Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer l«§? " zaupnika Andre] Agnič Urednik Poročevalca Franček Kavčič Urednik Kažipota Damjan Križnik časopis slovenskih delavcev Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 28. februarja 1992, št. 9, letnik 51, cena 60 tolarjev NEODVISNOST ZLORABILA KARITAS STAVKOVNE POSEBNOSTI 4« stran V W NA STRANSKEM TIRU CMUZACUE 13. stran IŠČEMO MOKO TIPA 501 10. stran SPRETNI Sl DELIJO VOJNI PLEN četrtek ob 14.00 n. stran PUSTNI KARNEVAL pa DE prireja na 16. strani V uredništvo je danes prišla vest, da vlada zbira skupino ustavnih in drugače podkovanih strokovnjakov za pripravo novega zakona o zamrznitvi plač. Strokovnjaki vseh vrst so nujno potrebni, saj nova ustava R Slovenije ne daje podlage za zakon, s katerim država posega v odnose med delom in kapitalom. Iz te vesti sklepamo, da bodo vsi odgovori sindikatom zaradi napovedi prave ali opozorilne stavke le pesek v oči ali celo kost, zaradi katere se bodo med seboj sprli. Parlament, ki bo dobil ta zakon v obravnavo, pa bo ne glede na njegovo obrazložitev verjetno sam uganil, da ga vlada prosi za razveljavitev kolektivnih pogodb za energetiko, železnice, negospodarstvo, zdravstvo, na katerih se bleščijo podpisi njenih ministrov in celo podpredsednikov. Čeprav ne verjamemo v naklonjenost parlamenta temu zakonu, ki k nam vrača socialistično dogovorno ekonomijo, pa piscem zakona vseeno priporočamo, naj izumijo tudi sankcije za njegove kršitelje. Zakon, ki bo prenehal veljati konec meseca marca jih namreč nima. Najnovejši podatki Zavoda za statistiko R Slovenije dokazujejo, da zakon o zamrznitvi osebnih dohodkov zdaj kršijo skoraj vsi, ne glede na to, ali imajo denar ali ga nimajo, in to z blagoslovom vlade ali mižanjem uslužbencev SDK. LOJZE PETERLE JE NAČELEN LE DO SINDIKATOV Komentiranje polomov slovenske vlade je že dolgočasen, celo mučen posel. Proizvodnja gre k vragu, standard je postal posmehljiva fraza, slavospevi o samostojnosti in cenejši, učinkovitejši državi so pustni okrasek, plače sinonim za miloščino... Kaj bi, saj vse to krepko občutimo vsak dan. Lepi časi se pod to oblastjo obetajo le nekaj redkim zvitorepcem pa kakšni kasarni, ki jih tako veselo odevajo v marmor. Afere v vladi in okoli nje niso več novica, medsebojne zdrahe so lajna in vse skupaj mirne duše poimenujemo »slog Lojzeta Peterleta«. S tem smo povedali približno to in toliko, kot njega dni s pojmom »jugofak-torji«. Možu čas pač ni dovolil dolgo sanjati, da je država ubran vaški zborček, njene inštitucije tja do demokracije pa tako ali drugače raztegljiva harmonika. Zadnje poteze prvega vladnega človeka so že rahlo samomorilske, a ob vsem tem in toliko požrtih objubah mu je treba nekaj priznati. V nečem je bil in ostaja dosleden: LOJZE PETERLE JE DO KONCA NAČELEN DO SINDIKATOV! NAČELEN JE V TEM, DA JIH ZANJ ENOSTAVNO NI! Že nekajkrat ga je, če nihče drug, prav DE opozoril, da se je sem ter tja znašel v položaju, v katerem bi mu bilo prav sodelovanje s sindikati edina rešitev. Niti poskusil se ni lotiti te zanj tako neprebavljive južine. Zdaj, recimo, za alarmni zvonec vleče gospodarska zbornica in Peterleta svari, da je socialni pakt smotrna stvar, in to kot del pametne gospodarske politike. Spet kost, ki ne more in ne more zdrkniti po vladnem grlu. Ko pa, kratko in jasno povedano, nima pametne ekonomske politike. Do danes je še ni uspela začrtati, kaj šele zastaviti. Kaj bi torej s paktom, kaj s sindikati?! Nič razen igric z medvedom, ki si jih privošči. Z igro s to v novih loviščih zbegano dobrodušno mrcino je pa tako, da je nekaj časa lahko kar zabavna, a dolgo ne more trajati - prej kot slej se sproži šapa, če se zverina že ne zvali nate. In sindikate je vlada dobesedno izzvala k temu, pred čemer so jo tako vztrajno, dobrohotno svarili. SINDIKATI NISO HOTELI STAVKE! VLADA JIH JE K NJEJ PRISILILA! Prav pljunila je na njihove tri, tako same po sebi razumljive zahteve. Ob splošni ognoranci Svobodnim sindikatom Slovenije ni ostalo drugega, kot za 18. marec napovedana splošna opozorilna stavka. Morda bo koga le streznila, saj nekateri republiški odbori že zdaj napovedujejo korenitejše prijeme. Svobodni sindikati so k stavki pozvali vse slovenske delavce. To bo ob drugih prednostih tudi prvi res pravi način, da bodo na površje priplavali demagogi v sindikalnih vrstah. Spoštovani gospodje, toni več hec... Tole vam moram povedati: tisto, kar zadnje čase zganjate okoli Neodvisnosti - KNSS in Tomšiča, po našem mnenju presega mero dobrega okusa. Je že tako, da pri Neodvisnosti - KNSS delamo nekoliko drugače, kot nekateri mislijo, da bi morali, in da Tomšiča morda včasih nekoliko zanese - koga pa ne? - vendar pa bi morali do take drugačnosti v kulturnem okolju, za kakršnega se imamo, imeti tolerantnejši odnos. Saj končno France Tomšič ni kdorsibodi, temveč je človek, ki je pod prejšnjo oblastjo iz nič ustvaril novo stranko in konkurenčni sindikat. Za razliko od funkcionarjev Svobodnih sindikatov, ki so jih partijske koordinacije dirigirale na fertig delo v mehke fotelje. Dokler je zafrkavanje dobronamerno, je hec, ko pa začenjate z žalitvami, prizadevate osebno integriteto človeka. To pa ni več hec, posebno če vse skupaj temelji na polovični resnici. Mero dobrega okusa ste prekoračili še zlasti v DE, ko Tomšiča smešite zaradi grožnje, da bo tožil vaš časopis. Morali bi biti toliko pošteni in povedati še o drugi plati metalje. Vedeti bi morali, da vam ne grozi s tožbo zaradi pisanja samega, temveč predvsem zato, ker Neodvisnosti - KNSS ne omogočate kontro. V vsem vašem letošnjem pisanju niti z besedico niste omenili, da je na primer ta sindikat 6. januarja 1992 poslal na vaš naslov po faksu članek, v katerem odgovarjamo na neokusno nadaljevanko, ki ste jo v decembru 1991 objavljali v zvezi z afero v Opremi Kočevje. Mimogrede naj omenim, da sem vam istega dne poslal članek v svojem imenu, in sicer kot odmev na prelepo podobico o meni, ki ste jo prav tako v decembru 1991 objavili o meni. V njem sem se vam na svoj način in v svojem stilu zahvalil za izkazano pozornost. Na moje začudenje tudi tega članka niste objavili. Zavoljo tega, ker nam ne omogočate, da bi na vaše pisanje odgovarjali in se branili pred neutemeljenimi obtožbami in nizkimi podtikanji, smo sklenili, da se v vašem časopisu ne oglašamo več. Vi se nas lotevate s profesionalci in vašimi bralci, mi pa se trudimo odgovarjati ob vsej svoji delovni obremenitvi. Potem pa naše članke enostavno zavržete brez obrazložitve in omembe nasploh. Ob tem pa se še čudite, če Tomšič noče dati intervjuja za vaš časo- pis. In da vam grozi s tožbo zaradi nespoštovanja določb zakona o tisku. Pa lepo pozdravljeni! Marjan Zupan Kdo zavaja slovenske delavce? Ko sem prebral članek »Francelj, nehaj zavajati slovenske delavce« (DE, 7. februarja 1992) izpod peresa sindikalnega zaupnika svobodnih sindikatov Litostroja Staneta Puglja, sem pomislil, kako je to mogoče in kaj se mora dogajati v prsih človeka, da lahko v enem samem članku spravi skupaj toliko podtikanj in laži. Brskati sem pričel po spominu, kdo bi le to bil ta Stane Pugelj, ki mi piše odprto pismo v stilu starega prijatelja, s katerim se je potem na smrt sprl in se mu sedaj hoče v javnosti maščevati. Vendar pa se te slike iz preteklosti niso skladale, saj se v Litostroju z nobenim, »ki so se upali družiti z mano« (citiram S. Puglja), nisem sprl. Z njimi imam še sedaj dobre odnose in vsi so tudi člani Neodvisnosti - KNSS. Ne morem si predstavljati, da bi katerikoli simpatizer demokratičnega organiziranja sindikata v Litostroju 1987 in kasneje soustanovitelj iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije (od 15. decembra 1987 dalje), bil sposoben napisati tak absurden in popolnoma zmeden članek. Pa si oglejmo nekaj teh »resnic« sindikalnega zaupnika svobodnih sindikatov v tovarni turbin Litostroj: 1. Stane Pugelj piše: »Delavci. Litostroja ga poznamo in mu ne nasedamo več, drugod po republiki pa mu še kdo verjame in nasede (kot v zadnjem času sindikalista v Kočevju).« Resnica pa je takšna: Direktor podjetja Oprema KO-čevje g. Božidar Zajc je 3. decembra 1991 izdal nalog, da se zaklene delovna soba predsednice sindikata podjetja Oprema Ki-očevje Neodvisnost - KNSS ga. Vesne Brelih, v kateri je bila tudi celotna dokumentacija sindikata. Že prejšnji dan pa je zloglasni direktor dal degradirati tudi podpredsednika sindikata g. Franca Mihiča. Na ta način je praktično obglavil novo organizirani sindikat. Zviti direktor si je verjetno domišljal: tako, sedaj sem uspešno obglavil na novo organizirani sindikat, sedaj bom z drugimi delavci lahko počenjal, kar se mi bo zljubilo (tretjina delavcev pa je bila v tem času že tako na prisilnem dopustu). Sindikalna zaupnika sta se po večkratnem prizadevanju, da bi na miren in strpen način prišla do zakonske rešitve, iz za njiju brezizhodne situacije, zatekla h gladovni stavki, ki sta jo pričela 4. decembra 1991 ob 12.00 uri. Gladovna stavka je trajala 9 dni. Oba sindikalna zaupnika sta dobivala široko podporo slovenske demokratične javnosti, med njimi tudi od odbora za varstvo človekovih pravic. Edino Delavska enotnost za sindikalna zaupnika ni našla poštene besede. V najkritičnejših trenutkih za oba delavca je objavila »pravno ekspertizo« Gregorja Mikliča, člana predsedstva ZSSS, iz katere je bilo moč ugotoviti, da je s pravnega stališča imel direktor prav. Delavska enotnost je bila tista, ki je hotela dokazati, da je Neodvisnost - KNSS zadevo insceni-rala, čeprav obstajajo trdni pravni dokazi, da smo bili obveščeni šele, ko se je gladovna stavka praktično že pričela. S pravnega stališča je bitka za sindikalna zaupnika dobljena, saj je Republiško družbeno pravobranilstvo samoupravljanja izdalo sklep o časovnem suspenzu odločbe direktorja Zajca. Pravnomočni epilog pa bo izreklo sodišče združenega dela. 2. Naj se dotaknem še njegovega omalovažujočega odnosa do dogodkov okrog litostrojskega štrajka. Objektivno strokovno oceno o pomenu litostrojskega štrajka, ki se je pričel 9. decembra 1987 in končal z izsiljenim izrednim zborom delavcev 15. decembra 1987, kjer je bil prvič (po letu 1945) v Sloveniji razrešen celoten sindikat nekega podjetja in s tem ustvarjena realna možnost za pričetek izgradnje demokratičnih sindikatov po podjetjih in kasneje tudi na nivoju Slovenije, je bolje prepustiti ljudem, ki so za to kompetentni. Isto velja tudi za oceno, ali je bilo smiselno istočasno pričeti ustanavljati demokratični sindikat in rušiti enopartijski sistem (katerega osnovne organizacije so obvladovale tudi takratne sindikate). Iz tega zornega kota pa ustanovitev iniciativnega odbora Socialno demokratske stranke Slovenije (ob podpori in ob nekaterih nasprotovanjih litostrojskih delavcev) tudi za Staneta Puglja ne bi smelo biti čisto nesmiselno. Vsaj danes, po štirih letih, pa bi človek z upravičenostjo pričakoval, da bi moralo biti vsakemu sindikalnemu zaupniku jasno, da demokratičnih pluralnih sindikatov v totalitaristični enopartijski državi ni mogoče organizirati. Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana tel.: (061) 313-942 311-956 110-033 116-163 3. Najbolj grobo pa se podtikanje in laž zrcali v Pugljevi suvereni trditvi: »Vodstvo stranke je prevzel Pučnik, ti pa si dobil nalogo organizirati strankarski sindikat. ..