskala državna voditeljica ženskih organizacij ga. Scholtz-Kling. Pri tej priliki je bilo na gradu v Herdolecku pri Spittalu. kjer se nahaja deželna šola koroških nacionalsocialističnih organizacij slovesnost, katere se je udeležil tudi gau-leiter dr. Rainer, ki je državni voditeljici in drugim gostom izrekel dobrodošlico. Na prostranem grajskem dvorišču je državna voditeljica imela na zbrane voditeljice mladinskih skupin iz vse države, ki se mude v šoli. nagovor, v katerem Je poudarila vlogo žene v vojni. — Pripovedovala je o svojih vtisih med nemškim delavstvom, ki ga je komaj pred nekaj dnevi obiskala v raznih podjetjih.
Dandanes se mnogo govori 0 zadržanju žene, je rekla, in pravilno se zatrjuje, aa je zavestno zadržanje delavne žene osnova za polno razvitje vseh sil naroda. Za njo J« govoril še dr. Rainer, ki je miadim poslušalkam očrtal dramatične dogodke pred osvojitvijo oblasti v Avstriji.
Boj zoper otroško ohromelost. »Kara-wanken pote«, ki izhaja v Kranju, piše: Vsako leto zahteva otroška ohromelost predvsem v poznem poletju svoje žrtve med mladino. Največji del obolelih sicer ozdravi, vendar zahteva ta bolezen letno tudi znatno število smrtnih žrtev. Mnogo oseb, ki jih ta bolezen napade, pa utrpi škodo na zdravju s tem, da posamezni telesni deli ohrome. Za varstvo na novo obolelih se uporabljajo zaščitne snovi, ki jih zdravniki pridobivajo po napadih otroške ohromelosti iz krvi ozdravljenih, kajti osebe, ki so to bolezen prestale, postanejo imune. Od otroške ohromelosti ozdravljeni lahko v presledkih nekaj tednov ponovno dajejo svojo kri, ne da bi bili zaradi tega kakorkoli oškodovani na svojem zdravju. Po vsem rajhu je izvedena organizacija te vzajemne pomoči pod vodstvom zdravstvenih uradov. Zbrano kri pred oddajo bolnikom preiščejo v strokovnih preizkuševališčih, da se onemogoči prenos bolezni. Otroci in odrasli, ki so otroško ohromelost prestali v zadnjih petih letih, se pozivajo na oddajo krvi, kakor je bilo že v zadnjih letih mnogim po-magano Po ozdravljenju. Naj bodo tudi na novo ozdravljeni spet pripravljeni na oddajo krvi, da se zdravilo lahko v zadostni množini uporabi za na novo obolele.
Zene iz radovljiškega okraja za ranjence. Zene z Jesenic in iz drugih petih krajevnih skupin radovljiškega okraja so po navodilih okrožne oddelne voditeljice Glantschnigove vkuhale doslej skoraj 100U kilogramov marmelade in 300 litrov sadnega soka za ranjene vojake po lazaretih. Okrožni vodja in zastopnik vojske sta se pri tej priliki zahvalila ženam za njihovo požrtvovalno delo.
Dva mlada Ziljana sta preplezala Gra-fendorfsko južno steno. Dva mlada študenta beljaške gimnazije, Fritz Eder in Alfred Wiegele, oba iz Ziljske doline doma, sta te dn; prva preplezala Grafen-dorfsko južno steno v Ziljskih alpah. Preko stene, ki ima mnogo nevarnih previsov in zelo težavnih mest, sta se povzpela na 2326 metrov visoki vrh Grafendorfer Ko-fel. Odlična mlada planinca sta poprej že trikrat zaman poizkusila ta tvegani vzpon, kar najbolj nazorno izpričuje pomen njunega uspeha.
Strela ga je ubila. Na izletu v okolici Wolsfberga je strela udarila v 331etnega nameščenca državnih železnic Ivana Tom-šija iz Redinga. Bil je na mestu mrtev. Tragično preminuli zapušča ženo 111 otroka.
Iz SjMsdnfe štajerske
Uvedba novega signala za protiletalski alarm. Od 9obote, dne 29. avgusta, ob 7. zjutraj je uveden nov signal protiletalskega alarma. Signal obstoji iz trikrat ponovljenega, visokega, nepretrganega zvoka v dolžini kakšnih 15 sekund. Vsak interval se začenja z naraščajočim in se končuje z vpadajočim zvokom. Ves signal traja približno eno minuto. Novi signal pomeni, da sovražna letala prihajajo, da ni računati z večjimi letalskimi napadi, vendar pa ni izključeno, da bodo odvrgla posamezne bombe. Na ta signal naj bo občinstvo v večji meri pozorno. Splošni uk."epi, kakršne predpisuje civilna protile+alt,!ia obramba, pa še niso potrebni. Promet m gospodarstvo se v redu razvijata dalje. Na dosedanji letalski alarm — eno minuto tuljenja — pa je v vsakem primeru treba izpolniti vse dolžnosti, ki jih predpisuje protiletalska obramba.
Okrožni dan v Celju. V soboto in nedeljo je bil v Celju pod okriljem Štajerske domovinske zveze prvi okrožni dan. V soboto zvečer je bil od 19. do 20. promenadni koncert na- vseh javnih celjskih trgih, v dvorani'Okrožnega doma pa je bil slavnostni koncert. V nedeljo ob 6. zjutraj je bila budnica po mestu, ki so jo izvajale vojaška godba in fanfare nemške mladine. Ob 8. je bila ju-trnja slovesnost na Starem gradu, ob 9.50 pa veliko zborovanje na športnem igrišču, na katerem je govoril zvezni vodja. Po zborovanju je bil na trgu Adolfa Hitlerja mimohod vojske in nemške mladine pred zveznim vodjem. Popoldne je bila na igrišču športna tekma, v kateri sta se pomerili Nemška mladina in na obratna športna skupina tvrdke We<rten. V zvezi s prireditvijo je bila na prvi osnovni šoli otvorjena razstava štajerskih slikarjev in razstava politične delavnosti v celjskem okrožju.
