Ako se začne sneg po Karpatih trditl, ako napade zimska slana višje g.zdove in se pomakne divjačina z višjih leg v. nižje, da si poišče brane, tedaj napočii v Romuniji čas, fco prične lov na med-i vede. Marsikateri lovec se bo za.udeno vprašal: Kako da lovijo medvede v Kar, patih v najhujši zinri, ko ta zverjad vendarle spi? Navada zimskega medvedjega lova po Romunskem js zelo stara in izvira iz one dobe, _.. so lovilf lovci brez pušk. Brez puške s© je mcgoče polastiti medveda edinole v zimi.: Kako in l.daj se to dogaja, ho.emo po-. jasniti v naslednjem: ,v ž\ Pravi medvedji lov je še danes po-< sebnoat majlmega hribovskega naroda, kateremu pravijo Hoculi. Kjerkoli pri-< redijo v Karpatih lov na medvede, vza-1 mejo Hocule seboj kot vodnike in lov-< ce. Lovska družba tvori ob taki priliki le radovedne gledalce. Iloculi poznajo vsa zatočišča in jarne, po katerih prezimljajo medvedi. Znano so jiin votline, v katere so se zatekle _8z zimo breje medvedke in te puste seve na miru. Lov je naperjen le na odraščene medvede — samce. Ne oziraje se na lovski zakon, skrbijo Hoculi sami za to, da ne polcončajo preveč _.os-< matinov. ' Medvedja lovska družba obsUji naj vadno iz 20 mož, ki so vsi zaviti v de-< bele ovčjc kožuhe, kajti po Karpatifi brije presneto ostra zima. Konji mosači in druga hepotrebna prtljaga estane spodaj v dolini. Puške vzamejo seboj lovci edino radi volkov, katerih. v zimi kar rnrgoli po karpatskih gozdoyih. Za medvedji lov v zimskem času je puška brez pomcna. Ko prikobacajo lovci po snegu do skrbno zapahnjc-nega medvedjega ležišča, najprej odkidajo sneg. Nato šc lc sledi višek lova, .gra, radi katere se je sploli podala družba na lov. Eden Ho^ulov zieze z gorečo bakljo in z do.gim nožem v roki v votlino, ako je pa ležišče pod višino, se spusti vanj po vrvi. Gre predvsem zato, da drznež z gorečo bakljo od spanja zmedenega medveda iznenadi. Odloči le par sekund. ¦Medved se prav nerodno dvigiie in v tem trenutku mu mora lovec zasadili nož naravnost v srce, kakor to opistije znani pisatelj Karl Maj. Nereden sunek, male-nkostaa zguba časa in razdraženi medved napravi biter obračun. \i votline bukne včasib pretresljiv krik, udeleženci lova znajo, da se je število IIoculov zmanjša.o za enega. Neuspeh lova na opisani načiti jc nekaj zelo redkega. Navadno odjcki.o iz medvedjega brloga zinagoslavni krik Hocula in koj za tem se spusti ostala družba v duplo. Zaklanega medvoda povežejo z vrvmi in ga potcgnejo s skupnimi močmi iz jamo. Iztrebijo ga še toplega, tace mu zvežejo preko kola in pet krepkih mož komaj spravi odraslo zver s hriba v dolino. Plen in nagrada Ilocula na lovu je srce,. katerega si privošči v prepričanju, da se bo še bolj ojunačil za prihodnost. Med hoculskimi medvedjimi lovci so možje, kateri so zaklali v svojem doživljajev polnem življenju nad 100 medvedov. Eden najbolj slovitih lovcev je pred meseci umrl v bližini Dorne Vatre v visoki starosti 98 let. Z nožem je ubil 258 medvedov. Zadnjemu je upihnil življenje, ko je bil star 81 let. Neki Corncl Vlaicu, ki ima na vesti 188 medvedjih življenj, je star 70 let in so upa vsako leto nad medvede. "Hoculski naoin medvcdjega lova si prihajajo ogledat najimovitejši Francozi in Angleži. Karpatski medved je rujav ali črn. Po koncu stoječ je visok 1.70 m iti mnogo bolj divji nego osta]i njc-govi evropski lovariši. Karpatski medvedi so sc zelo razmnožili med vojno, ko jih ni i.ikrio preganjal. Njih š.ev.lo cenijo na dobrih 10.000 komadov.