« Aktivnosti in organizacijske priprave v smeri demokratizacije slovenskega političnega in sindikalnega prostora se po 15. decembru 1987 niso nikoli prekinile. Li-tostrojski štrajk je vsem, ki so upali na evropeizacijo Slovenije, konkretno pokazal, da enopartijska vladavina in sistem vrhuške (direktor + OO ZK + sindikat) po podjetjih v resnici niso tako trdni in močni, kot je izgledalo. Predvsem pa se je pokazalo, da nimajo podpore pri »delavskem razredu«. Odločitev je padla in organiziranje alternativnega demokratičnega sindikata se je v Sloveniji začelo več kot leto dni pred tem, ko sva se v januarju 1989 spoznala z dr. Jožetom Pučnikom. Najbolj bedna pa je trditev nekaterih funkcionarjev ZSSS, ki še sedaj žalujejo za sindikalnim in partijskim enoumjem, da je sindikalna konfederacija Neodvisnost strankarski sindikat. V vodstvu Neodvisnosti - KNSS so kolegi, ki pripadajo najrazličnejšim strankam, pa tudi taki, ki niso v nobeni stranki. Gre predvsem za evropsko idejo, da brez vsaj dveh samostojnih sindikalnih konfederacij ni mogoče govoriti o demokratičnem organiziranju sindikatov. To dejstvo bi morali počasi pričeti razumevati tudi nekateri trdi zagovorniki monopolnega sindikata pri ZSSS, posebno še g. Albert Vodovnik, predsednik SKEI, katerega sindikalni zaupnik je tudi g. Stane Pugelj. France Tomšič Kolegi Zupanu In gospodu Tomšiču hkrati Prostor je pač dragocena stvar in zato pišemo obema, čeprav res ne gre za povsem enake stvari. Marjan Zupan, če nas spomin ne vara, smo vas najmanj dvakrat povabili v uredništvo DE, da bi skupaj preverili, kaj se je zgodilo s pošto, o kateri pišete. Kot v vsakem odgovoru na vaš očitek, še enkrat in res zadnjič: Kar smo dobili, smo objavili! Res pa je, da smo iz metrov telefaksov iz Opreme izločali tisto, kar smo v takšni ali drugačni obliki že objavili. Ni bilo malo! Sicer pa vabilo še velja. Francetu Tomšiču bo verjetno odgovoril Stane Pugelj sam. DE pa le toliko - nismo proti sindikalnemu pluralizmu, še manj seveda proti delavcem. To dokazujemo iz številke v številko in gospoda Tomšiča ne bomo posebej prepričevali. Zakaj pa smo proti njegovim metodam, smo zapisali že ničkoli-kokrat, in da smo imeli prav, nam dokazuje takorekoč z vsako svojo potezo. O najnovejši lahko berete tudi v tej številki v Ravbarko-mandi na 15. strani. Uredništvo Za s pogoll Stališča do pobude Zelenih Slovenije o referendumu o zaprtju Jedrske elektrarne Krško Pobudo Zelenih Slovenije za sprejetje zakona o referendumu za predčasno zaprtje Jedrske elektrarne Krško je predsedstvo Stranke demokratične prenove Slovenije obravnavalo na svoji 11. seji 24. junija 1991. Predsedstvo pobudo podpira ob štirih pogojih. Ker želimo, da se državljani Slovenije na morebitnem referendumu odločajo na kvalitetnih osnovah, pričakujemo, da bo do razpisa referenduma: 1. strokovni in laični javnosti predstavljen projekt zapiranja NEK s celovitimi ocenami vseh pozitivnih in negativnih posledic ter o njem opravljena dovolj široka javna razprava; 2. postopek za določitev lokacije odlagališča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov pripeljan do faze, da bo odlagališče lahko zgrajeno do dneva ustavitve NEK; 3. sprožen postopek za iskanje rešitev odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov; 4. dosežen dogovor s Hrvaško o postopku predčasnega zapiranja NEK in o razrešitvi pogodbenih obveznosti o skupnem vlaganju v njeno izgradnjo. Edino ob realizaciji naštetih pogojev bi državljanom Republike Slovenije omogočeno, da se o predčasnem zaprtju NEK odločijo ob čim boljšem poznavanju vseh posledic in da za svojo odločitev prevzamejo tudi vso odgovornost ter da ugasnjena nukle- arka ne bo postala zgolj skrb krške občine in Posavja. Predsedstvo SDP Slovenije Dva sindikata + direktor Izid pogajanj med sindikatom in vodstvom v Tovarni obutve Peko Tržič V petek, 21. 2. 1992 ob osmi uri so se začela pogajanja med sindikatoma in vodstvom podjetja o postavljenih zahtevah. Glede osebnih dohodkov sta sindikata dosegla 80-odstotno izplačilo po splošni kolektivni pogodbi za vse tarifne razrede. To je bila najnižja meja, na katero sta sindikata še pristala. Bruto 1.300 tolarjev stimulacije ne gre v osnovo, ker mora biti osnova fiksna. Bruto OD se s 1. februarjem poveča za okoli 25 %. Za razliko za nazaj do 100-od-stotne osnove po SKP so se dogovorili za vrednostne papirje, izdane na ime delavca, ki naj bi predstavljali tudi terjatev delavcev do podjetja. Da ima ta papir vrednost, mora tn biti ustrezno določeno v podjetniški kolektivni pogodbi. O odgovornosti vodilnih delavcev za nemoten potek proizvodnje je bilo ugotovljeno tole: približno 2 % delavcev je bilo v preteklem mesecu ocenjenih z minus stimulacijo, 74 % delavcev je dobilo povečano stimulacijo, ostali pa povprečno. Direktorji do sedaj niso bili negativno stimulirani. Nadaljnji dogovor o tej zahtevi ni bil dosežen. Ker so se v podjetju združili 8., 9., 10. in 11. razred brez predhodne potrditve DS, smo se dogovorili o pripravi ustreznega gradiva, ki bo dano v potrditev DS. Sindikata imata tako možnost, da se vključita s svojimi mnenji in predlogi v razpravo. O obveščanju delavcev je bilo dogovorjeno, da se vodstvo strinja s takim načinom obveščanja, kot so zbori delavcev. Plače vodstva zaostajajo v sorazmerju s plačami delavcev. Pogajalska odbora z izidom pogajanj nista povsem zadovoljna, vendar pa so bili delavci zadovoljni, da je bil storjen korak naprej, tako da do napovedane stavke ni prišlo. Pričakujejo pa spoštovanje dogovorjenega. Neodvisni sindikat -KNSS podjetja Peko Svobodni sindikat -ZSSS podjetja Peko Generalni direktor -g. Franc Grašič, dipl. oec. Še en vladin greh Vlada krši SKP za negospodarske dejavnosti Sopodpisniki SKP za negospodarske dejavnosti: Policijski sindikat Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Konfederacija sindikatov 90, Sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, Neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije, Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in raziskovalni dejavnosti Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije so na sestanku 21. 2. 1992 obravnavali izvajanje SKP za negospodarske dejavnosti in ugotovili: 1. Vlada Republike Slovenije kot sopodpisnik SKP za negospodarske dejavnosti enostransko krši 35. člen SKP, ki določa, da je možno izhodiščne plače znižati največ do 20% vendar to znižanje ne sme trajati dlje kot tri mesece. Vlada uveljavlja znižanje že peti mesec. Uporabljeno znižanje ni upravičeno tudi iz razloga, ker izhodiščne plače v negospodarstvu že vsebujejo znižanja po izplačilih v gospodarstvu. Zakon o omejitvi izplačil OD v letu 1992 ne more biti razlog za kršitev splošne kolektivne pogodbe. 2. Sopodpisniki zahtevajo, da se razmerja v nominalne zneske preračunajo tako,da bo znesek pokril stvarno izkazani podatek za isto obdobje (33. člen). Pričakuje se izračun za obdobje oktober-de-cember 1991 na podlagi izkazanih podatkov in poračun premalo izplačanih sredstev. V prihodnje se zahteva usklajevanje vsaj dvakrat letno. 3. Sopodpisniki opozarjajo, da republiški upravni organi, pristojni za posamezna področja dejavnosti, niso vključevali sindikatov pri pripravi elementov za razvrščanje v tarifne razrede po nosilnih poklicih (33. člen), temveč so enostransko določili kalkula-tivne osnove obsega sredstev za plače. 4. Sopodpisniki so potrdili' PREDVOLILNA ARENA Postavljanje na glavo »Ave kandidatus Markuš« je Jaša Zlobec na tem »zgodovinskem« zasedanju slovenskega parlamenta skušal popraviti neotesanost poslancev, ki so o Marku Voljču govorili pred njim, ne da bi se jim zdelo vsaj pozdraviti ga. Vlada je pri osamosvajanju Slovenije naredila veliko, najbrž katera drugače sestavljena ne bi dela tako opravila, je nadaljeval mlajši Zlobec. Toda vse to ni k njena zasluga, ampak še koga drugega. Tukaj se ta svetli del žal konča. Na gospodarskem področju ji je spodletelo na celi črti. Pa ne toliko zaradi nesposobnosti, kot zaradi ideoloških razlogov, ki so se pokazali že ob odstavitvi Mencingerja in Kranjca. Ta dva so odstavili zato, ker se nista strinjala s Peterletom in Pirnatom, ki z denacionalizacijo nista mislila postaviti Slovenije gospodarsko na noge, ampak postaviti na glavo njeno socialno strukturo. To bo sprlo Slovence za nadaljnjih dvajst let, pripeljalo pa je tudi do tega, da je Demos v parlamentu izgubih večino. Tako se zdajšnja oblast trdno drži svojega položaja samo še zaradi gole volje po moči posameznikov, ki so v njej. Ti rajši tvegajo vsakršno blokado, kot pa da bi se od oblasti poslovili. Tudi blokado volilnih zakonov. Marjana Starca, bolj kot poslanca v parlamentu fja delavci poznajo kot bivšega direktorja izolske Mebane. se posebej tisti, ki so se zaradi tudi njegove uspešnosti znašli na cesti, katastrofalne gospodarske številke (upadanje proizvodnje, nezaposlenost itd.) ne prepričujejo, tire le za demajjoški prikaz, gospodarskega stanja, znanega že nekaj let. pravi Starc. Deset. - enatjstodstotna nezaposlenost je pač mučno dejstvo, na katerega nismo navajeni. Teh problemov ne bomo rešili z lažnim prikazovanjem in demagogijo, ampak bomo morali iti skozi težko travmo, ki bo trjala več let. Sedaj gre le za to. da nekateri to izrabljajo v politične namene. Ne gre za gospodarstvo, gre - da se tu ne bi »farbali« - za spremembo strukture oblasti mimo volilcev. tire za poskus prevrata, ki bi lahko bil hud udarec nastajajoči slovenski demokraciji. Zalo. je menil Starc, je to (predlog in razprava o nezaupnici vladi) v osnovi nedemokratično. Nezaposleni? Demagogija! Kako Starc razume demokracijo, nam je znano tudi iz njegovega govora v obrambo »pluralizacije medijev«, čisto navadno mešetarjenje z državnim denarjem v prid časopisa Slovenec in zadolžene Demokracije je namreč proglasil za sveto poslan- stvo. ki naj bi zadržalo nastopanje »trdoživega liberalizma. katerega proizvodi so Leninovi boljševiki. Mussolinijevi fašisti in Hitlerjevi nacisti«. Skratka, dvajset takratnih milijonov za Slovenca naj bi preprečilo, da bi se »totalitarni, netolerantni. nepluralni in nedostopni za alternativno razmišljanje liberalci ne dvignili nad druge in postali, kar je Hitler tudi pokazal, liberalci liber alles«. Jože Poglajen X-25 javlja Iz Belgrada se je vrnil v svojo bazo dr. Janez Drnovšek, morda se bo za njim vrnila tudi njegova predsedni-ško-komandna uniforma. Če bo uniformi sledila še kakšna pošiljka iz »federacije«, zaenkrat še ne vemo. Operacija »Vrnitev predsednika predsedstva« ima več faz. X-25 je doslej razvozlal naslednje: 1. Kombinacija Kučan (predsednik predsedstva SR Slovenije) - Drnovšek (predsednik IS S RS). Kljub polletni intenzivni aktivnosti se je ta faza ponesrečila. Vstopijo: Ocvirk, Voljč, Tancig. Problem Drnovšek ostane. 2. Solo izlet. Drnovšek naj bi postal zunanji minister Lojzeta Peterleta in rešil naj bi, kar se da, če se sploh še kaj da. Rupel izpelje razkol v SDZ in obstane kot zunanji minister. Japonski veleposlanik pa še vedno čaka pred Thallerjevo pisarno. Drnovšku predlaga zato njegov X-25, naj utanovi Društvo slovensko-japonskega prijateljstva. 3. Vstopi Emil Milan Pintar (v nadaljnjem tekstu: EMP). Poskusi združiti te stranke: SDSS, SSS, SKS, SDU, neodvisnega Drnovška in sebe kot moderatorja. Slednja funkcija pripade EMP-ju zato, ker naj bi na okrogli mizi, ki bi jo on moderiral med izbranimi ključnimi imeni, prav EMP dodal »posebno razsežnost«. EMP naj bi za Drnovška organiziral takoj in pred kamerami v Cankarjevem domu podpis »konvencije« za »socialdemokratsko gospodarsko obnovo Slovenije«. Itd. Temu bi sledilo vsesplošno objemanje, ljubljenje in združenje, še posebej lep bi bil spravni prizor med Pučnikom in Magajno, pa med Žakljem in Ostermanom, med Močnikom in Pučnikom. Med Pučnikom in Pintarjem se je to že zgodilo, ampak preostalim je zmanjkalo apetita. 25. 2. časopisi objavijo prestop Pintarja v SDSS med svoje bivše tovariše. Senčna vlada dokončno zaspi. Drnovšek pa je še vedno brez stranke, tokrat socialdemokratske. 4. faza: Školč najavi svoj harakiri na kongresu liberalnih demokratov. Drnovšek ugotovi, da je že ves čas bil prav za L’DS in za nikogar drugega. Tudi LDS je bila že od začetka pri Drnovšku, ko se on še zavedal ni. Že njegova izvolitev za Beograd je bila njihova mojstrovina, saj je ljudstvo glasovalo proti in izvolilo nekoga, ki je ves čas bil za režim. Kar liberalne demokrate in Drnovška druži, je Mastnakovo geslo »Boj za oblast«. V sprehodu od ŽKS preko SDP do SKD in nazaj k EMP-ju in združeni socialdemokraciji (brez prenoviteljev) ga je obdržala pokonci samo oblast. LDS je »stranka sredine« in tam ni ne levega in ne desnega odklona, kakor v starih dobrih časih. Za Drnovškov sprehod skozi slovenske stranke pač velja tista: če bodo prenovitelji, bo Kučan, če bodo liberalni demokrati, bo Drnovšek. Operacija uspela. Iz Arhiva Kominterne in Lože Velikega Orienta izbrskal za KOS, VOS, VIS in Vas nosilec Vauhnikovega priznanja 33. stopnje h sestavo 7-članske komisije za razlago SKP, s tem da za predsednika predlagajo Alojza Domjana, strokovnega sodelavca Ustavnega sodišča Slovenije. Vsi sindikati predlagajo, da so člani organa iz 7. člena tudi člani komisije za pomirjeva-nje. Zahteva se takojšen sklic te komisije. 