Novi grobovi. Po kratkem, a težkem trpljenju je na Muti umrl Vrrrenc Hlnu-ko^ pisarniški svetnik v pokoju. — Poškodbam. ki jih je dobil pri neki nesreči, je podlegel Vik*-"- Unger iz Konjic. — V Mariboru je ^Teliski cesti umrla 56-letna žena jet ~ga paznika Terezija Sever. N. v m. p !
Središče je darovalo 3074 mark. Pri zadnji zbirki za nemški Rdeč: križ ie prebivalstvo v Središču darovalo 3973 mark, kar pomeni povprečno 7.20 marke na družino, odnosno 167 na osebo.
Iz Št. Jurija ob južni železnici poročajo: Poročila sta se Jožef Gračner in Cecliia Gunškova. Pri Sv. Primožu je umrla 65-letna Marija Žižkova, rojena Zabkarjeva.
Smrt kopalca v Dravi. Viktor Plečko, 17 letni nameščenec Glaserjeveea podjetja v Studencih, se je šel v soboto dne 22. avgusta kopat v Dravo. Ker ni bil pla-vač, se je prev:dno držal brega. Iznenada pa mu je prišlo slabo, in preden mu je kdo utegnil priskočiti na pomoč, so ga valovi odnesli s seboj. Nesrečni kopalec Je bil oblečen v kopalke modre barve, bil je visoke rasti, temnoplavih las. pod levim očesom pa je imel rdečo pego. Vsa dosedanja iskanja so ostala zaman.
Se kup nesreč v celjski okolici. V celjsko bolnišnico so pripeljali Leopolda Pod-lesnika iz Celja, ki si je z neprevidnostjo nakopal zastrupitev. V Drami jah je Pavla Sparčeva tako nesrečno padla, da Je dobila notranje poškodbe. Ferdinand Gor-jup iz Konjic je padel in si prebil lobanjo. Pri neki avtomobilska nesreči je Marija Hriberškova iz Mozirja dobila nevarno rano na glavi.
Huda nesreča na Savin.fi. V splavar-skem pristanišču na Savinji v Celju se Je pripetila huda nesreča. Tovorni avto. na katerem je bilo več oseb, je z nesrečnim
Naročite se na romane DK!
Romani zbirke »Dobre knjige« bodo za naročnike nadih listov izredno poceni: samo 8 lir bo veljala broširana knjiga v obsegu 200 do 300 strani in samo 18 Ur ista knjiga v boljši opremi in v platno vezana. Ta nizka cena, celo nižja od predvojnih cen, nam je mogoča le, ce že v naprej vemo, koliko knjig naj tiskamo. Zato velja znižana cena le za one naročnike naših listov, ki se v naprej prijavijo.
Naročilo je obvezno za m«j»mmJ tri zaporedne romane. Prve tri knjige bodo, kakor smo že objavili:
Mira Pucova: TIHA VODA; Arnaldo Fraccaroli: GROFICA WALEWSKA; John Knitel: EL HAKIM.
Knjige se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 8, odnosno 18 lir, najbolje skupaj z naročnino. Prvi "obrok zapade v oktobru. Seveda pa nam še bolj ustreže vsak, kdor plača vse tri knjige skupaj.
Pod tem vabilom prinašamo obrazec za naročilo romanov DK. Obrazec izpolnite dobro čitljivo in prečrtajte, kar ne ustreza Vašemu naročilu. Obrazec izstrižite iz lista in nam ga izpolnjenega pošljite po pošti ali našemu inkasantu „ oddate pa ga lahko tudi v upravi naših listov v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Novem mestu.
□□□□□□□□UUUUUULILIJ iJULJULJU I I I ll.lUJULi-IJUULOLl lllll PODCT
□	ZBIRKA »DOBRA KNJIGA«
□	UPRAVI NARODNE TISKARNF
H	; LJUBLJANA
□	Puccinijeva 5
r-	Naročam se na romane zbirke »Dobra knjiga«. Kot naročnik »Jutra« —
□	»Slovenskega Naroda« imam pravico do znižane cene: 8 lir za broširano knjigo, ^	18 lir za knjigo v boljši opremi in vezano v platno.
n	Naročam — broširano — v platno vezano knjigo.
□	Knjige bom plačeval mesečno — po 8 lir — po 18 lir — po pošti — po takale	santu lista — v upravi lista.
dne
(Podpis)
Ime ln poklic Točen naslov:
nrinnnnrn .......................................................nm
manevriranjem padel po strmini na bregu. S precej hudimi poškodbami so v bolnišnico pripeljali Marijo Kokotčevo iz Brniša pri Laškem, Jožefa Grebenca in Petra Kranjca iz Hrastnika ter Mihaela Zoharja in Hermana Wohlhauserja.
Kronika mariborskih nesreč. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 52 letnega Karla Peitlerja. uslužbenca mestnega kopališča, ki se je poškodoval na nogi. Hubert Požarnik, 34 letni nadgozdar grola Attemsa v Slovenski Bistrici, je tako nesrečno padel z motornim kolesom, da je dobil pretres možgan in notranje poškodbe.