5. Sopodpisniki predlagajo za člane arbitražnega sveta: - dr. Polono Končar, Pravna fakulteta v Ljubljani, za predsednico; - dr. Janeza Novaka, Vrhovno sodišče Slovenije, za namestnika predsednice; - prof. Vladimirja Tkalca, SVIŽ Slovenije, za člana; - Marjana Škodo, Konfederacija sindikatov 90, za namestnika člana in zahtevajo, naj vlada Slovenije takoj imenuje člana in namestnika arbitražnega sveta. Sopodpisniki protestirajo zaradi neudeležbe predstavnika vlade na sestanku podpisnikov. Zdravko Melanšek Borut Vukovič Vladimir Tkalec Marica Mezgec Vinko Rajšp Marjan Zupan Josip Bajc Bojan Hribar Erih Šerbec Gregor Miklič Volitve čimprei Izjava za javnost SDSS kot stranka, ki podpira sedanjo vlado in SDP Slovenije kot opozicijska stranka, skupno poudarjata pomen čimprejšnje izvedbe volitev v razmerah vladne krize in blokade odločanja v parlamentu. Obe stranki opozarjata na škodljivost na-daljne politične polarizacije in na pomen sporazumnega sprejemanja parlamentarnih odločitev v predhodnem obdobju do volitev. Skupaj sta se zavzeli za proporcionalni sistem volitev v državi zbor, korigiran tako, da daje poudarek preferenčnim glasovom volilcev in regionalni zastopanosti. SDP in SDSS podpirata prizadevanja v ustavni komisiji, da bi volilno zakonodajo lahko sprejeli v najkrašem času in po možnosti že pozno spomladi izvedli volitve. Poslanska kluba_ obeh strank si bosta tudi v naprej prizadevala ustvarjalno presegati še obstoječe politične razlike, ki ovirajo sprejem volilne zakonodaje in razpis volitev. SDSS Slovenije dr. Jože Pučnik SDP Slovenije dr. Ciril Ribičič Še naprej protidela¥Ska in protisocialna oblast Predsedstvo Delavske stranke Slovenije je na svoji seji 21. februarja ocenilo zasedanje slovenskega parlamenta ter nastope nekaterih poslancev in zgroženo ugotovilo, da poslanci vladajoče koalicije narobe razumejo svoj volilni mandat, še bolj pa politično kulturo in parlamentarno demokracijo. Predsedstvo meni, da poslanci v svoji egoistični borbi za oblast, za takšna umazana podtikanja, omalovaževanje nasprotnega kandidata, neusmiljeno medsebojno obračunavanje, resnično nimajo mandata volilcev. Očitno se ne zavedajo, da s takim obnašanjem najbolj škodujejo le sebi in svoji stranki. Še bolj žalostno pa je, da ne poznajo niti nove Ustave Republike - Slovenije, ki so jo sami sprejeli. Delavska stranka Slovenije obžaluje, da predlagani kan- didat za predsednika slovenske vlade mag. Marko Voljč ni dobil potrebne podpore v parlamentu. Tako, na nesrečo delavstva in gospodarstva, ostaja na oblasti še naprej protidelavska in protisocialna oblast, kateri je največja neznanka ekonomska politika in razvojna opcija mlade države Slovenije. Predsedstvo Delavske stranke Slovenije sklepa, da bodo rezultati glasovanja ter dogajanja v parlamentu in vladi Republike Slovenije nasploh, v nadaljevanju našega političnega in družbenega življenja, povzročili še večje poslanske zdrahe in ministerske igre ter strankarsko mešetarjenje. Rezultati glasovanja pa so zlasti neugodni zaradi tega, ker ne prinašajo nikakršnih kakovostnih strukturnih sprememb. Prav nasprotno: vsi računi bodo izstavljeni delavcem in davkoplačevalcem v Republiki Sloveniji. Na drugi strani pa se bo agonija na vsej črti še bolj poglabljala, škoda pa bo vsak dan večja. Delavska stranka Slovenije spoštuje parlamentarno demokracijo in se ne bi vtikala v delo parlamenta in nastope posameznih poslancev, če bi bila gospodarska in socialna slika povsem drugačna, kot je danes. Tako pa nas skrbi, da bodo volilci na nek drug način povedali: »dost vas mamo, treba vas je razpustiti!« Vladajoči koaliciji odrekamo pravico, da zastopa interese naših članov, saj se bodo ti lahko izrazili in uveljavili šele z izvolitvijo naših poslancev, pa čeprav nekatere stranke vladne koalicije zadnje čase vlivajo v svoje programe različna socialdemokratsko obarvana gesla, da bi še naprej privabljale v svoje vrste delavce in zlorabljale njihovo zaupanje. Predsedstvo Delavske stranke Slovenije Stališča Spet stavka učiteljev? Ali bodo delavci v šolstvu morali spet stavkati, če uaj se slišijo njihove zahteve in predlogi? Sindikat vzgoje, izobra- vora. Po preteku polovice zakonodajne dobe se razmere t šolstvu še niso izboljšale, učitelji imajo le nekaj obljub ter precej več brezplačnega dodatnega dela. Ureditev plač je bila npr. obljubljena lani aprila, prizadevanja za ureditev normativov so potekala od 25. avgusta lani, do spremembe normativov 25. januarja pa je prišlo v glavnem le zato. ker so strokovne službe ob pripra vi prvih normativov pozabile, da imamo v Sloveniji manjšinsko šolstvo, vse druge ključne predloge pa so ignorirali: Šele s skrajno zaostritvijo zahtev je SVIZ dosegel obljubo, da bodo nekatere stvari nekoč rešene. Po nekajmesečnem čakanju predstavniki šolskih oblasti niso predstavili nobene rešitve, pač pa so pričeli v javnosti izjavljati, da bodo spremembe postopoma pričeli uvajati s prihodnjim šolskim letom ter da bodo nekatere stvari rešili z novimi zakoni o osnovnem in srednjem šolstvu. Med tem se je pol mandata sedanje zakonodajne dobe že izteklo, ne da bi sc v šolstvu kuj bistveno spremenilo, položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju pa se je med tem še poslabšal. Kljub podpon zahtevam SVIZ, ki so jo dali strokovni organi in javnost, šolske oblasti pač vztrajajo pri svojih omejevalnih predpisih, ne da bi spodbile argumente, s katerimi smo zagovarjali svoje zahteve. Takšen odnos ni niti pogovor z gluhimi - Stavkovne zahteve: T. Dosledno spoštovanje podpisane kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, imenovanje organov za izvajanje njenega izvajanja; proti podaljševanju 20-odstoinega zmanj-tevanja ositove za izračun plač, saj zaradi tega delavcem spodnjih treh tarifnih razredov s plačami n: mogoč« več pokrivali minimalnih življenjskih stroškov. 2. Opustitev nedomišljenih in radikalnih posegov v šolsko sšssisssašs v večja središča, kjer je že sedaj premalo učnih mest; ukinja pa tudi še eno zadnjik oblik socialne pravičnosti - splošno dostopnost do izobrazbe, ki bo dosegljiva le še najpremožnej-šim.. 3. Zagotovilo, da se delavcem v šolstvu ne bo vedno znova nalagalo novih neplačanih delovnih obveznosti in da bo plačano vsako na novo uvedeno delo. Zahteimmo zagotovilo, da bo plačano delo, ki smo ga imeli plačanega tudi do sedaj. 4. Zakon o plačah v šolstvu naj vsebuje določilo, kaj spada v učiteljevo delovno obvezo, da dobi z zakonom predpisano 5. Zakon o plačah v šolstvu naj delavce v šolstvu dejansko izenači z delavci v državni upravi in drugimi delavci v javnih službah. 6. Predstavniki delavcev v vzgoji in izobraževanju naj imajo možnost vplivanju na sprejemanje najpomembnejših šolskih predpisov, kt bistveno vplivajo na njihov položaj. SVIZ bo stavko razglasil, - če ne. bo mogoče razrešiti navedenih problemov na de-m£lkn^čen način ~ govorom med sindikatom in šolskimi - ter če se bo za stavko odločila večina zaposlenih v šolstvu. Najprej bo razglašena enodnevna opozorilna: stavka, nato pa njeno nadaljevanje, če ne bomo uspeli s svojimi zahtevami. Vodstvo S VIZ je istočasno izpolnilo tudi sklep o nadaljevanju prizadevanj, da pozove k stavki tudi učitelje, ki morajo p° s°iim ^ " ‘° z ■ Zoltan Jan 28. februarja 1992 H FR Zablokirane ceste Jože Gaube, predsednik ROS delavcev prometa in zvez Slovenije: Stavka bo potekala 18. marca od šeste do osme ure zjutraj, in sicer tako, da bo obtičal ves potniški in tovorni promet. Če bo do stavke res prišlo, in vse kaže, da bo, bomo zablokirali vse glavne ceste in dovolili prevoz le vozilom prve pomoči, rdečega križa", gasilcem, policiji. Prav tako bomo dovolili prevoz hrane, ki se lahko pokvari. Želimo, da se vsi sindikati znotraj prometa in zvez pridružijo naši stavki. Pridružujemo se zahtevam sveta Žveze svobodnih sindikatov Slovenije. Še posebej zahtevam o uresničevanju kolektivnih pogodb, saj skoraj nobeno podjetje ne izpolnjuje panožne kolektivne pogodbe. Prav tako zahtevamo, da se zakon o zajamčenem OD postavi v normalne meje. M. F. Tekstil pred razpadom Alojz Omejc, predsednik ROS delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije: Katastrofalni položaj v teh dveh panogah naravnost kliče po opozorilni stavki. Zato se pridružujemo splošni opozorilni stavki 18. marca in vsem zahtevam sveta Zveze svobodnih sindikatov. Poleg tega mora vlada še dodatno povedati, kakšne so razvojne perspektive naših dveh panog, saj gre za 53.000 zaposlenih, zvečine žensk. Prihodnost obeh dejavnosti vidimo v višji kakovostni ravni, to pa pomeni več vlaganj v investicije, skratka potreben je dodatni kapital, sicer bomo obtičali na ravni afriških držav ali pa odmrli. Stavka bo potekala praviloma od sedme do devete ure, lahko pa tudi v drugem časovnem razmiku, glede na specifičnost proizvodnje v posameznem podjetju. Obliko protesta prepuščamo posameznim podjetjem. Splošni scenarij stavke pa ta hip še ni znan. M. F. Z vlado brez rokavic Albert Vodovnik, predsednik SKEI: Glede napovedane splošne stavke je na našem republiškem odboru prevladalo stališče, da z vlado ne moremo več delati v rokavicah, temveč da je treba do nje nastopati z radikalnimi potezami. Takšno stališče izhaja iz sklepov seje izvršnega odbora (19. 2. 1992) in iz zahtev iz podjetij. Torej ne bomo več pristajali na takšne pogovore z vlado, ki njej pomenijo zgolj taktiziranje in ne dajejo nobenih rezultatov. Posledica takšnega stališča je odločitev za dveurno stavko podjetij naše panoge. Zanjo smo že dobili soglasje večine zaupnikov iz podjetij. O načinu in izvedbi te stavke pa bo dokončno odločeno na seji republiškega odbora sindikata 4. marca. Če vlada po tej stavki ne bo sprejela naših zahtev, lahko s tem povzroči novo, večjo stavko, ki bo trajala vse do njihovih uresničitev. Tu bi rad dobrohotno opozoril, da nobena pametna vlada v takšnem težkem gospodarskem in socialnem položaju ne bi preverjala, do kod si upa obubožano delavstvo, in pri tem potiho računala na svoj represivni aparat. Če pa se bo vendarle odločila za takšno politiko, bomo pozvali tudi delavce v teh službah, da se nam pridružijo. Prišel je namreč čas, ko morajo imeti vsi delavci iste cilje: zdravo gospodarsko in socialno državo, ki jo je sedanja oblast pred volitvami tudi obljubljala. Namenska sredstva namensko Franc Berginc, predsednik: Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije predlaga sindikatom odjetij gradbene dejavnosti, da sprejmejo sklep o organiziranju in izvedbi dveurne opozorilne stavke, in to 18. marca 1992. Povod in ciljev opozorilne stavke je več. Poglavitni razlog je izredno kritičen gospodarski položaj v panogah gradbene dejavnosti, saj večina podjetij posluje na robu rentabilnosti oziroma izgub. Tudi osebni dohodki so globoko pod določili splošne kolektivne pogodbe. To pa pomeni, da je socialni položaj zaposlenih v gradbeništvu najslabši. Pridružili se bomo splošni opozorilni stavki z znanimi zahtevami Svobodnih sindikatov. Imamo pa še svoje dodatne zahteve: 1. Zahtevamo delo in pošteno plačilo. 2. Sredstva, zbrana od prodaje stanovanj, naj se v planiranem obsegu namenijo za novogradnjo. 3. Sredstva iz republiškega proračuna, namenjena za gradnjo infrastrukturnih objektov naj se porabijo v celoti za ta namen. 4. Vlada naj z ustreznimi ukrepi omogoči več oblik kreditiranja za izvajanje del doma in v tujini. 5. Vlada naj izdela strategijo oddaje koncesij pri izvajanju gradbenih del tujim investitorjem in izvajalcem del, da bi angažirala proste kadrovske in tehnološke zmogljivosti gradbeništva Slovenije. Navodla za organizacijo stavke smo poslali vsem predsednikom sindikatov podjetij. STAVKI SE BODO PRIDRUŽILI TUDI UPOKOJENCI IN KOT VSE KAŽE, TUDI ŠTUDENTJE _________________ 1I| Zakajstavka Po ponedeljkovi novinarski konferenci v Domu sindikatov ni več dvoma: 18. marca, na dan delavske solidarnosti bo v Sloveniji splošna opozorilna stavka, ki jo organizirajo Svobodni sindikati Slovenije. Posamezni sindikati dejavnosti pa ne bodo izvedli samo opozorilne stavke, temveč so se odločili, če vlada ne bo izpolnila njihovih zahtev, za pravo stavko. Tako bo Sindikat dejavnosti energetike Slovenije, kot je dejal sekretar Ivo Miglič, zaradi njihovih neizpolnjenih zahtev organiziral splošno stavko že 5. marca. Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije pa bo pričel stavkati 18. marca. Kot je na novinarski konferenci dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, so razlogi za splošno opozorilno stavko znani. Svobodni sindikati Slovenije so že januarja od vlade Republike Slovenije zahtevali, naj razveljavi zakon o omejitvi plač in preneha administrativno posegati vanje, naj sprejme zakon o uresničevanju kolektivnih pogodb, naj spremeni zakon o za- jamčenih plačah ter sprejme ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in razvoja, za povečevanje socialne in materialne varnosti delavcev ter za povečevanje možnosti za zaposlovanje delavcev. Vlada RS ni, kljub temu da je imela dovolj časa, storila ničesar, razmere pa so se od januarja le še poslabšale. Vlada je medtem zvišala prometni davek na osnovna živila, na tih način pa je že tako nizke plače znižala še za dodatna dva odstotka: zaradi nove prispevne stopnje za zdravstvo. Sindikatov vlada še naprej ne vabi k sodelovanju pri oblikovanju nove zakonodaje, ki se še kako tiče delavcev: nove lastninske zakonodaje ter zakona o soupravljanju. Zato veliko delavcev nima več česa izgubiti. Predstavniki sindikatov dejavnosti Slovenije so nato opozorili na kritične razmere v posameznih industrijskih panogah, saj nekaterim grozi popoln propad. Predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Franc Berginc je opozoril na izredno kritične razmere v gradbeništvu, kjer so izhodiščne V stavko s poenotenimi zahtevami Območni sindikati Podravja so na seji v sredo razpravljali o odzivu na svoje zahteve lokalnim in republiškim organom oblasti v zvezi s slabšanjem položaja delavcev. Ker z odgovori niso zadovoljni, so podprli sklepe republiških sindikatov o začetku priprav na opozorilno stavko. Zaradi slabih izkušenj v prejšnjih stavkah so člani sveta menili, da je treba že zdaj doreči, kako bodo sindikati ravnali v primeru, da tudi ta stavka ne bo dala pričakovanih rezultatov. Podravski sindikalisti menijo, da je treba v času priprav na opozorilno stavko poenotiti skupne zahteve vsega članstva, kar pomeni, da naj bi bile zahteve do lokalnih oblasti v drugem planu. K stavki so pozvali članstvo v vseh podjetjih, ne glede na trenutni gospodarski položaj. Po njihovem mnenju gre za splošne delavske zahteve in skupne cilje vseh delavcev in pri tem nihče ne bi smel stati ob strani. Ker sindikati ne na republiški in ne na lokalni ravni nimajo potrebne podpore in razumevanja, razmišljajo tudi o tem, da bi zah- teve delavstva prenesli v skupščino in druge oblastne organe tudi prek parlamentarnih strank. V Podravju so v zvezi s stavko-menili, da je treba pripraviti tudi posebno pismo poslancem skupščine R Slovenije in jih znova opozoriti na nemogoč odnos do sindikatov in delavcev. Območni sindikat Podravja je sprejel še posebno javno pismo Ministrstvu za finance R Slovenije v zvezi z zakonom o računovodstvu in zakonom o plačah. Pismo objavljamo posebej. Podravski sindikati pričakujejo javni odgovor, zlasti zato, ker oblast večkrat javno govori o nerealnih zahtevah sindikatov v zvezi s plačami po kolektivnih pogodbah. Menijo, da gospodarstvo ne more biti bolj na kolenih, kot je, in da je tudi vsem jasno, kdo je delavstvo spravil v bedo, iz katere ne vidi izhoda. Svet območnih sindikatov Podravja je obravnaval tudi zaključni račun in finančni načrt za letošnje leto in se dogovoril za začetek postopka evidentiranja novega predsednika območnega sveta sindikatov Podravja. B. G. SEnEM DNI V SINDIKATU plače 40 do 60 odstotkov nižje, kot je to določeno s kolektivno pogodbo. Celo dobra podjetja imajo za izhodiščno plačo le 8.000 tolarjev, medtem ko bi morala znašati bruto 21.000 tolarjev. Gradbinci tudi zahtevajo od vlade, naj odpre možnosti za domače in tuje kredite. Denar, ki se je nabral iz odkupa stanovanj, naj bi vlada prav tako namenila za novogradnje. Predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Alojz Omejc je povedal, da je več kot 53.000 delavk in delavcev v tej panogi socialno ogroženih, saj nimajo dovolj obratnih sredstev. V drugih republikah nekdanje Jugoslavije imajo zamrznjenih 25 do 50 odstotkov poslovnih sredstev, več kot 70 odstotkov njihove industrije je pred stečajem, vlada republike Slovenije pa doslej z drugimi republikami, razen s Hrvaško, ni našla bilateralnih rešitev. Zato morajo surovine kupovati v drugih državah, kompenzacijskih poslov ni, in samo vprašanje časa je, kako dolgo bo ta industrija sploh še živela. Jože Gaube, predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije je na novinarski konferenci dejal, da delavci v tovornem, pa tudi potniškem in avtobusnem prometu niso krivi za izgubo trga v nekdanji Jugoslaviji. Delavcem v tej panogi zato občutno primanjkuje dela, vlada pa za njihove probleme nima nobenega posluha. Opozorilno stavko bodo, po njegovih besedah, izpeljali 18. marca v najbolj učinkovitem času. Stavkovne zahteve ZSSS je v imenu Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije razširil predsednik Srečko Čater. Delavci te panoge zahtevajo še spremembo zakona o delovnih razmerjih zaradi sistemskih presežkov in upoštevanje sindikalnih zahtev pri usklajevanju zakona o zadrugah. Ta sindikat je pristojna ministrstva že pred dvema tnesecema opozoril, da bi morali spremeniti zakonodajo in da 10.000 delavcev, ki na 9,8 odstotka kmetijskih površin z najsodobnejšo tehnologijo pridela več kot 40 odstotkov vseh tržnih presežkov hrane, ni mogoče označiti za tehnološki, še manj pa za ekonomski presežek. Predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Albert Vodovnik pa je povedal, v njihov sindikat 18. marca ne bo organiziral opozorilne, ampak kar pravo stavko, ki bo trajala, dokler vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam. Na kritične razmere v tej industrijski panogi opozarjajo vlado že kar nekaj časa (spomnimo se shodov delavcev pred Skupščino RS). Franjo Krsnik, sekretar Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije je opozoril na to, da njihova industrija ustvarja precejšen del dohodka na tujih trgih, zato bi lahko, upoštevaje poslovne rezultate, izplačevali plače po kolektivni pogodbi, vendar ta še ne velja. Ker vlada nima nikakršne vizije razvoja, se bo beg najbolj sposobnih kadrov v tujino še naprej nadaljeval. Marjan Ferčec, sekretar Sindikata gozdarstva Slovenije pa je povedal, da njihov sindikat stavka že s tem, da opravlja delo v gozdnih gospodarstvih kljub nasprotujoči si zakonodaji. Sedanja politika vlade do gozdarstva je spravila v negotovost še 1500 gozdarjev, ki še vztrajajo v tem težkem poklicu. Pavle Vrhovec Za socialni pakt, toda ne na plečih delavcev Ko so se na 10. seji republiškega odbora delavcev trgovine Slovenije, bila je v četrtek, 20. februarja, pogovarjali o svojih stališčih do socialnega pakta, so enotno menili, da ga ni moč graditi izključno na plečih delavcev. Prav je sicer, da se pogovarjamo o cenah in o plačah, toda omenjeni sporazum je potrebno zastaviti tudi na sprejemljivih pogojih dela in na nekoliko manj - požrešni državi. Pa pripombe na osnutek zakona o reprezentativnosti sindikatov? Seveda so slovenski trgovci proti kakršnemukoli omejevanju njihovega sindikalnega dela. Zato tudi podpirajo skupna stališča Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki kajpak zagovarjajo večjo, ne pa okrnjeno suverenost svojih sindikatov. Zakon o reprezentativnosti sindikatov naj bi tudi, so menili nekateri na seji omenjenega republiškega odbora, tesneje povezal posamezne sindikate, kar naj bi prispevalo k njihovi učinkovitosti. S tem bi bilo verjetno tudi manj očitkov, da nekateri sindikati, ki sc postavljajo le za pravice svojih delavcev, »rušijo« državo. Poleg pomembnih vsebinskih vprašanj delovanja sindikatov so bile na dnevnem redu republiškega odbora sindikata delavcev trgovine tudi bolj formalne stvari, ki pa jih ni moč podcenjevati. Denimo obravnava in sprejem finančnega poročila za leto 1991 in razdelitev sredstev, pa obravnava predloga finančnega načrta za letošnje leto, predlog za celostno podobo sindikata dejavnosti in podobno. Člani odbora so se med drugim odločili za pristop k ustanovitvenemu deležu Delavske hranilnice. Sporazumeli so se za en delež, to je en glas. To jih bo veljalo tisoč mark, seveda v dolarski protivrednosti, naložba pa se bo gotovo obrestovala. Glede sindikalne članarine so na. seji ugotovili, da so se časi spremenili. Zavest je drugačna v primerjavi s preteklim obdobjem, saj se organizacije zavedajo svojih obveznosti in v glavnem redno oddeljujejo delež od zbrane članarine. A. U. s H? 28. februarja 1992 SEnEM DNI V SINDIKATU Odgovori na zahteve sindikatov v pogajanjih za sporazum o zagotavljanju socialne stabilnosti Vlada Republike Slovenije je razpravljala o zahtevah sindikatov, ki so pogoj za nadaljevanje pogajanj o sporazumu o zagotavljanju socialne stabilnosti. V zvezi s postavljenimi zahtevami je stališče vlade Republike Slovenije naslednje: 1. Vlada Republike Slovenije je ob zahtevi za takojšnjo ukinitev intervencijskega zakona sindikate opozorila na posledice, ki bi jih imela takojšnja uveljavitev tarifnega dela kolektivnih pogodb. Ob dosedanji višini izhodiščnih plač, opredeljenih v kolektivnih pogodbah so le-te neuresničljive za pretežni del slovenskega gospodarstva, kakor tudi za dejavnosti negospodarstva in za gospodarsko infrastrukturo. Vlada ponovno ponavlja svojo pripravljenost, da predlaga prenehanje veljavnosti intervencijskega zakona, če sindikati in Gospodarska zbornica sprejmejo odločitev o začetku pogajanj za - določitev novih izhodiščnih plač, ki so določene v razmerju 60% povprečnih plač v gospodarstvu Republike Slovenije po podatkih zavoda Republike Slovenije za statistiko - 20% znižanje izhodiščnih plač za vse leto 1992, če to nalaga gospodarska situacija v podjetju oziroma dejavnosti - opredelitev možnosti, da se za dodatno znižanje izhodiščnih plač delavci oziroma sindikat neposredno dogovarjajo z delodajalci; na podlagi podatkov o poslovanju podjetja, ki jih mora delodajalec sindikatom predložiti v pregled. Sindikati lahko za oceno realnosti podatkov zahtevajo mnenje neodvisnega strokovnjaka. Vlada bo kot podpisnik kolektivnih pogodb za negospodarske dejavnosti, zdravstvo, železniški promet, elektrogospodarstvo in za premogovništvo vztrajala na tovrstni ureditvi teh dejavnosti. 2. Vlada ocenjuje, da sprejem zakona o uveljavljanju kolektivnih pogodb ni potreben, saj je obveza za izvajanje le-teh s strani podpisnikov opredeljena že s podpisom pogodbe. Trenutna situacija na tem področju sicer opravičuje razmišljanje o potrebnosti takega predpisa, ker se kolektivne pogodbe v tarifnem delu kljub podpisu na številnih področjih niso izvajale. Razlogi so že bili in so ponovno pojasnjeni tudi v posameznih točkah tega gradiva, in jih tudi sprejem zakona o uveljavljanju kolektivnih pogodb ne more spremeniti. Ob nespremenjenih izhodiščnih osebnih dohodkih bi to bil zakon, ki bi bil že ob sprejemu kršen. Pravice po kolektivni pogodbi so sicer izterljive, tako kot bi bile izterljive pravice po takem zakonu. Cena izterjave teh pravic pa bi v velikem delu gospodarstva pomenila propad podjetja oziroma drastično znižanje zaposlenih. Ob razpoložljivih sredstvih za te namene je izračun zelo preprost: višje plače za manj delavcev ali nekoliko nižje plače ter ohranitev večjega števila delovnih mest. Podpredsednik dr. Andro Ocvirk Predsedstvo sveta Zveze svobodmh sindikatov Slovenije v skladu s 4. Členom Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS. st 48/90) predlaga vladi Republike Slovenije, Uda rjo v°b! u to' ZajamČena pIaČa °d L 2' 199- l7-1(X) Za to so izpolnjeni zakonski pogoji, saj so se v preteklih dveh mesecih cene osnovnih življenjskih potrebščin povečale arju 1992, 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji v decem- Predsedstvo zahteva, naj vlada istočasno zagotovi uskladitev “ T T * 0 K V šolskem sindikatu kar dve stavki Tudi v sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije so sprožili priprave na splošno stavko slovenskega šolstva. Pravzaprav predlagajo dve stavki - stavko vseh učiteljev, ki imajo z učnimi načrti predpisane šolske naloge, ter splošno stavko vseh delavcev, zaposlenih v šolstvu v republiki. V tem sindikatu ugotavljajo, da s šolskimi oblastmi nikakor ne morejo doseči, da bi rešili najpomembnejše probleme, tako da so šolniki v vedno slabšem položaju. Njihovih predlogov in zahtev ne upoštevajo, v najboljšem primeru jih odla- gajo z različnimi obljubami. Pol mandata sedanje zakonodajne dobe se je že izteklo, ne da bi se v šolstvu kaj bistveno spremenilo, položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju pa se je medtem še poslabšal. Izvršni odbor sindikata je pozval sindikalne zaupnike, naj se vključijo v priprave na stavkovno gibanje in organizirajo osebno izrekanje vseh zaposlenih na svojih šolah. Če z ministrstvom za šolstvo in šport ter vlado ne bo možen sporazum, bodo organizirali stavkovno gibanje. I. Ž. Najmanj stavk, največ izprtih delavcev Poročilo o stavki v JP Energetika Ljubljana Zaradi napovedane stavke delavcev dejavnosti energetike Slovenije dne 18. 2. 