Justifikacija v Mariboru. 30 letni Peter Cucek s Teznega pri Mariboru je delj časa živel v hudem sovraštvu z materjo svoje življenjske- družice in s svojimi sosedi. Dne 30. maja je prišel pozno zvečer domov, in ko je našel vrata zaprta, Je tako pobesnel, da je s sekiro pobil svojo taščo, Školastiko Krambergerjevo. Nato je stekel k hiši sosedov Ježovnika in Vračiča ter s svojim užigalnikom zapalil slamnato streho. S poslopjem je pogorelo tudi več poljedelskih strojev, večja količina slame in sena, telica, 4 svinje in 8 kokoši. Ljudje so s težavo odnesli golo življenje. Kazenski oddelek pri poveljstvu varnostne policije za Spodnjo Štajersko je Petra Cučka kot škodljivca naroda zaradi težke telesne poškodbe in požiga obsodil na smrt Usmrtitev je bila izvršena v Mariboru.
Iz Hrvatske
Pomembna obletnica. »Hrvatski narod« je objavil uvodnik ob priliki obletnice, ko se je 27. avgusta 1932 začel zgodovinski in zmagoslavni ustaški pohod na Ve-lebit. V uvodniku čitamo med drugimi: Na Velebitu, prav pred 10 leti, se je prvič pomerilo u?taško orožje s plačanim orožjem tlačiteljev in krvnikov hrvatskega naroda Zmagalo je! Za njim je bila visoka zavest in organizirana borba v usta-škem duhu edinstvenega naroda, ki Je imel srečo, da ga je vodil velik človek. Za velebitskimi ustaškimi borci so z isto požrtvovalnostjo stali ostali hrvatski borci v domovini in širom sveta, kjer koli žive Hrvati. — V spominskem članku, ki ga objavlja ista številka »Hrvatskega naroda«, so navedene tudi izgube, ki so jih imeli ustaši v velebitski borbi. Na njihovi strani je padel Stipe Devčič. En njihov borec je bil težje ranjen, dva pa lahko. Na strani sovražnika je bilo 17 mrtvih orožnikov, 2 mrtva gozdarja in 26 ranjenih orožnikov.
Odkritje spomenika sibinjskim žrtvam. Da se odlože spominu leta 1935 padlih hrvatskih kmetov v Sibinju. so občani nedavno sklenili, da jim postavijo dva spomenika. Na predzadnjo nedeljo v avgustu sta bila odkrita oba spomenika in sicer eden v vasi Grižiču, kjer so žrtve našle poslednje počivališče, drugi pa v Sibinju.
Vzgoja vojaškega naraščaja. Na Hrvatskem so bile doslej ustanovljene tri vojaške šole. V Sarajevu deluje Domobranska šola Poglavnika Anteja Paveliča, v katero se sprejemajo otroci od 7. leta dalje, ki imajo največ tri razrede osnovne šole. Zavod je enakovreden osnovnim šolam. V Ka-menici deluje vojaška šola maršala Kvaternika, v katero se sprejemajo učenci s končano osnovno ali z največ tremi razredi srednješole. V Zagrebu pa je šola za praporščake, katere učna doba traja 4 leta, sprejemajo pa se vanjo učenci s 4 do 7 razredi srednje šole. Z zrelostnim izpitom postanejo gojenci tega zavoda praporščaki in so po kratkem praktičnem tečaju dodeljeni posameznim oddelkom vojske.
Obletnica dermato-venerološkega oddelka banjaluške bolnišnice bo te dni. Za to priliko bo uprava izdala posebno izvestje o delu oddelka ter bo s statističnimi podatki prikazala važnost te ustanove in njeno korist za ljudstvo,
Banjalučani bodo imeli dovolj drv. Ravnateljstvo državnih gozdov je v sodelovanju z banjaluškim mestnim načelstvom pod svojo upravo začelo sekati les za kurjavo. Drva sproti dovažajo v mesto in jih dele družinam po 2 do 4 kub. metrov. Na razpolago je 46.000 kub. metrov drv. Meter hrastovih drv stane 440, meter bukovih drv pa 465 kun. »Hrvatski narod« pravi da bodo navijalci cen ostali to zimo praznih rok.
Gradnja sodobnega kopališča v Petrinjl.
Da bi se omogočilo udobnejše kopanje na Kolpi, je državna uprava začela v Petri-nji graditi sodobno kopališče. Kolpa ima v svoji strugi polno drobnega peska, tako da je voda vedno čista in kopanje v njej prijetno. Slišijo se celo glasovi, da je voda Kolpe zdravilna. Ce se izkaže, da je to res, bo Petrinja postala ne samo prijetno letovišče, ampak tudi zdravilišče.
Banja Luka dobi novo poslopje za žensko realno gimnazijo. Vse priprave za gradnjo poslopja nove ženske realne gimnazije v Banja Luki so končane. Stavba bo stala okoli 10 milijonov kun. Z gradnjo bodo v bližnjih dneh pričeli.
Velik uspeh razstave »Zidje« v Zemunn. Preteklo nedeljo je bila v Zemunu zaključena razstava »Zidje«, ki je bila odprta 10 dni. Imela je velik uspeh. Iz Zemuna bo razstava prenesena v Sarajevo, kjer je bodo odprli v prvi polovici septembra.
Obnova stare romarske cerkve. V Križe vskem predmestju Koroški se nahaja stara cerkev, ki je znana kot romarska cerkev Matere božje Koroške. Njenemu kipu v tej cerkvi se pripisuje čudežna moč. Cerkev je stara nad 200 let in je zanimivo. da je bila postopno zgrajena iz male kapelice. Na pobudo mnogih meščanov je zdaj mestna občina sklenila cerkev obnoviti. Svoj . prispevek je dala tudi država.
Teden za sirote padlih hrvatskih borcev. Odbor za zbiranje darov hrabrim hrvatskim borcem na vzhodnem bojišču Je sklenil prirediti od 5. do 13. septembra teden, posvečen sirotam padlih hrvatskin borcev. V tem času bo na Trgu sv. Katarine v Zagrebu več prireditev, kjer bodo nastopali številni hrvatski umetniki, zagrebška Filharmonija, hrvatska pevska župa »Lisinski«, radijski orkester ter vse vojaške in ustaške godbe. Sodelovala bo tudi ustaška mladina.
Športna tekmovanja nstaške mladine. V zvezi s proslavo dneva žetve so bila v Banja Luki tudi velika mladinska športna tekmovanja. Prireditev so obiskali številni ugledni gostje, med njimi italijanski konzul dr. Fabiani, predstavniki nemške oborožene sile in krajevnih vojaških in civilnih oblastev.
Iz Srbije
Dobra vinska letina v srbskem Banatu. Kakor poročajo iz Banata, bo vinska letina zelo dobra, če bo vreme do trgatve ostalo ugodno. Pridelek bo znatno večji od lanskega.
Potres. Aparati beograjske seizmološke postaje so v četrtek ob 8.15 zabeležili močan potres, ki je trajal 22 sekund. Epicenter potresa je ležal v razdalji 415 km od Beograda.
Premiera v beograjskem radiu. V petek od 23. do 24. je beograjska radio-oddajna postaja v okviru rednih tedenskih simfoničnih koncertov prenašala skladatelja Maxa Regerja »Variacije na Mozarta«. Na premieri je koncert dirigiral Oswald Buch-holz.
Nase gledališče
DRAMA
Sreda, 2. septembra, ob 17,30: Človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 5. septembra, ob 17,30: Zaljubljena Sena. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Sol je lepotno sredstvo
Nekaj Jedilnih žlic kuhinjske soli stre-semo na krožnik ln dolijemo po Itapljicah vode, da nastane gosta kaša. Potlej si za-vežemo lase z ruto in pričnemo previdno vtirati to solnato mešanico na obraz. Pri tem pa polt obraza lahno masiramo, dokler nam ne prične žareti. Zdaj vzamemo srebrno žlico ln si z njo počasi spraskamo sol z obraza. Skrivnost tega ravnanja Je v kemičnem učinku srebra na sol, ki zviša učinkovitost soli ter s tem odstrani rm nečistosti s kože. Ce nimamo srebrne žliee, si lahko pomagamo z zobno krtačko 1— kemični učinek bo sicer izostal, toda sol sama ima toliko antiseptičnih in Čistilnik lastnosti, da kljub temu osveži kožo in j* očisti.
Kapetan pilot Buscaglia, eden izmed italijanskih prvakov v napadih s torpednimi letali, odlikovan s celo vrstp redov, s svojim moštvom ob povratku z zmagovite akcije v nekem letališču vzhodnega Sredozemlja
ŠPORT	-—-
Skromen, toda pester spored
Zadnja nedelja je minila v glavnem v znamenju plavalnih prireditev, med njimi tudi dveh mednarodnih
Avgust in njegovo izredno toplo solnce v zadnjih dnevih sta menda le storila svoje, da je bila zadnja nedelja v tem mesecu nekoliko skromnejša po športnih dogodkih kakor so bile dosedanje štiri To velja predvsem za mednarodne dogodke, med katerimi sta bili — tako iz prvih že običajno samo za silo zadovoljivih podatkov — v ospredju dogodkov dve plavalni prireditvi mednarodnega značaja v Zagrebu. pa tudi v domačih mejah v tej letni dobi skoraj v nobeni panogi niso bile na sporedu tako važne odločitve, da bi njihovi izidi potegnili za seboj tudi »nas tretje« in z nami vred naše čitatelje.
N^mei in Slovakinje v Zagrebu
Kakor rečeno, je z mednarodnih vidikov v soboto in nedeljo prednjačil Zagreb, kjer sta gostovali dve tuji plavalni ekipi, in sicer moški iz Nemčije in dekleta s Slovaške. Hrvatski plavalni šport je letos uspešno prestal že nekaj težkih preisku-šenj in tudi ta zadnja dva nastopa sta mu pomagala pri okrepitvi slovesa v evropski družini. Damski miting so Hrvatice dobue s 34:31 točkam, na podrobne rezultate ln junakinje iz posameznih disciplin pa bomo morali počakati — do naslednjega boljšega vira.
Moški dvoboj med Nemčijo in Hrvatsko, ki ga niso obenem ocenjevali po točkah in se torej končni izid ne da izraziti v številkah, je tudi domačinom navrgel več prvih mest kakor gostom, o katerih je treba seveda ugotoviti v naprej, da v hrvatski prestolnici še dolgo niso bili kompletni in so poslali tjakaj pač samo one plavalce izmed boljših, ki so jih imeli minuli teden na razpolago. Ne glede na to pa se mora priznati, da Sq hrvatski plavalci dosegli nekaj presenetljivo dobrih rezultatov, med posamezniki pa se skokoma dviga v pravega evropskega zvezdnika znan; Miloslavič. ki je tudi na tem mitingu imel glavno vlogo in zabeležil nekaj časov evropskega razreda. Pri tem mislimo predvsem na njegov čas na 100 m prosto (1:00.8, je znašal, če edini predsinočnji informator ni bil površen pri navajanju osmice kot desetinke sekunde), ki ga uvršča med najboljše crawliste na kratke proge v Evropi Sicer pa se je isti plavalec povzdignil tudi do novega hrvatskega rekorda na progi 400 m na prosto s 5:07, čemer je pustil daleč za seboj najboljšega Nemca Laskovskega. Na 100 m hrbtno sta se ogorčeno borila za zmago Mar-čič in Krebs; končala sta v mrtvem teku z dobrim časom 1:14.9, pri čemer so sodniki gostu prisodili prvo mesto. Miloslavič se je na tem mitingu odlikoval še enkrat in sicer k^1" spet z novim državnim rekordom na progi 1500 m, za katero je potreboval 21.32; v tej disciplini je tudi drugo mesto pripadlo Hrvatom po zaslugi Rosnerja s časom 22:19 Tudi v štafeti na 3X100 m prosto si domači niso dali vzeti najboljšega mesta; v postavi Defilipis, Vidovič in Miloslavič — kje ga sploh m bilo tega slednjega, bi se lahko vprašali — so preplavali progo v 3:10 in pustili
Nemce gladko za 2.7 sekunde za seboj. V mešani štafeti so slavili Nemci svojo drugo zmago Točka, kjer za Hrvate ni bilo kruha, je bila prsna proga na 200 m, v kateri je stari borec v tej disciplini Sie-tas spet enkrat prišel do časti zmagovalca: z 2:53 je pustil najboljšega Hrvata Laška-rina precej lahko za seboj na 3.01. Obe točki v waterpolu sta se končali remis (Nekaj dodatnega o tem mitingu bomo že še zapisali.)