1992 in dodatnih zahtev sindikata delavcev JP energetika Ljubljana je imel izvršni odbor sindikata podjetja - stavkovni odbor sejo 17. februarja. Udeležili so se je vsi sindikalni zaupniki (razen sektorja KEL). Poročali so, da delavci ne bodo prišli na ob 8. uri sklicane zbore. Vodstvo podjetja - poslovodni svet je namrče sklenil, da bodo vsi stavkajoči predlagani v disciplinski postopek, ker je po njihovem mnenju stavka nezakonita. Posebno drastične ukrepe je obljubljal direktor sektorja Plinarna, g. Dušan Jazbinšek. Istočasno se je med delavce raznesla vest, da bo po novi sistemizaciji približno 120 delavcev presežnih. Vse to je kljub veliki angažiranosti sindikalnih zaupnikov povzročilo strah med delavci. To pa je imelo za posledico, da se skoraj noben vprašani delavec ni odločil za stavko oz. udeležbo na stavkovnem zboru. V takih razmerah je po opravljenih razgovorih z direktorjem in predstavniki upravnega odbora stavkovni odbor sklenil, da se sklic zbora delavcev kot najpomembnejši del opozorilne stavke prekliče, pogajanja z direktorjem pa nadalju- jej°; Sindikat podjetja vztraja pri svojih zahtevah, danih direktorju podjetja in upravnemu odboru, in bo ukrenil vse potrebno da bo zahtevam ugodeno. * * * Poročilo objavljamo, ker kaže nesprejemljiv odnos poslovodstva do stavke, ki je zakonito sredstvo boja delavcev za njihove pravice. Delavce in sindikate želimo opozoriti na možnost manipulacij in šikaniranja. Prav bi bilo, da to poročilo sindikat uporabi za začetek disciplinskega postopka zoper poslovodstvo. Predsednik sindikata: Peter Erman, dipl. inž. Zaradi visokega standarda so prave stavke v Nemčiji vedno večja redkost. Sindikati, združeni v DGB, uporabljajo za povečanje plač in drugih pravic iz dela le krajše nekajurne opozorilne stavke. Izprti so tisti delavci, ki jih delodajalci začasno postavijo na cesto, in to v tovarnah, kjer ni stavke, zato da bi škodovali sindikatu in njegovemu članstvu, ki stavka v drugi tovarni. V veliki stavki IG Metalla leta 1986 je stavkalo 50 tisoč kovinatjev, delodajalci pa so postavili pred vrata kar 150 tisoč zaposlenih, ki so zaradi tega izgubili ves zaslužek. Stavke v Nemčiji so praviloma sindikalne (boj za delavske pravice), politične pa so mogoče, le če so ogroženi ustavni temelji zvezne države. Stavke v Nemčiji so sestavni del postopkov, ki jih uporabljajo sindikati po izteku kolektivnih pogodb in v času pogajanj o povečanju plač in drugih pravic iz delovnega razmerja. Stavka v posamezni panogi se izvede praviloma tako, da sindikati ustavijo delo v ključni tovarni, zaradi katere je ogrožena proizvodnja v verigi firm posamezne panoge. Kovinarji zač- nejo opozorilno stavko v valjarni, ker je od nje odvisna izredno velika avtomobilska industrija in številna njena podjetja. Stavka načelno velja le za člane sindikata. Stavkovne straže, ki jih organizirajo sindikalni zaupniki, pa onemogočajo vstop v tovarno tistim, ki bi kljub stavki hoteli delati. Izjema so le vzdrževalci in nekatpri drugi poklici, ki dobijo posebne izkaznice sindikata in skrbijo za vzdrževanje strojev in proizvodnih naprav. Sindikati imajo pravico do stavke le po izteku veljavnosti kolektivne pogodbe oziroma njenega tarifnega dela. Če bi stavko oklicali v času veljavnosti kolektivne pogodbe, bi se delodajalci obrnili na sodišče, sodnik bi sindikaliste vprašal, če se jim je zmešalo in jim izdal odločbo o povračilu škode, ki so jo utrpeli delodajalci. Stavka kovinarjev leta 1986 je okvir tega sestavka zlasti zato, ker nam jo je opisoval Michael Knuth, okrožni sekretar IG Metalla, ki je dejal, da je tistega leta doživljal najtežje trenutke v svojem življenju. Sindikat IG Metalla je za stavko, ki je trajala 6 tednov, porabil 500 mili- bis 1956 (in Stunden) , ab 1. 10. 1956 jab 1 1. 1959 gy lab 1.1. 1962 ZZ-Ti 42 1/2 |Z lat jab 1.1. T967 41 1/4 40 lab 1. 4.. 1985 38 1/2 jab 1.4, 1988 lab 1.4. 1989 [ab 1.4. 1993 37 | 36] J Z ab 1. 10. 19% Delovni tednik po kolektivnih pogodbah za kovinsko industrijo jonov DEM. Stavkajoči člani sindikata so dobivali podporo, ki znaša 12 mesečnih sindikalnih članarin na stavkovni teden. To pomeni, da je delavec z mesečnim zaslužkom 3000 DEM bruto dobil na teden 360 DEM pomoči svojega sindikata. Delavci, ki sodelujejo v opozorilni stavki, zato ne dobijo nobenega nadomestila. Sindikat ne daje nadomestil oziroma podpore izprtim delavcem. Po veliki stavki je vlada dosegla spremembo zakona in zdaj ne izprti delavci ne delodajalci nimajo nobene pravice do odškodnine. Delodajalci izbirajo za izprtje tiste tovarne, v katerih je sindikat šibak (ima malo članov) in kjer lahko materialno prizadenejo čimveč družin. Z izprtjem skušajo delodajalci lomiti solidarnost med člani sindikata in povzročiti vračanje članskih izkaznic. Izprtje ni zapisano v nobenem zakonu in se uporablja le po sodni praksi. DGB bo skušal doseči odpravo tega orožja v rokah delodajalcev z eno od mednarodnih sindikalnih konvencij. Nemški delodajalci so za boj s sindikati vzorno organizirani. Povezani so v zbornice, zvezo industrialcev in zvezo delodajalcev. Vsem trem organizacijam plačujejo visoke članarine in zato dobivajo od njih podporo oziroma nadomestilo za škodo, ki jo povzroči opozorilna ali prava stavka. Delodajalci skušajo organizirati tudi stavkokaze. Ko so pred leti stavkali grafični delavci v Stuttgartu, so za tiskanje časopisov in njihovo dostavo organizirali kar helikopterski prevoz. Šest mesecev pred iztekom tarifnega dela kolektivne pogodbe začne sindikat ugotavljati predstave članstva o povečanju plač in drugih ugodnosti. Dva meseca za tem skliče deželni sindikat predstavnike delavcev iz podjejtij in začne usklajevati predstave ter oblikovati zahteve. Sindikat sestavi posebno tarifno komisijo, ki se oblikuje po_ ključu en delegat na 5000 članov. Štiri tedne pred potekom kolektivne pogodbe mora sindikat poslati zahteve nasprotni stranki in 14 dni pred potekom pogodbe se morajo začeti pogajanja. V tem času se v sindikatu začnejo dogovarjati o tem, kdaj in kje izvesti opozorilno stavko, ki ne sme biti prej kot 4 tedne po poteku veljavnosti kolektivne pogodbe. Opozorilno stavko okliče vodstvo sindikata, ki določi tovarno, kjer bo izvedena, in časa njenega trajanja. Člani sindikata ne glasujejo o opozorilni stavki. Opzo-rilna stavka traja najmanj pol ure, izjemoma pa ves delovni dan. Kovinarji so prejšnja leta uporabili eno ali dve stavki, za letos pa načrtujejo kar tri. Ko sindikalno vodstvo ugotovi, da opozorilna stavka ne zadošča, to se je letos zgodilo jeklarjem, se predsedstvo sindikata odloči za pravo stavko. Predsedstvo pozove vse člane sindikata, ki jih zadeva stavka, da glasujejo za ali proti njej, povezano z zahtevami, ki jih je sindikat dal delodajalcem. Sklep o stavki je potrjen, če je zanj 75 odstotkov vseh članov sindikata (ne glasovalcev). Jeklarji so pred časom ugotovili, da stavko podpira 86,8 odstotka članov. Ko se je tarifna komisija s tem podatkom vrniia na nadaljevanje pogajanj, so delodajalci takoj predlagali kompromis, za katerega komisija meni, da je sprejemljiv. O tem predlogu delodajalcev morajo ponovno vprašati članstvo, in če bo zanj glasovalo najmanj 25 odstotkov članstva, bo sindikat stavko odpovedal. Ta primer potijuje, da je stara preprosta predstava, po kateri sindikalno vodstvo stavko napove, delavci pa stavkajo do izpolnitve zahtev, v Nemčiji v zadnjih letih v veliki meri izrinjena iz prakse. V prejšnjih stavkah so se vsi akterji, tako sindikati kot delodajalci naučili dovolj, da namesto k stavki težijo h kompromisom, saj vedo, da s stavko lahko tudi veliko izgubiš. četudi ti to kasneje kdo povrne. Stavka IG Metalla leta 1986 se je končala tri dni po sklepu sodišča, ki je razveljavilo odlok zvezne vlade, v katerem je krivdo in odgovornost za stavko naprtila sindikatu. Po tej stavki je vlada izdala že omenjeni zakon, po katerem nihče nima pravice do odškodnine za posledice stavke. Franček Kavčič V prihodnji številki: Soupravljanje v podjetjih sindikat Kratek tečaj o kolektivnih pogodbah Nemčija pozna več vrst kolektivnih oziroma tarifnih pogodb. Poleg splošnih so najbolj znane posebne, ki veljajo za določanje plač in nekaterih drugih pravic iz delovnega razmerja. Pogodbe so lahko zvezne, deželne, krajevne in tudi za posamezna večja podjetja. Ministrstvo za delo lahko za manjša podjetja podpiše neposredno veljavnost kolektivnih pogodb. V Nemčiji imajo delavci svojo splošno pogodbo, uslužbenci pa svojo. V kovinski in elektroindustriji Nemčije je zdaj v veljavi 368 kolektivnih pogodb, v kovinsko obdelovalni obrti pa celo 607. Splošna oziroma okvirna kolektivna pogodba določa, katera dela spadajo v katero od plačilnih skupin. V njej so tudi različni dodatki in pribitki ter varstveni roki za odpuščanje. Delavcu z 10 leti delovne dobe v tovarni po izpolnjenem 55. letu dela ni mogoče odpovedati. Glede plač je v kolektivnih pogodbah le spodnja meja in višina dodatka za storilnost (28 odstotkov). Zgornje meje ne poznajo, podjetja na Bavarskem pa v povprečju izplačujejo 30 odstotkov več od dogovorjenega minimuma. Vajenci v kovinski industriji dobivajo po kolektivni pogodbi od 800 do 1000 mark na mesec zlasti zaradi tega, ker za poklicne šole ni zanimanja. Splošne oziroma okvirne kolektivne pogodbe veljajo za obdobje od 5 do 10 let, tarifne pa praviloma za eno leto. V posebnih kolektivnih pogodbah so na primer zapisane pravice do odškodnine delavcem, ki izgubijo delo zaradi racionalizacij in modernizacij podjetij. V eni od teh pogodb je tudi model izračuna 13. plače, ki v Audiju znaša 30 odstotkov več kot redna mesečna. Pravico do iztožitve plače in drugih pravic iz kolektivne pogodbe imajo le člani sindikata. Minister za delo ima pravico, da kolektivne pogodbe razglasi za listino z zakonsko veljavo, in ta razglasitev je v zadnjih letih postala pravilo. Kolektivne pogodbe v Nemčiji so izredno obsežne in za njimi je obsežna strokovna literatura. Sindikalni seminarji o tej problematiki trajajo običajno 14 dni. Brošura s podatki iz kolektivne pogodbe IG Metalla ima kar 160 strani in eno od njenih zanimivosti si lahko ogledate v posebnem okviru. Sindikat delavcev, zaposlenih v dejavnosti energetike Republike Slovenije, želi s tem pismom slovensko javnost seznaniti z nekaterimi podatki in dejstvi, ki izpričujejo vzroke za nezadovoljstvo skoraj dvajset tisoč delavcev, ki smo zaposleni v dejavnosti elektrogospodarstva, premogovništva in naftnoplin-skega gospodarstva. Šestega februarja 1992 so bile izvršnemu svetu skupščine Republike Slovenije, skupščini Republike Slovenije in ministru za energetiko poslane naslednje zahteve: • 1. S 1. januaijem 1992 je treba zagotoviti polno uveljavitev: panožne kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije, panožne kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije in drugih kolektivnih pogodb dejavnosti energetike Slovenije. Zato je treba takoj odpraviti, vsako zakonsko in administrativno urejanje osebnih dohodkov. # 2. Sprejme naj se zakon o uresničevanju kolektivnih pogodb in ustrezno sankcionira nespoštovanje le-teh. # 3. Skupščina Republike Slovenije in izvršni svet skupščine Republike Slovenije morata takoj izdelati in sprejeti razvojne usmeritve energetike v Republiki Slovenije s posebnim poudarkom na ekološki sanaciji obstoječih energetskih in procesnih objektov. • 4. Reševanje začasnih in trajnih presežnih delavcev v podjetjih dejavnosti energetike v Republiki Sloveniji, ki so posledica razvojne usmeritve energetike v Republiki Sloveniji, mora potekati v okviru zakona, kolektivne pogodbe in internega akta podjetij ter programa reševanja presežnih delavcev in ob realizirani vlogi sindikata delavcev dejavnosti elektrogospodar- diščni bruto osebni dohodek za mesec januar 1992 v višini 12.701,00 SLT # 2. Vlada Republike Slovenije je že začela postopek za pregled vseh kolektivnih pogodb, ki jih je podpisala neposredno oziroma posredno preko pooblaščenih ministrov z namenom, da se določila kolektivnih pogodb poenotijo povsod tam, kjer je to upravičeno, s tem da se tako poenotene kolektivne pogodbe začnejo uporabljati, ko bo sprejet socialni pakt. Do uskladitve kolektivnih pogodb se osebni dohodki izplačujejo v skladu z zakonom. # 3. Vlada Republike Slovenije je v Politiki razvoja (Poročevalec Skupščine Republike Slovenije št. 6 z dne 18. 2. 1991) opredelila gospodarsko politiko in v tem okviru tudi strategijo energetike, ki bo upoštevala realno gospodarsko in družbeno učinkovitost porabljene energije ter možnosti in omejitve za iskanje najugodnejših razmerij med energetiko in preostalim gospodarstvom na tržnih odnosih. Elementom tržnosti bodo dodani popravki zaradi ekologije. Del potreb bo potrebno pokrivati z uvozom tudi na področjih, kjer je veljalo do zdaj pravilo popolne samooskrbe (električne energije). Podrobnejša razdelava po posameznih področjih energetike in možnih scenarijih njenega razvoja pa je obdelana v študiji Analiza razvojnih možnosti energetike Slovenije 1990-2020. # 4. Problematika zniževanja števila zaposlenih se je in se bo razreševala na osnovi strokovnih podlag, pri tem pa upoštevalo skupaj sprejeta določila o pravicah delavcev, katerih delo postane v podjetju nepotrebno. To pomeni, da se bo navedena problematika razreše- Odprto pismo Slovencem zahteve. Slednje še zlasti velja za prvo in drugo točko naših zahtev. Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva in premogovništva sta začeli nastajati že v letu 1989. Pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb so se pričela v letu 1990. Partner sindikata pri pogajanjih je bilo Ministrstvo za energetiko, ki mu je to pooblastilo dala slovenska vlada. Pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb so bila končana šele jeseni leta 1991. Pred podpisom teh pogodb so pri njihovem oblikovanju sodelovala še nekatera druga ministrstva. Kolektivni pogodbi sta bili sklenjeni in podpisani 28. 10. 1991. Za izvršni svet skupščine Republike Slovenije jih je podpisal dr. Miha Tomšič, minister za energetiko. Kolektivni pogodbi elektrogospodfstva Slovenije in premogovništva Slovenije sta bili vpisani v register kolel: livnih pogodb 29. 10. 1991. Sklep o registraciji je izdalo ministrstvo za delo. Podlaga za sklepanje in uveljavljanje kolektivnih pogodb so tudi mednarodne pogodbe, ki jih je Slovenija kot mednarodno priznana dolžna spoštovati. Posebej moramo poudariti, da v času pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije kot partner pri pogajanjih hitrejše sklenitve pogodb ali ugodnejše rešitve v pogodbah ni izsiljeval z oblikami pritiska, kot so grožnja ali stavka, čeprav so za to obstajali objektivni razlogi in tudi zahteve članstva. Velja tudi povedati, da so pogajanja potekala zelo korektno in kulturno. Sedaj pa smo se znašli v nemogočem položaju: partner od sklenitve dalje ne spoštuje pogodb, ki jih je sklenil z nami, in vlada nam s svojimi zakonskimi in administrativnimi ukrepi znižuje in odpravlja že priznane pravice. Zakaj smo delavci v energetiki nezadovoljni stva oziroma energetike Slovenije. Poziv vladi in skupščini Stavkovni odbor poziva izvršni svet skupščine Republike Slovenije in skupščino Republike Slovenije, da do 14. februarja 1992 pisno sporočita odgovore na postavljene zahteve ter da v skladu s 4. členom Zakona o stavki predlagata začetek pogajanj. V primeru, da izvršni svet skupščine Republike Slovenije in skupščina Republike Slovenije ne bosta ugodila postavljenim zahtevam oziroma pogajanja ne bodo uspešna, bo stavkovni odbor takoj po opozorilni stavki začel organizirati skrajno obliko stavke. Niti 'do 14. niti do 17. februarja 1992 nismo dobili ustreznega odgovora na postavljene zahteve. Torej kljub temu, da je slovenska vlada imela na razpolago kar deset dni, se zaradi naših zahtev ni niti sestala niti nam ni nanje odgovorila. Stike z nami je zadnje dni sicer vzpostavil minister za energetiko dr. Miha Tomšič, ki pa očitno ni imel niti navodil niti pooblastil vlade za pogajanja z nami. Takšen razplet dogodkov v tistem času je pripeljal do tega, da je bila 18. februarja 1992 organizirana in uspešno izvedena 2-urna splošna opozorilna stavka v energetiki, s čimer je bila slovenska javnost že seznanjena. Šele po opozorilni stavki se je 20. februarja sestala vlada Republike Slovenije in sprejela naslednja stališča do zahtev stavkovnega odbora Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki smo jih prejeli še isti dan: O 1. Vlada Republike Slovenije dovoljuje za elektrogospodarska podjetja in Rudnike rjavih premogov Slovenije izho- vala v sodelovanju s sindikatom, kot je to tudi opredeljeno v obeh kolektivnih pogodbah s področja elektrogospodarstva in premogovništva. # 5. Za pogajanje s stavkovnim odborom Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije pooblašča vlada Republike Slovenije dr. Andreja Ocvirka, podpredsednika izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, dr. Miho Tomšiča, ministra za energetiko in gospo Jožico Puhar, ministrico za delo. Sindikat ni izsiljeval! V opozorilni stavki 18. februarja so naši delavci ponovno in v celoti podrpli vse štiri postavljene zahteve, stavkovnemu odboru pa so dali mandat, da vztraja pri njihovi uveljavitvi. Odgovori slovenske vlade, ki so zapisani v njenih stališčih, pa, kot lahko tudi sami presodite, niso odgovori na postavljene Območni sindikat Podravja Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije je na seji 26. februarja letos obravnaval uresničevanje zahtev članstva za izboljšanje materialnega položaja. Ugotovil je, da je tudi Ministrstvo za finance RS s svojim pojasnilom glede veljavnosti zakona o računovodstvu posredno poslabšalo položaj zaposlenih, povezav z izvajanjem Zakona o plačah. Zakon o plačah namreč določa omejitve pri izplačevanju plač v podjetjih z nekrito izgubo oz. izgubo v tekočem poslovanju. Konkretno ta omejitev plač po- Zato ponovno poudarjamo: zahtevamo nič več in nič manj kot dosledno spoštovanje in polno uveljavljanje sklenjenih kolektivnih pogodb. Tudi v odgovoru na našo zahtevo po določitvi razvojne usmeritve za energetiko nismo zadovoljni. Iz stališč vlade je razvidno, kar vsi bolj ali manj poznamo, to je vrsta »možnih scenarijev«. Izsiljuje vlada! Ti pa imajo toliko variant, da iz njih slovenski državljan, še manj pa delavec, ki je zaposlen v energetiki, ne more razbrati, kaj lahko v prihodnosti pričakuje. Zato je razumljivo, da smo zaposleni v energetiki do razvojnih vprašanj še posebje občutljivi, saj je z njimi najtesneje povezano naše preživetje in naša prihodnost. Z njimi je tesno povezana usoda 1100-članskega kolektiva Nafte Lendava, delavcev meni 10-odstotno manjšo dovoljeno rast plač glede na mesečno rast življenjskih stroškov. Po pojasnilu Ministrstva za finance namreč v RS ne velja 3. odstavek 28. člena Zakona o računovodstvu, ker je v nasprotju s pravnim redom v Sloveniji. Vsebina tega odstavka namreč pomeni, da podjetja, ki so v poslovanju ustvarila dobiček, plačajo davek iz dobička, vendar pa ta obveznost ne more podjetja spraviti v izgubo. To pojasnilo Ministrstva za finance pa po: meni, da bodo podjetja zaradi obveznosti plačila davka iz do- jedrske elektrarne Krško, rudarjev, ki kopljejo premog, itd. Čeprav smo delavci, ki delamo v energetiki, včasih v javnosti napačno razumljeni, ko gre za vprašanja ekologije, želimo znova povedati, da te probleme neposredno občutimo ter da si želimo in zaslužimo urejeno in varno okolje.. Zaradi Vaše in naše perspektive si želimo dorečeno in jasno razvojno energetsko politiko. To velja tudi za četrto točko naših zahtev, saj z njo želimo doseči najprej dorečenost razvoja in šele nato program ugotavljanja in razreševanja eventualnih tehnoloških presežkov delavcev. Ne pristajamo namreč na odpuščanje delavcev »na pamet«. Z našimi odgovori na stališča vlade smo 21. februraja 1992 seznanili skupino, ki jo je vlada Republike Slovenije pooblastila za pogajanja z nami. Ker omenjena skupina očitno ni imela pooblastil za oblikovanje neposrednih bička lahko izkazala izgubo. Naša območna organizacija ZSSS je na konkretnem primeru nekega podjetja ugotovila, da je v tekočem letu uspešno poslovalo, pridelalo toliko dobička, da je pokrilo nekrito izgubo iz preteklega leta, vendar pa je bil kljub temu dobiček premajhen, da ne bi zaradi davka iz dobička v tekočem letu ponovno izkazalo izgubo. Kot sindikat opozarjamo na posledice takšnih pojasnil za delavce tega podjetja in upamo si trditi, da tudi za mnoge druge zaposlene. Gre za težke posledice za njihov materialno soci- odgovorov na naše že opisane zahteve, ta dan nismo nadaljevali pogajanj. Še isti dan (to je 21. februraja) se je sestal stavkovni odbor Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Na podlagi vseh povedanih dejstev je sklenil napovedati splošno stavko delavcev dejavnosti energetike Republike Slovenije. Ta bo 5. marca 1992 pridela se bo ob 6. uri in trajala do uspešno končanih pogajanj. S svojim sklepom o razglasitvi splošne stavke je stavkovni odbor 21. februarja 1992 pisno seznanil gospoda dr. Andreja Ocvirka, podpredsednika izvršnega sveta r.cupščine Republike Slovenije, cupščino Republike Slovenije ii gospoda dr. Miha Tomšiča, ndnistra za energetiko. Vlada ima za odgovor na zahteve naših delavcev na razpolago 12 dni. Upamo in pričakujemo, da bomo v tem času uspešno končali tudi pogajanja. V nasprotnem primeru bodo de- alni položaj. Vse leto 1991 so zaradi nekrite izgube imeli omejitve pri plačah. Ko so v letu 1991 ustvarili dobiček tudi na račun svojih nizkih plač (60% po panožni kolektivni pogodbi), pa so ponovno izgubarji, in te posebne omejitve veljajo še v letu 1992. Zato Ministrstvu za finance RS javno postavljamo vprašanje, na podlagi kakšnih pristojnosti ali pooblastil je pojasnjevalo, da v RS ne veljajo nekatera določila zakona o računovodstvu, ker so v nasprotju s pravnim redom v Sloveniji. Na to javno postavljeno vprašanje pričakujemo tudi javni odgovor. V javnih medijih se predvsem v zadnjem času pojavljajo mnenja, ki legalne zahteve sindikatov po izplačilu plač v skladu s kolektivno pogodbo označujejo lavci prisiljeni realizirati svojo odločitev, ki so jo sprejeli z napovedjo splošne stavke 5. marca letos. Našim delavcem tudi kot državljanom ni do tega, da bi za uveljavljanje svojih pravic posegali po skrajni obliki sindikalnega boja. So se pa zanje pripravljeni bojevati tudi po tej poti. Upamo, da nas bodo delavci dragih dejavnosti kot tudi širša slovenska javnost razumela, saj nam gre predvsem za uveljavljanje kolektivnih pogodb, za kar pa si v tem trenutku prizadevajo vsi delavci v naši novo priznani državi Sloveniji. Ob tem naj poudarimo, da prevzema pred delavci dejavnosti energetike in slovensko javnostjo vso odgovornost za posledice ob neuspešnih pogajanjih vlada. Franc Druks, predsednik stavkovnega odbora Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije kot neodgovorne zahteve, katerih uresničitev pomeni propad gospodarstva. Omenjeno pojasnilo Ministrstva za finance bistveno posega v ustvarjeni dobiček podjetij, posledično povečuje nelikvidnost (izkazani dobiček je potrebno državi plačati s kvalitetnimi sredstvi, za morebitno zamudo pri plačilu pa plačati 1,2% zamudnih obresti na dan) in dodatno omejuje plače ter slabša že tako nemogoč položaj zaposlenih. Kdo je tisti, ki v tej državi povzroča propadanje gospodarstva in spravlja vedno večje število prebivalcev te države v revščino, je tudi glede na problem, ki smo ga izpostavili, jasen. Metka Roksandič, Območni sindikat Podravja Maribor Predlog vladi Republike Slovenije Javno pismo ministru za finance Republike Slovenije B 28. februarja 1992 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 8 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in potovanja. Posebno pomoč nudimo tudi pri lastninjenju počitniških objektov sindikalnih organizacij. Pišite nam ali telefonirajte na telefon 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/317-298. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO nrioi 1. Počitniška hišica v Bohinju, Bohinjsko Jezero - za 7 oseb v treh spalnicah, prijetnem dnevnem prostoru s kaminom, kuhinjo in kopalnico. Prijazna okolica v malce odmaknjenem idiličnem kotičku pod Komarčo. Termini od 11. marca dalje. Cena dnevnega najema 950 tolarjev. 2. Počitniška hišica na Pokljuki - omogoča prijetno bivanje 9 osebam. Hiška ima veliko dnevno sobo, opremljeno kuhinjo, tri spalnice, kopalnico z WC. Cena dnevnega najema je 1.400 tolarjev. Možen je obračun za manj gostov. Posamezni termini do 27. marca. 3. Apartmaja v Kranjski gori - za tri ali šest oseb; spalnica, opremljena kuhinja. Cene: mali apartma 550 tolarjev na dan, veliki 1030 tolarjev. Termini do 15. marca dalje. 4. Apartmaji na Krvavcu za 4 osebe - cena 1400 tolarjev. Termini po 2. marcu. Popust pri smučarski vozovnici. 5. Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe: bivalni prostor s kuhinjsko nišo in jedilnim kotom, spalnica in kopalnica; velik balkon. Cena 800 tolarjev dnevno. Prosto po 8. marcu. 6. Počitniški dom Kranjska Gora - Jasna - več dvo- in štiriposteljnih sob z etažnim TWC. Cena polpenziona 790 tolarjev - turistična taksa 65 tolarjev. Termini po 23. februarju. 7. Garsonjere na Rogli - opremljene za 2 + 2 osebi. 7-dnevni termini od 30. marca dalje. Cena 635 tolarjev. 8. Garsonjere na Kopah - opremljene za 2 + 2 osebi. Termini: 10-dnevni od 24. februarja do 2. marca in 7-dnevni do konca aprila. Cena 635 tolarjev. 9. Zdravilišče Mojstrana - do 60 ležišč v 2- in 3-posteljnih sobah, prosti vsi termini po 16. februarju. Cene: polni penzion 23 DEM, polpenzion 20 DEM, nočitev z zajtrkom 17 DEM v tolarski protivrednosti. Gostje, ki ostanejo več kot 3 dni, imajo 100 tolarjev dnevnega popusta. 10. Brunarica na Veliki planini - opremljena za 8 oseb, dnevni najem 910 tolarjev. Termini po 7. marcu. Zdravilišča 1. Počitniški bungalov v Čatežu - za 5 oseb, v celoti opremljen. Cena 670 tolarjev na dan. Termini v marcu. 