Mimogrede zapišimo še to. da so v Zagrebu v teh dnevih pričakovali obisk dveh dobrih italijanskih plavalcev, vendar se je njun prihod toliko zakasnil, da sta morala nastopiti sama na včerajšnji delavnik. Gre za najmočnejšega hrbtnega plavalca Angelia in najhitrejšega crawh-sta Vittoria. ki gostujeta v Zagrebu kot predstavnika izidov okrog 1:12 odn. 1:01.2 na svojih progah. Tako bomo torej v kratkem še kaj slišali o Marčiču in Miiosla-viču!	_
Ker smo že pri plavalnem športu, moramo kar tukaj omeniti, da so bile v nedeljo v Modeni plavalne tekme za drž. prvenstvo posameznic v vseh' kategorijan. Med številnimi podrobnimi izidi, ki jih bomo še nadoknadili, smo dobro slišali, da je prvo mesto v prostem plavanju na 100 m zasedla nekdanja Ilirijanka in sedaj članica društva Venchi Umca iz Torina Draguša Fine s časom 1.08. Ali smo res slišali dobro? Na enaki progi hrbtno je zmagala Bertuzzi z 1:25, v štafeti na 4x100 m prosto pa so bile najboljše Fiu-manke s časom 5:22.8. Toliko za prvo silo, kakor smo se opravičili že v naprej!
Nekaj nogometnih dogodkov
Pri vsej skromnosti sporeda pa si le ne moremo misliti, da bi bili do zadnjega počivali vsi — nogometaši. Bilo jih je tudi to nedeljo »kakor listja in trave«, predvsem po Nemčiji, kjer se v teh tednih zaključuje tekmovanje za Tschammerjev pokal, obenem pa se je že začela tudi nova prvenstvena sezona. Med tem ko so imeli na Hrvatskem najvažnejšo prvenstveno tekmo sezone, so se po italijanskih terenih šele pojavili prvi znanilci nove kampanje. Se pičlih mesec dni, potem se bo za tudi tamkaj pričelo na veliko!
Od množice nogometnih rezultatov bi hoteli imeti zabeležene za danes samo naslednji:
V hrvatskem državnem prvenstvu sta v nedeljo igrala odločilno tekmo Gradjanski in Concordia. Več kakor 6000 gledalcev, se je prišlo navduševat za okroglo usnje, toda najmanj pol publike je odšlo razočarane. Kajti zgodilo se je, kar se v Zagrebu zgoditi ne sme, da je sredi svojega mesta izgubil Gradjanski s 2:3, ne kar slučajno, temveč bolj ali manj po pravici, saj so »zeleni« že do odmora vodili z 2:0.
Iz nemškega prvenstva naj navedemo tukaj samo izide iz stare Avstrije odn. cesarskega Dunaja, kjer so se najboljša moštva razšla z naslednjimi izidi: yienna —FC Wien 3:2, Floridsdorfer Ac—Rapid 4:2, WAC—Sportklub 4:1, Reichsbahn— Austria 2:2, Sturm (Gradec)—Wacker 0:0
Spanci iščejo novega svetovnega boksarja
Mnogo dobrih boksarjev nastopa zadnji čas po Španiji, toda za slavnega Baska
Paolina še ni videti pravega naslednika *
Ko je bil slavni španski boksar Paoli-no na višku svojih boksarskih sil, so govorili, da bo iz njegove domovine Baskov prišel še marsikateri tako silnih boksarjev kakor je bil on. Paoiino je bil pravi tip Baska, zagrizen in molčeč ter pri vsem tem miren kakor skala. Njegove pesti so učinkovale kakor kladiva in zdelo se je, kakor da v bradi sploh nima živcev. Nemški velikan Max Schmeling je bil prvi, ki je nekajkrat tako hudo zadel tega drvarja iz goratih krajev med Baski, da je omahnil. Toda kljub temu tudi pred udarci Scbmelinga se ni zgrudil do najhujšega poraza. Bil je poražen po točkah in ta poraz mu je zaprl pot do svetovnega prvenstva, ki si ga je potem priboril Schmeling. Sele pozneje nekoč, ko je Paoiino že prekoračil 30. leto, je zadel na nasprotnika, ki ga je prvič k. o. položil na deske.
Španija si zdaj želi novega Paolina, ki bi spet ponesel športno slavo države po svetu. Vse nade so bile po obnovitvi te športne panoge po vojni obrnjene na množico amaterjev, kjer so se kazali nekateri mnogo obetajoči talenti. Amaterski boksarski šport pridobiva po španskih arenah vedno večjo udomačenost, da celo tžko, da bi utegnil delati konkurenco tradicionalnemu in najbolj priljubljenemu razvedrilu španske publike — bikoborbi.