2. Atomske Toplice - apartma za 3 osebe v celoti opremljen, TV. Cena 980 tolarjev na dan. Za kopališke karte 60% popusta. 3. Podčetrtek - Atomske Toplice - opremljene hišice za 4 osebe. Cena 1030 tolarjev vključuje tudi 4 kopališke karte. Od 24. februarja do 30. marca prosti posamezni 7-dnevni termini. 4. Terme Čatež - opremljena hišica za bivanje 4 + 1 oseba. Cena 1030 tolarjev vključuje 4 kopališke karte. 7-dnevni termini od 2. marca dalje. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO Lastnike počitniških zmogljivosti na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine za prvomajske praznike, vabimo, da nam to sporočijo. C. KUPIMO 1. Opremljeno garsonjero v Kranjski Gori, velikost 30 kvadratnih metrov. Ponudbe s podrobnejšim opisom prostorov in opreme pošljite na Borzo sindikalnega turizma. Kupnina bo v celoti poravnana ob podpisu pogodbe. 2. Robljeno počitniško prikolico za 4 osebe, staro od 5 do 8. let, kupimo. D. PRODAMO Počitniško prikolico IMV - letnik 1984 za 4 osebe, z vso dodatno opremo, z dograjeno leseno hišico kot predprostorom. Postavljena v Čatežu. Cena 250.000 tolarjev. Sindikalne organizacije lahko prijavijo kandidate za opravljanje vozniškega izpita v Ljubljani. Pogoji: tečaj cestno-prometnih predpisov stane 1000 tolarjev in ga kandidat plača ob prijavi, ura vožnje stane 504 tolarje s plačilom mesec dni po prvi vožnji. S sindikalnimi organizacijami, ki bodo prijavile več kandidatov (v Ljubljani ali širši okolici), je možen dogovor za organizacijo tečaja cestno-prometnih predpisov in vožnje v kraju, za katerega se je odločila večina kandidatov. Prijave sprejema Atris. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli že ste - Borza sindikalnega turizma. Borzna sodelavca Metod Zalar in Doro Hvalica pravkar izšlo KONZUMI KONZUM v Ljubljani odprl novo trgovino Dr. Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE PODJETIJ Iz vsebine: • Participacija - kaj je to? • Vzroki participacije • Cilji participacije • Vsebina in moč participacije • Organizacijske oblike participacije 9 Prednosti in kritike participacije • Uspešnost podjetij v lasti zaposlenih • Evropski modeli participacije • Od samoupravljanja k soupravljanju • Kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij« S 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek. Knjiga je izšla v založbi ČZP Enotnost, Ljubljana Dalmatinova 4. Cena: 250 SLT. Naročite jo lahko na naslov: Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni št. 321-255, 110-033. V ponedeljek, 25. februarja 1992 so člani sindikatov postali bogatejši za novo pridobitev. Na Vošnjakovi 5 v Ljubljani je namreč Konzum odprl novo samopostrežno trgovino, ki se jo bodo razveselili predvsem Ljubljančani, saj je v samem središču mesta (za hotelom Lev). V njej boste lahko dobili skoraj vse, pa še 5 odstotkov boste plačali manj', če boste kupili za več kot 1.000 tolarjev blaga in če boste imeli s seboj člansko izkaznico. Če pa želite izvedeti še kaj več, pokličite na telefon 320-963. _ _ Osrednja ljubljanska tržnica od 24. do 28. februarja 1992. SVEŽE Š TRGA Zelenjava cvetača česen fižol v zrnju krompir korenje motovilec ohrovt radič čebula Mlevski izdelki solata endivja ajdova moka 140 solata mehka koruzna moka 50-60 špinača pšenična moka 40-50 kislo zelje 100-150 240-280 80-140 20-30 80-120 600-800 100-120 240-320 40-80 Med Sadje hruške jabolka orehova jedrca suhe slive 150-160 200-250 280-320 60-80 550-600 260-350 50-90 10-15 POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1.2.1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo. Revalorizacijska stopnja za februar 1992 znaša 10,2 % mesečno, preračunano na letni nivo 241 %. Obrestne mere za tolarske depozite so: MESEČNE LETNE - vezava sredstev DELAVCEM, KUPCEM STANOVANJ! Stanovanjski zakon je odprl možnost za nakup stanovanj pod precej ugodnimi pogoji. Seveda pa je potrebno imeti denar. Vemo, da kupci stanovanj iščete različne oblike in načine, kako si ga zagotoviti. 60-dnevni zakonski rok vam omogoča, da svoja sredstva oplemenitite. Kako? Odgovor vam ponuja Delavska hranilnica, d. o. o. Za vezavo sredstev pri nas do 59 dni, in sicer: obrestna mera do 10 dni R 10,2% 241% nad 10 dni - 5% 10,6% 258% Če bi varčevali 100.000,00 SLT 59 dni, bi pod temi pogoji dobili vrnjeno glavnico z obrestmi v višini 122.825,00 LST. Delavska hranilnica deluje na podlagi poslovne politike, ki jo sprejema skupščina ter na podlagi politike obrestnih mer, ki se določajo mesečno na osnovi revalorizirane stopnje R. Sredstva Delavske hranilnice so zavarovana. V sindikatih podjetij in ustanov so mogoče predvsem tele oblike ter ugodnosti, ki jih nudi Delavska hranilnica: 1. V interesu sindikalnih organizacij in članov je, da prosta sredstva članarine nakažejo in vežejo na račun Delavske hranilnice. S tem ohranjamo realno vrednost sredstev in jih oplemenitimo, ker se sredstva obrestujejo. Sredstva je v Delavski hranilnici mogoče vezati: - na odpoklic - avista (rok za odpoklic je 3 dni) - vezava sredstev nad 1, 2, 3 mesece. 2. Sredstva Blagajn vzajemne pomoči Delavska hranilnica s tem ne posega v organiziranost in upravljanje s temi sredstvi v podjetjih in ustanovah, temveč se prosta sredstva BVP vežejo v hranilnici na odpoklic ali na določen čas (1,2, 3 mesece). S tem se sredstva BVP oplemenitijo in tako omogočijo višje vsote pomoči ali kreditiranja članov. 3. Namensko varčevanje delavcev Delavska hranilnica v sodelovanju s sindikati podjetij in ustanov na podlagi interesa članov - delavcev, organizira namensko varčevanje delavcev. - mesečno višino varčevane vsote, rok in namen varčevanja se dogovori v podjetjih in ustanovah in na tej podlagi sestavi pogodbe (s tem tudi odnos Delavske hranilnice z varčevalci in vlogo sindikata). - nameni so lahko na podlagi potreb delavcev različni: za ozimnico, za kreditiranje ali za druge namene, - za uvedbo hranilnih knjižic se bo to varčevanje avtomatično preneslo na hranilne knjižice, - za,konkretno izvedbo se bomo dogovorili v podjetjih in ustanovah, zato v hranilnici pričakujemo vaš interes in poziv. Pohitite ter varno in ekonomično naložite svoj prihranek. Naše geslo je KAKOVOST SO LJUDJE. Dodatna pojasnila lahko dobite po tel.: 061/312-098, 316-881. Preberite ta teden v slovenskem tedniku POSLANCI IN KONJI DRUŽINA M. VOUČA TV ZA TEDEN DNI Dober časopis za slabe čase 03 03 03 i . n D 1 o&o ■S ao O c« oj co oo , ‘r—t -4-^ r-* u N ■5. g i ^ 'go g C/3 5 o 3 S -2.1 o g > -T-J 03 W N r^OS _ - ^ N g 3 n -2. * £ -H >0 C ^ 03 g 2 T3 'C O tn S -S a a 0.5 CS „ a?a?tž > <0 lll-al 3 I g £ !.s.sSg| sili§. 'a(U-siUn3oS'a-2 Ori^•2 ! « d ^ 3 o ub g « 3 ->g .o > 2ll?li !llt! •g > ds 3 n A o 3 * 'S .S 'S O ^ 3 aI|p|l 3 l^gS?l I 3 N.S “ rH 03 f“H ^ ^ P 5 ličili TfSIIIf 5 '3 I O ^ 3 -a X! 3 5 ^ ^ -2. s 2-> s ŽŽo* s g s o ^ o. o - O. 3 | g d| § 3 ^.2. o g 2 3 .3 •2.ts £ > o mm !lffHt >u •£ > g g 0.5 m ^ O) r—4 ^ § 73 Q c t;43 o ii .2,'^ ^3 3 ^ 03 o o5 5 ^ TJ S O 03 > -rH 03 •£ ^ >03 >N P iS 03 03 f—h S 1^11 To >o .s 11« a k” N 03 ^ O 03 o ^ 'T' ^ > cs E g N g sfiiiissfsii* i£8 a 03 S 3^ cJ S gs g d o. g-3 S N N 5 > o .* .2, A 5 2 2 d ti ^ c 2 d ti S o o X ■š >u 3'l g 'g .Š M > nj O XS5 i:? « “m as73-'*-e ^ 4S Ž>S g > ^2 -o 21o;^ o.2o32^c?fl22 Q.-2.-.M>M 2 STe o Tg-Ž^« . > „ 5 2 o g ^ o. > 5 ^ .2. s .2 Š5 Se - 'ffo-£5 g j^gsdoodrogg^u t-sfSlIflPSS^IMS 5^3 S g 2^-5-o:s ^^2'5’Ts>g>2w>^aJ 5, ts s ai .2 2 • > 3 og^^g-dgS73^ - - - c« ^ 2 « g >3'i^ Iskale* ■s ias-S8i.|.".šiiogi!sS C -S 5 5 Sl 3 ^ -s ^ o o O ^ a.73 3 O o 8*1 H5 2 2.0-2T ^0,2 « « «5> .*: s -M 03 '03 P ■'—jrrS *■« 33 s#:! ^fllll 1 g -S OI .S N 03 O 03 o3 I O rt 3 s3^1a?gS| « « - 'o S >N k.:? rt « 3 .033 £ rt :5 ^ “ 5|2'i|1“'a‘i- iM!>. 5-^ ^ll^lpE rt * 2 —-3 xi w ro 2 2 ^ 01 ll” I. Sl” 22 O N g, O "o I -o i,' g1 c E5 ° liž ^ •2 ° 8 -S 5 g Q r- .S: O 2 E ■*T.« g£ž o 0) > !o ro 2? 0 «■■ 01 ■■■ 3.2 Q^> o Z SZ ~.f O |Il|iš ls|S|š «'-5 a.tJ « > — 73 o.-g M 21 rt ;|ll O 'U o o . 03 03 .f- ^ .03 fl «S ^ 2-S.S 2 ^ ®« 12.:0^ 5 S-g « 5 g « M T-Sn c --.ii ^ lO >N 3 rtN c.2.g > . •£ ^ ft g d « .«3 'E1 IK-1I I°S|I TJ -M 00 P > ^ - a, rt - > >^lS5 « >|^l ^ g-G °2'2wgo>05^S'E°>738B &'m 5 ^ 'n S 'g 73 o S*S I^ISfS ® &!*-« g« s^l^-S45 “ s J š‘ S « S “^|lp! |l lil §2 š alil -- U ^ S 5 n rn >s ^ UšT ||.§ g|l| S >--3 rtl^l °T og-^ rt M q O. 3 >3 c rt .rt is X 'C O (rt o N g O rt. .g rt i3 « ^ 2 5 2 O S, gitfl P .S 2 -S 5 o I Ž ? 5 5 5 O 'G -c>^..2hC1(P >03 c 03 "T ^3 ' ^ - M m •!—» 03 ^ g .si Ž'3Sa3o2^ns.Nd>.3^ fsi 2e^¥o?*l“ ■d'3^« g 8 «.a 5 ;s n o « -j- > > CO/—i 'o 03 03 . N 03 .tH .E '3 d 3 ■- Jt .rt 45 -g q 1 o 2 rt ;« 2 § o ! .E 3 g - gf a 1 ? o.25 >^5^ g £ gcP S - di2 £f£'Ei:G a rt'«'« O N > N g o 2 -d ■ 2 „ rt .2 5 >xs S rt rt en nn c -i. .4,- _^b2>Nrto p. ° o 5> 2 2 -rt" °55- c 6 5 o 0 P. rt 01 x "a; 'E 3 — « 73 > _ . 5 * a o 5 ^ 5 47 ■s-sg-^slio ■2, E 0 m S © -g ^ ’g .2, •B-rt a>55 ■3 3>s ž a5 0 ■ 0 5 S .E^' 03 - .._'8£ »11’-« g S is 111111 ii“ o >u 'oi 2 > 'o, P 0.5 X E ™'g.E>°'2' ^ ^ ^ Š £55 2|!| lllf a m «>«5 lsll ^ M Oh C3 st'fi° rt.g’«.« c c £ rt-—33 Pl-2 ® :-5 d- » o rt rt p o s^5 S-5 5 ^ ^ ^ '£'M «1 03 ^ CC ^ CC "S 3 "o « S.a-š l .sl »j-5-« islfil > ob T3 Oh O .03 £Š3S5irt 5 -a g rt 2 rt -s g > rt 'o 73 -G £ >5^ |s as 2 sl | d g>s n-S 2 3 ” -gl8'|S'& ||'a|5-s| a-S 5-0 3 5 g o „3^ O O 73 g rtX P « rt 5 „ g -d § > o-g 8^211 2 m 2-31 O rr-j j-i CC QJ TJ O o § £ "o --j rt s d'® g 5 > 5 O • »-H •{—> ec 10 10 ec 03 s > 8 E 'S 73 02cog2>c« |.§ § 5 5.& o 2 8 82^ a C 6C -rt g 2 -Srt d N d d u 01 ^ -d O o o o E .2 o. d 73 o > i rt .& 2 i 8 3 g 3 . rt N rt d .E a p "G 45 3 3 35 51 sf>a- • "3 S p sl 8'3-agi > 5 :a o a) M 3 > O 5 O 2 a5 rt a 5 33 rt — td 2 ^.2.1 spal 5 £ »l73^ > N N -“H 03 -“H 5 2 3 g Sfi ^ 3 o O 3 m tUO • ^ 03 ^3 03 03 ^ g ^ ^ 7>S-S|1 13 = s - TJ ^e| > -Eh >X* P* ^ nuhCmh^p UhPh 'op h* vi 'U Oh O v~' p u u »-h 'o Uh 03 pc .p ^ ;•;•;• mmmmmmmmmmmmšmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmM _ — A M. M. . . -r-^ . I I /-s rv -C^ rsi T4< i r-» C\^ >CJ _C3 . vX rt CD >N g|».sli S S g 0) o a - § rtd5 OJi •«. a s a ■« rt ^ 17 N » «lfs N>^ 'i’^| ^ d3 ir?3 T3 ?3 N 2 2 « -5. osts d S 'S b''5 N:S.;d .„^1-1^ Sol £ O _ >0 ' ' S ^ o « § O'io ui Si d S rt 3-3 e ol ^Nl s11g ^ SIS p ° >W '-flllš" •«s* >&o Ss ^ Tj 03 O ^ O ^ ti >03^^) 1Š.Š.S s; s 4I§-° -s 1s aa§ 3 -p <^) n N o~“a a ^ a" « a, S -5 g g a s a ^ S 8 a d ■2L s g3^ s a r-O S o s" a. o a se 'g a^ o a g 3 ^ ^ ^ S | ^ co >0 "e +n se.« s p g .8.5 | 'S -§ o 5 a o?: gm ^ •§ a. g j£ 5 o ^ 'S . a 8 -a o ^ ^ 00 O.Tr v>OD - &,si ^ s ^ o (U- e •~5^|s^s|^ §^ i 'pl•- s 1 ^ 5^ s ■S.ol 3^;s^^ O ^ P r! ^3 ei3 c? ^ O — - l^s 's?-S X! s ^ 'e .2 a a r -42 g I 03 o -2 -8 e o a a o si rt r§ P3 3 1 S -5. £ . § ^ 8 ^ 5 2 £ b ^ 3 2§ O IMS l-s-i 1 1 ^mm M 'č O- o. ^CD C\J (M 00 co ;o ^ c^S > im ««! s.« S$%o% E >(2 S !f! .s >o Ci3 CJ >03 , 5 d-~ ^ 17 a R g a 3 g a^ši i -g . I“§^ 3 'S 3 a.5 -S. •§ e £ a J 'S 3 a O ^ 's? oe^-i;73 g3 a, a - rt d S s'3 Oh a S rt n a e 2 « s -o ^ a s S S e -rt S a a o a, ■ma11iii?i!i!«Iiit^i1SI *lžt^1 1 ^ mm oosuiiiiiPM sis E-irr-: i—i « u#!^ mn t * m uh iitJlts iL ■ mn *m hm« tmm tinn fi ii iniin na mi 41 iiisiPint n m ; J >| ^ -^'o « ^ O. 2 > a &i 3 , ea o. a >o 3 C > * . ra =• ! ®>|:-s|¥.s. i « S o > 'S ^ »i S< > * *-. o SS 32 ® O • ftO ■ : > o TJ »-H O co S ° o 3 n o§g Usi £S?» ° § ‘S rt « ^ h > ^ rt Sw O < LU O < CD « GO 03 03 O •B-gis g a ffllB-s ^5 & P : ‘,—* < ^ S.2 J !!!^^ I g p O 5 o, P. g p. “Ifll T3 '“£ 5 5 o g Ž:S-5 8 3 o^g gi a N g g g 03 cC > w ^ ^ C 03 O Pj C -P CC •.-!. tUD Q3 1? O >03 CC EZj . J _C/3^ !ii!! >N d. rt 3 g '^5 £ g "g ?rt:1g | o >0 03 ec 0 O > O t>D O TJ "S 03 P 0 o M 03^ ET cC >03 cC 3 g.2. §5-5 tuD O ' 8.2, _ > c 35>2 TJ 03 -i—> 2 73 5 55 n P'a d 03 N 5 -a '-^ C/3 .£ snišf-mni l|l L'oErt;rt2.2,£2p.o'3 Pfia snu l^psa^.š^SH-gg-gr^ S £° a^.rt O a<%x 5 d;2,o 2^|5 d| *^5'-2 a8 .§|g^55>tž^3|||g|38 P E 22 2*5oo 2 2 C5 p C d „ 3^ S'E 3 5 a 2 g d N .£ > a g C 5 g 3 > 3 5 a 3 3 CC P 03 -rtH l-§i“ 3.2,'« 5 - -2,'S ^ -r; S > g tž o> 5 5 5 - w 5 « M oi n ,E 83 rt. £ rt! X 0, .rt 2 5'E-E P b» CC • r—I P a5.-3 * * •'“»TJ O « 2n2 « c Mob-G 55 m 42 13 £ a-> g 8 >g5 > > , . A ;rt, g ^ -rt ^5 mi-li ^ o 3NS o a O -P «+H . ^ 0; >—H lllflli lili Iti 3 8 ga 03 ^ £ 03 C > 03 N Š 2^ p c ^ 3 " o^5 2 P > ns 5 o p 3 o g Ig g Šfgrt 8 3 S -£ o Si >N 5 3. -pllfs p Si M a 2 rt X — o a > > p 'B 3 o N ^ 5 8 a 73 5 g > > > A a m . p.>i •rH O SJO s aO-P I :£>* A 2 ° p.5 5 ® S -2 3 2r ^ lil £2^ 03 O O P O, .?