Kako zelo bi španska publika rada spet gledala dobre boksarske nastope, se je pokazalo pri zadnjem mednarodnem dvoboju med Španijo in Švico, ki so ga morali prireditelji, da ne bi imeli več podobnih prireditev naenkrat, določiti na 11. uro zvečer. Žarometi so osvetljevali borišče, vse naokrog pa se je zbralo do 20.000 gledalcev, skoraj toliko, kolikor jih je nekoč prihajalo občudovat svojega ljubljenca Paolina.
Mnogo veselja in navdušenja so gledalci užili ta večer, toda vse nade, da bi med tekmovalci odkrili vsaj enega, ki bi mogel zamenjati Paolina, so ostale neizpolnjene. Španija je sicer dobila ta dvoboj s tesno razliko 9:7, toda baš v pol težki in težki kategoriji je morala spraviti najobčutnej-še poraze.
Spričo vsega tega bodo Spanci še morali čakati na novega Paolina, kar pa jih seveda ne bo zadrževalo, da bi se še naprej ne navduševali za šport z rokavicami. Dejstvo, da je bilo na omenjenem tekmovanju v Valenciji 20.000 gledalcev, priča dovolj zgovorno, kakšen krog prijateljev je spet. pridobil boks na Španskem In vse to se je zgodilo celo v Valenciji, ki je znana kot središče nastopov v bikoborbah in spada tudi med eno glavnih središč španskega nogometa.
MALI OGLASI
Pohištvo
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L S.—. _
Lepa samska soba
s širokim kavčem
(10 komadov) za 2500 L naprodaj ln nov širok kavč za 1500 Lir. Generator delavnica, Tyrše-va 13, Figovec. levo dvorišče.	11623-12
Oblačila
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Športni kostum
jesenski ženski, Se dobro ohranjen naprodaj za lir 1^0.—. Naflor v vseh poslovalniran Jutra.	MS5-4-1S
Filatclija
Filatelisti, poaorl
Ugodno prodam večjo količino >Zefltx blokov. Mrak LJubomlr, Bolgarska 26.	11616-40
tfmvrirsnm
Beseda L 040. taksa 0.60,
dajanje naslova aU za »Uro L
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova aH za Slfro L 3.—.
Paberki iz avtomobilizma
Ameriški industrij ci pritiskajo na vlado, da bi omejila dobavo jekla angleški industriji. tem poudarjajo čisto po pravici,
da bi morala biti s to surovino v prvi vrsti preskrbljena ameriška industrija, ki ji dovolj primanjkuje jekla, in za njo šele angleška. Ukrep za omejitve takšnih dobav bi bil tem bolj potreben, ker doseže tako samo del onega jekla, ki ga pošiljajo iz
Amerike v Anglijo, svoj namembni kraj • • •
V Franciji se zmerom bolj pozna kriza pri prevažanju blaga po cestah, ki izvira deloma odtod, ker primanjkuje prevoznih sredstev, onim pa. kar jih je še ostalo po-rabnih, primanjkuje mazilnih olj. Vlada je izdala ukrepe, da bodo potovanja in prevozi z motornimi vozili omejeni na najmanjšo mero, da se tako do skrajnosti izrabi še razpoložljivi park motornih vozil. • * •
Med vladama Zedinjenih držav ameriških in Mehike je bila sklenjena pogodba, po kateri bo vsa mehiška proizvodnja kavčuka skupno z zalogo, ki si jo je pripravila Mehika, izročena na razpolago ameriški vladi. Tudi Honduras je prodal ves svoj pridelek kavčuka tja do leta 1946. Združenim državam
» * •
Američani so pripravljali gradnjo tako imenovanih ladij-avtomobilov, s katerimi so nameravali olajšati prevoz blaga v Anglijo. Na teh ladjah-avtomobilih bi se dalo po enkrat prepeljati do 2300 ton tovora. Te načrte so zdaj dokončno opustili, deloma zaradi tega, ker te ladje ne bi bile najbolj pripravne za plovbo, razen tega pa bi bili tudi stroški za izdelavo najmanj štirikrat tako veliki, kakor so računali. Ameriško mornariško ministrstvo je čisto zavrglo vse zadevne načrte.
(Po »Gazz. dello Šport«)
POPKAVLJAMO! V ponedeljskem »Jutru« se je v poročilu o plavalni prireditvi na Iliriji vrinila neljuba pomota glede izidov, ki so bili doseženi v prostem plavanju. Proga je merila 50 m, in ne 100, kakor je bilo pomotoma objavljeno in kakor so si poučeni čitatelji že sami lahko popravili omenjeno pomanjkljivost po doseženih časih samih.
Drobne zanimivosti
Japonka — najbogatejša žena sveta. Med najuglednejšimi osebnostmi japonske vele-industrije je žena, Yone Zuzuki, ki ji je zdaj okrog 60 let. To je na Japonskem vsekakor redek, prav edinstven pojav, saj je znano, da si Japonto? po stari tradiciji ne more izbirati drugega poslanstva, kakor da se vsa posveti domači hiši kot žena, mati in gospodinja in je njen najlepši vzor, da »e mož nikoli ne pritožuje nanjo. Yone Zuzuki pa si je zastavila čisto novodobne smotre. Nekega dne je bila naprosila moža, naj ji dovoli, da si kupi podjetje, ki ga bo vodila za svoj račun. Mož se je takšni nameri odločno postavil po robu, a Yone Zuzuki se' je pri tem izkazala kot vrla Japonka. M:rno, potrpežljivo je počakala, da pride njen čas. Ko se je njen soprog preselil na boljši svet, je postala gospodarica ogromnega premoženja in imela je dovolj prilike, da se samostojno uveljavi. Toda morala je izbojevati težek, trd boj proti starim tradicijam in predsodkom svojih rojakov. Z delom denarja, ki ga je imela na razpolago, je kupila tovarno jute in v svojem 38. letu je bile. podjetna Japonka že na čelu pomembnega industrijskega koncema. Z vojno so prišla velika, važna naročila m tovarne Tone Zuzuki so s polno paro razmahnile svoj obrat. V kratkem času je sivolasa 60-letna Japonka postala' najbogatejša žena sveta.
Restavracija
velika, dobro ldoča, v centru mesta. se radi bolezni odda. 2lvlla zagotovljena. Reflektantl, zmožni odkupa inventarja, Imajo prednost Ponudbe pod »Dobra prilika« na ogl. oddel Jutra.	11609-19
^rnvmirt
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Trisob. stanovanje
s prltlkllnaml za dve osebi Iščem za čim preje. Naslov v ogl. odd. Jutra pod »Mirna«.
11612-21a
Postrežnico
pridno ln pošteno Iščem za 1. september. Groharjeva ce6ta 21. L n.
11429-t
Korespondenta
za i tal. trg. dopisovanja potrebujem za per ur tedensko. — Foto tehnika, Tyrševa 15. 11611-1
Služkinjo
mlajšo, ki zna kuhati ln opravljati hišna dela, sprejmem takoj k 2 osebama. — Naslov v vseh posl. Jutra.	11615-1
Postrežnico
za trikrat tedensko dopoldne sprejmem. Her-berstelnova ul. 24-1.
11618-1
Frizersko
pomočnico sprejmem. Isto tam spre J mem vajenca ali vajenko. — Splndler Gabrijel. Janševa ul. 2.
11626-1
2000 lir
plačam onemu, ki ml odstopi 3-sobno stanova nje s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconiere s kopalnico ln predsobo, v centru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl. odd. Jutra.	11389-21a
in n -
r Uj
Z ruske fronte: Gibanje italijanskega topništva na konjsko vprego v loku Dona
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali ze Slfro L 3.—
Opremljeno sobo
lepo, z eno ali dvema posteljama in uporabo kopalnice oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11610-23
Sobo v centra
mesta, lepo, zračno, sončno, oddam enemu ali dvema gospodoma. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Soliden ln čist«.	11614-23
Sedlarskega-torbar-
skega pomočnika
ki Je vešč nekoliko dela listnic ln torbic — sprejmem. — Hribernlk, (Tyrševa) Blelwelsova c. štev. 37.	11628-1
Službe išče
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dalanle naslova ali aa Slfro L 3—.
Postrežnica
dobra kuharica, poštena. varčna, sprejme delo od 8.—14. ure. Ponudbe pod »Urna« na ogl. odd. Jutra. 11613-2
Vajenci (*ke)
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali aa Slfro L 3.—.
Vajenko
za trgovino Išče. Blažlr, Moste, Ciglerjeva 26.
11627-44
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Opremljeno sobico
z uporabo kopalnice ln kuhinje takoj oddam uradnici y GaJevi ulici Naslov ▼ vseh posl. Jutra.	11619-23
Solidnega gospoda
sprejmem na stanovanje. Tržaška 21-1, levo.
11621-23
Prazno sobo
s souporabo kopalnice, v centru mesta oddam. Naslov ▼ vseh posl. Jutra.	11620-23
Opremljeno sobo
v centru, oddam eni osebi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 11625-23
Sobe išče
Beseda I> 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Klavirsko
harmoniko ln klavir poučuje gospa po hitri ln uspešni metodi. Obenem temeljit pouk teorije. Sprejme tudi več začetnikov v skupino. Pride tudi na dom. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	11390-4
m f
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3—.
Sušilnico
za sadje ln »len Java,
prirejeno aa vsak štedilnik, brez posebnih stroškov kurjave, dobite pri »Jugopatent«. — Gospo-svetska c. 1. Cena 155 L.
11408-4
Gospodična
Išče prazno ali opremljeno sobo s štedilnikom ali samo kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«
11624-23a
INSERIRAJ V ttJUTRU"!
Aparat
k čiščenje sraka, Befc-tro-Lux, proda — Knez. Oso Je 3, pod Gradom.
11407-C
Kupim
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za Slfro L ""
Vinske sode
dobro ohranjene od 300 do 1000 litrov kupim. — Ponudbe pod »Sodi« na ogl. odd. Jutra.
11617-T Staro pohiStvo
tudi starinske slike, zo-fe ln vse drugo — stalno kupuje Golob Marija Gallusovo nabr. 29.
U622-T
H. de Vere Stacpoole:
13
K BISEROV
Roman
»Ce dovoliva divjakom, da se izkrcajo tu, in če izsledijo najina skladišče, ste lahko prepričani, da naju bodo skušali napasti. Tu torej ne smejo stopiti na suho, treba je, da jih oddeliva in jim določiva bivališče na oni strani, tam, kjer loviva ostrige. Tako imava sijajen strateški položaj skalnati pas, ki naju loči od njih, je neprehoden, kajti če bi skušali priti na to stran, bodo morali napredovati tako počasi, da jih bodo najine winchesterke zdavnaj pokosile, preden pridejo semkaj. Pa tudi to bi bila nevšečna zadeva. Najina politika mora iti za tem, da jih ohraniva zadovoljne, in to bo lahko, če jim prej napolniva srca s strahom božjim. Drevi jih torej izkrcam, a prej jim hočem točno pokazati, koliko je ura in kaj jih čaka, ako bi se nama postavili po robu. Pojdiva zdaj in se pogovoriva z gospodom Joejem Goro.«
Vrnila sta se k šotoru, ter si je črni podčastnik pravkar brisal usta s hrbtom dlani. Izabela, ki mu je bila prinesla okrepčil, je stala zraven njega. Ko je videla, da prihajata Floyd in Van Houten, se je odstranila, in možje so ostali sami.
Na laguni je mirno stala jadrnica s palubo polno ljudi, ki so viseli čez ograjo in očitno ugibali, kaj se neki godi na suhem.
Joe, ki je prej sedel, je vstal. Van Houten se je spustil na pesek zraven Floyda ter ukazal Kanaku, naj stopi bliže.
Van Houten je izvlekel tobačni mehur in knjižico papirčkov ter si jel zvijati cigareto. Ko je oslinil zalepljeni rob. je uprl oči v Joe j a.
»Kaj ti je bilo,« je rekel, »da si si izmislil tisto laž o zastrupljenju?«
Joe se je zdrznil, kakor bi mu bil namenil udarec.
»O kakšnem zastrupljenju, gospod?«
»Nikar se ne skušaj šaliti z menoj,« je rekel Van Houten, ki si je bil prižgal cigareto. »Vse vem, kako je bilo, in moj namen je, da zadostim pravici. Vaš kapitan je bil ubit, častnika ubita, in tudi tisti drugi belec je bil umorjen in vržen v morje. Sodim, da ni bil trgovec, temveč nabiralec delavcev. Nikdar ne odpri ust, da bi se spet zlagal, če nočeš da ti jih zamašim s svinčenko.«
Segel je v žep, izvlekel samokres in si ga položil na kolena.
»Poslušaj me dobro; zares mislim, kar govorim. Prvič: dvomim, da bi se bil ti osebno udeležil po-kolja. Tvoj obraz mi tako pravi. Si tudi ti pomagal? Govori!!«
Mož je imel suhe ustnice in je le s težavo izgovarjal besede
»Ne, gospod, nisem.«
»Po tem takem je bil kdo izmed teh ljudi s Salomonovih otokov?«
»Da. gospod «
»Kdo torej? Pri vsakem uporu je eden, ki stopi drugim na čelo.«
Joe je molčal.
»Kdo je bil?« je znova vprašal Van Houten, ne da bi le količkaj izpremenil glas; samo roka mu je krepkeje stisnila kopito samokresa.
»Tisti veliki, gospod, s kuštravo glavo in očmi takole Poskusil je zaviti oči.
»Aha. tisti! Opazil sem ga.«
Polagoma je prišla vsa istorija na dan. Pot »Južnega križa« že od kraja ni obetala dobrega konca. Nabirali so delavce na Salomonovih otokih, toda kapitan in častnika so bili nasilni, in del posadke je pobegnil, tako da so imeli premalo ljudi; to pa belcev ni izpametovalo. Silili so otočane s Salomonov, naj delajo kot mornarji, a ti niso bili najeti za delo na ladji, temveč za delo v nasadih, in so odločno vztrajali pri tem. Kapitan je nekatere obrcal in zagrozil drugim, da jih ubije; skratka, grdi nastopi so se na jadrnici kar vrstili. Razume se, da je vplival tudi alkohol, in konec je bila smrt vseh štirih belcev: pobili so jih s koli, dedec s kuštravo glavo in škiljastimi očmi pa je vihtel sekiro. Dva domačina sta obležala mrtva, tretji je bil ranjen in je umrl kmalu potem. Nato so pomili palubo, in čudna posadka, med katero ni bilo niti enega častnika niti vobče koga. ki bi imel le trohico pojma o položaju ladje, je nadaljevala vožnjo, ali bolje, predala se je vetru, ki je pihal dokaj močno, v upanju, da jih slučaj zanese na kakšno obalo.
Ko se je vzdignil vihar, so bili baš na robu nje* govega območja; uspelo jim je, da so se ga ognili* in ko so zagledali otok, so zapluli proti njemu.
»Nu,« je rekel Van Houten, »mislim, da si mi povedal resnico. Moja naloga je, da zadostim pravici, in pravici bo zadoščeno.«
Vstal je, odvedel Floyda v kraj ter napravil z njim nekaj korakov po obali.
»Nedvomno je bil škiljasti dedec tisti, ki je zanetil upor,« je dejal. »Stvari, ki so se zgodile na ladji, mi niso kdovekaj mar, kajti očitno je, da so kapitan in njegova častnika, kakor tudi nabiralec delavcev, zaslužili svojo usodo. Pač pa mislim na to, kar je pred nama. Moj namen je, da vzamem te ljudi za nabiralce ostrig, in razume se, da si med njimi ne želim morebitnega morilca. Razen tega pa jim je treba nazorno pokazati njih razmerje do naju, to je, razmerje dobro plačanih delavcev pod železno pestjo. Samokres imate v žepu; vzemite tudi winchesterko in pojdite z menoj. Utegnili bi jo potrebovati: človek nikoli ne ve.«
»Čeprav!« je rekel Floyd. »Takšni morilci...!«
»Oh, jeziti se nanje ni vredno. Saj niso drugega ko divjaki, ki ravnajo po svojih nazorih. Treba jim je samo krepke roke, kakor si jo zamišlja omi-kanec.«
Obadva s Floydom sta stopila v šotor ter vzela winchesterki in strelivo. Nato sta z Joejevo pomoč-, jo porinila čoln v vodo.
Ljudje na ladji si očitno niso mislili nič hudega, ko se je čoln približal, čeprav so videli puški.
rjuje Davorin Ravijea — Izdaja a konzorcij >Jutra« Stanko VlranU — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja: Fran Jeraa. — Za inseratni dal je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.