•§* 03 > 03 > O a a'3 li-3 TJ 03 03 03 - O P.O 8 2n ° £ U 03 2 > 28 p _ 3 a E id- d x a* M ■—0 S t/t « >o Ph 03 P > _ . C 03 O £ ,2 '5 N i—h -i-h TJ n. 03 ’> ,—’ 2 ^ 5 ^ ^ 03 _ -rH CC P —-P ^7 P “ 8 Si8 8 03 . O eC ^ >C/3 ■ ■—1 i—< > 03 03 cC cC P d^-d^^ o 5 rt M-. rt-§5 a2 g« g:* a "3 ^ -rt >—i >a E «5p a"'g °£ o n a o a > , n o > Si to '•- 8-r-g ^ > cC £ ••J o a 3 S p 8 5,3 3 a • 5 ^ !.* ii i tiri.ti n 'si 03 > 85. •n rt 4J > » > xi > SgS| 2««.s_^s = ?gE'g 2-|.b|3 «! a 8 1« ■c-ss*55 “ S !!=?!?=■•!- šl“*a |/Ss:g |!|fžž 11 03003^ >-r2^£CT3^ 03 c NCMpCO cO>CUQhPnW NP 2 £ CQ - g. A d.g,* ^ o S?5 a o ■2 i ° T 5 5 -ssLi; .SrtogtoN fl^llgil.11^ a o S-J g, Jg g “ t3CdS«i38No2 _> IllMMl! I"igp|l!fl * Sb3? aajgos^MSS p - 5 .2.;b| ^ s 3,i ^ 3q > 8 3 3&otž ooi iSlifllljlj -Q3o.2.Bi^8ga artS^P^Nrt^^.Sc 'rt 2 a § a a 'S -S .a o3Sa^-f?c>^ P P -Q O O O g w d —' ^.* ° E Oh 2 C0 S >N S aOo^lP- °5 &.2.-S M o d g. s> a £ > o o p, ec -p cC » • i-H P cC p _ 03 N CC ^ CC g 3 825^5 12 g o “ -S 73 •pltfi Iti ul! m E0 P O 3 i > rt o ?nT .s euo-d a« Oh 03 03 >-3 1 č ;8 o « ■rf;3:B:: cC > N CC • fH ^ •p ec ec *n p p — - O S £?g5! a3 E M '2 3 P 03 »H I-H 3I. 03 ^ eC N N- g.3 a n 2 'rt 3 42 > X5 O o 5 33 Tg 03 >N 03 P fTJ 'cm 2 o £« .s|§ g > o Es i|ag.s| s g 3žg 5 33 s,s,2-S 2 g# "a OT 22 ^ o ”-|5 • o « > Srti-3 g.s g 3 -e. i; £fm 5 "3 T 5 a i o 3 ^ -2.4: g > p rt .2,-d g 42 O -g' E rt > > 'S a 3 03 03 I -p I l 03 .£ £ .£ S § ^ > § S-S 8 gf-15 Bfp 8 — rt 3 O 42 o > > N E -P 5 “ 8 5 42 Si rt" O '3 > a -d m d a > pllpl lllslšp misiii U 1^3 d H 2 t/i o "".V' i '' -''•' '■ ■■' ;v iV4 - - .VV - v:' - >>ži'P g co O O o3 503 ^si^ »Sia^d 423rt a.p — *t w ■ -;G " a jia >d^ g“§^>d- g5 3 o a>)g g ^ a>s| d|od|T^ o s-p e ^ 5>p^-£oM-ggt3§rtOgrt.rt^fc ^ ssi5ims| jirotu i tri1|>l!!PlilIH i d si m> -3 si m ° ? a'G d n 5 "> C/3 niEimmi- tms £ £ o tj >>_.> ^ ^ 'W p, ec > .e^^0 II S7! «>o>_dS-T,“E3 ” 2 § 2 8'3 a 2 ^ * I " ^acCPH^i^Orv^^-^Oo^^^OSopOP 1>I>.?^8St^2£l^ a'l^'Sd 'sf 5 psI-S o > a* §4i'« lis p ^ T3 >m T3 03 u TO CD 2 2| lllo-g fQ N O TJ eC o ^ N ec o >c-> NQS 03 -p 03 N^p 8 a-g a| .g, i | g '> ?- 03 Cuo-p p > e£ 03 $ ri^pwN9aJ03N >03 p ^ P N > ►>, sl!is^§i al mi!! S 03^ P O ^ 03 -p >QT •rH O 5«2 ( »™h §. a|55|:3 o ^o5'a;S.^d5 llllBaltpl! Iltflll a3 43 TJ a O >u 3 0.42 ONT3P. P.> >ao fltii S’^g5< P O 23 n ^ 3 >a ^ ž|-§ Si >5-g O Si rt P. w tlD a P a. A5£^ ašt 3 ^2 a > o n p 5 m •rt- M p g. o TJ Oh > rt oj 03 P TJ O p IS1 p ^ «•- g 3 S 5 l-;ftl C g g N 4i .® 2 p 3 3 l-S M * 2 11 g •* i > w I rtj p .4 — p 5 a E a m -5 S p . >a a 2- a m a ^ 9P5 E-rt 2 p _____si ^ -g- E dii^p 5 E > _ a "3 42 g 55£;i5AAS 4i 4i k7 45 E dSi "' ortgo-rt.SdirtrtrtHg |.rt O *^^5.l d d? a^ "o rt o ^ O a"73 2o3api'g342'E8 .. .42w 2:B o p-^-rtS73 g Bšisigimm o •£ Ph.fH - > tlfl p P r03 tJDTJ 03 j: P TS O S ■ST ^>■^42 £•* SA2.ŠS2 SjmJ •S^cd'£« rt5 o >5 - *5 3 'a W S > > > d '3 -O 8 i ° ° -g-“ >o i-g Si85 03 o o ^ w a o. ° a d 3 03 ^ 03 O 13 03 03 £J g 'g >Vl C1h>0 TJ 5 3 g -"o g -p S 5 a Q g m n .2.W 8 m 'G 'S Q -E m' ^28 •sa -2 ^ a p »a .prt 3 g *3 a 5 5 C/2 03 P TJ TJ N 03 P p Ph 03 55 03 -P «lupili" S « :G :E.| 5 -g TO CA TO ISI TO '5 TO N ■Hm s TO E> >C9 i«tx«rilllt|#i S 5 C rt rt Si l—H • r—I Si T3 5.3 m « 5'B’ P 03 ^ ° 5 3 'Gi > o g JO p rr-H P Ti ■al >03 ^ 8 2 5-g .. TJ |5 •§ 8 8(22 TJ > 03 P Ih P Oh Oh ► ‘p f« Oh 2 5 p O p o i 03 P p 425 g •g O ^ 03 O o ^ ^p (H P r—H > o > g5| a'p & _. o ^ ■-a-F.d 5-G 2^ T g' ° 5 P.T) O . ll ll-S d 03 P TJ ^§§'3 "S ^ w S C0 > o 5 tu0>O3 O cC £ c o > p.2 ^ P 03 P .5 > 5S|| . . 5 Np5 S 5 IŠhI ^ l •rH 03 P TJ ; - -1;, d-'J ;«5;n mm rtJrgN K o. a ■ vliiv' 9 KAŽIPOT 28. februarja 1992 NA TRŽNEM PREPIHU KAMELEONSKI PRORAČUN Vlada bo te dni ponovno poslala v skupščino popravljeni in, kot trdi finančni minister Dušan Šešok, napotilom skupščine prilagojeni osnutek proračuna Republike Slovenije za letošnje leto. Vlada trdi, da je upoštevala vse pripombe, ki jih je na račun prvega osnutka izrekla skupščina in ga zmanjšala realno za okoli 22 odstotkov, s tem da so se najbolj sporne postavke, tiste za policijo in vojsko zmanjšale kar za polovico: Nekaj javnih porabnikov pa bo dobilo nekaj več denarja, vendar meni minister Šešok, proračun in javna poraba bosta letos vsebinsko močno okrnjena. Kar pomeni, da vrsto nalog, ki jim vlada pripisuje velik pomen, ne bo mogoče uresničiti. Kljub temu pa je mogoče napovedati ponovno vročo debato v skupščini, ko bo sprejemala oziroma obravnavala ta osnutek. Janez Kopač, predsednik skupščinske komisije za proračun in javne finance je vladi pripisal neresnost in dejal, da drži figo v žepu. Neresno da je tako veliko spreminjanje postavk v proračunu, kot sta jih doživeli postavki za notranje ministrstvo in ministrstvo za obrambo. Tako velike spremembe v resnih državah niso mogoče, meni Kopač in dodaja drugo skrb: ali morda vlada računa, da bo lahko tudi letos, tako kot lani, proračun poviševala brez sodelovanja skupščine, takoimenovano re-nominacijo proračuna. Odprtih pa je še nekaj drugih vprašanj, kot na primer tisto, ali skupščina tudi letos ne bo imela nadzora nad trošenjem sredstev v notranjem in obrambnem ministrstvu, kljub temu da je bil ustrezen zakon lani sprejet. Vprašanje je tudi, kolikšen delež družbenega proizvoda bo treba dati za proračun in celotno javno porabo. Ali le okoli 56 odstotkov, kot trdi Dušan Šešok, ali, upoštevaje javni dolg, še kaj več. Tudi javni dolg, ki ga vlada namerava letos »imeti«, je dvojna postavka: 17 milijard tolarjev ga bo, pravi Dušan Šešok. In za 8 milijard tolarjev v tujini, dodaja Janez Kopač, ne da bi minister (v TV »Žarišču«) kaj protestiral. Kopač je v TV »dvoboju« z ministrom za finance odprl za širšo javnost neznano, vendar zato ne nepomembno podrobnost iz prelivanja proračunskega denarja. Ce smo prav razumeli, vlada s posebno tehniko ustvarja vtis, kot da nekega denarja sploh ni porabila, čeprav gaje. Se dodaten dvom o realnosti znižanja proračuna vzbuja lanskoletno ravnanje ministrstev, ki se niso obnašali racionalno in tudi ne kaže, da bi se letos, čeprav vse po vrsti trdijo, da sredstev za vse (najbrže po njihovem nujno potrebne) naloge ne bo. Zanesljivo pa ob tem že popravljenem osnutku proračuna še vedno ni upoštevana zahteva gospodarstva, da je treba naj- Možak na vrvi je personifikacija vsaj 65000 delavcev, ki za zdaj še imajo delo, toda v podjetjih, ki bi morala v stečaj, če ne bi veljal moratorij na stečaje (ki jih po zakonu prijavlja SDK). Za njimi pa stoji še kakih 200000 zaposlenih v podjetjih, ki so nelikvidna. V Sloveniji je kakih 250000 nekvalificiranih delavcev. Dela pa je v prihodnje - ob sedanjem tempu investiranja - zagotovljenega za komajda 80000 takšnih delavcev. Po uradnih podatkih je bilo konec januarja letos na slovenskih zavodih za zaposlovanje prijavljenih 94065 ljudi. B. R. TAM: REDKOKDO OSTAL BREZ DEU V petih letih, kar se je začela velika kriza v mariborski Tovarni avtomobilov, se je TAM reorganiziral v holdinško družbo z desetimi podjetji. Število zaposlenih se je zmanjšalo za dobrih 40 odstotkov, letos se bo pa še za nekaj odstotkov. Vendar: v istem času je v TAM delo izgubilo - po besedah predsednika družbe Maksa Senice samo 120 delavcev. Vsi drugi odpuščeni so dobili delo drugje (ali bili upokojeni). Poleg tega je TAM tudi povečal lastni kapitalski delež od 9 odstotkov leta 1987 na približno polovico potrebnih sredstev lani. V sanacijo vložena sredstva pa je TAM v celoti povrnil. Sanacija je doslej veljala 300 milijonov mark. Če bi TAM šel v stečaj, bi stroški znesli več kakor milijardo mark. V TAM se je v teh letih prekvalificiralo več kot 2000 delavcev, ki so ali delo obdržali v TAM ali odšli na svoje ali se zaposlili v sorodnih organizacijah. Ker je sanacija programsko, kapitalsko in kadrovsko uspela, so stroški zanjo dejansko mnogo nižji od vloženih 300 milijonov mark, meni Senica. Jožica Puhar, mi- nistrica za delo, pa TAM prišteva med najbolj uspešna podjetja glede prezaposlovanja tehnoloških presežkov delavcev. Ministrstvo je pri sanaciji TAM sodelovalo s finančnimi sredstvi, tako kot v številnih drugih podjetij. Jožica Puhar ocenjuje, da bi bilo brez teh posegov vlade oziroma ministrstva v politiko zaposlovanja kakih 30 do 40000 več nezaposlenih delavcev. Ministrstvo za delo sodeluje tudi pri ustanavljanju novih delovnih mest, zlasti v novih firmah. Znan je projekt Heureka 60, katerega cilj je odpiranje malih podjetij z do 15 zaposlenimi delavci, zelo specializirane poslovne usmeritve. Direktor podjetja Heureka, Ivan Hozjan, ki je nosilec omenjenega projekta, računa, da se bo v petih letih obdržalo trdno pri življenju kakih 30 podjetij z okoli 400 zaposlenimi. V teh podjetjih se ustanoviteljski deleži razdelijo med Heureko, ministrstvo za delo ter zasebne podjetnike. Za zdaj imajo preko Heureke ustanovljena podjetja skupno okoli 12 milijonov mark prometa. R. B. prej pogledati, koliko sredstev je mogoče za proračun sploh nameniti, potem pa ta sredstva razporediti za posamezne javne potrebe. Upamo, da bo v parlamentu tudi o tem »padla« kakšna beseda. Boris Rugelj POSLOVNA DRZNOST PODPRTA Z ZNANJEM Namesto da bi šlo v stečaj, je podjetje TAmiz iz Mengša postalo, po besedah direktorja in lastnika, Živka Rozmana, moteče podjetje na tujem trgu opremljevalcev luksuznih plovil. Pred dvema letoma so se težave stopnjevale do te mere, da je bilo 70 delavcev na tem, da gredo na cesto. Naročnikov v Jugoslaviji je bilo za to podjetje, izdelovalca notranje opreme za reprezentančne objekte, vse manj, v tujini pa so se pojavljali samo občasno. Toda vodstvo je naredilo tvegano potezo: lotilo se je še praktično neznanega trga - opremljanja luksuznih plovil. Ker je bilo za tako delo, ki je potekalo tudi v tujini, potrebnih nekaj dodatnih znanj, so delavce nagnali v izobraževalne postopke. Učili so se jezikov, nekaterih specialistič- nih znanj in tudi - novega odnosa do dela in kakovostno opravljenih poslov. Lani so za te namene dobili tudi izdatno pomoč ministrstva za delo. Rezultat: še 89. leta niso bili znani preko meja takratne Jugoslavije. Leto kasneje so smeli opremiti eno plovilo v ZDA. Lani so z opremljanjem plovil zaslužili že 12 odstotkov vsega prihodka, letos pa bodo 70 odstotkov prihodka pridobili z opremljanjem luksuznih ladij. Korist preusmeritve pa je opaziti tudi v številu inovacij, ki jih prijavljajo delavci. Pred tremi leti so izplačali 2 inovaciji, lani pa že 22 in za letos jih je že 20 prijavljenih. Skratka - poslovna drznost, podprta z znanjem, je zajamčen uspeh. R. B. TSTovo iix koristno Zn vso, ki vns znnin^n Nova ureditev pokojninskega in invi a Avtor: mag. Al»ks«»| Cvoftko • Hkrati o tem, ko predstavljamo priročnik Nova ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pripravljamo tudi seminar o novem pokojninskem in invalidskem sistemu. Razčlenjene bodo vse spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s posebnimi poudarki na temah: 9 zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji • spremembe pogojev za upokojevanje. • nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni, • nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in HI. kategorije invalidnosti, & spremenjeni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija; sodno varstvo. * • organizacijske spremembe, 9 kako s pridobljenimi pravicami Seminar bosta vodila avtor priročnika mag. Aleksej Cvetko In dr. Ivan Žužek, sodnika Sodišča združenega dela Republike Slovenije Kotizacija za seminar, ki bo v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, znefta 2.000 tolarjev. OPOZORILO: Seminar bo organiziran po sprejetju zakona. Točen datum bo objavljen, vse udeležence bomo pravočasno obvestili. V kotizacijo je vključen priročnik. Kotizacijo nakažete na ŽR ČZP Enotnost: 50101-€03-46834 Prednaročniška cena priročnika je 430 tolarjev. Naročite ga fanko on ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telemm št. (061) 321-255. 110-033. 311-956. 313-942. S 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam ...... izvod(ov) priročnika ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Naročeno pošljite na naslov: ................. Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: ............................... 1. račun bomo plačali v zakonitem roku 2. priročnik pošljite po povzetju Posameznim kupcem in naročila po telefonu pošiljamo po povzetju! žig Podpis naročnika: ------------------------------------------------------ PRIJAVNICA ZA SEMINAR O NOVEM POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM SISTEMU Naslov:................................................... Ulica, pošt. št., kraj: ............;..................... Ime in priimek podpisnika: ............................... 1. Kotizacijo 2.000 SLT bom poravnal na ŽR ČZP Enotriost, Dalmatinova 4, Ljubljana, št. 50101-603-46834 2. Potrdilo o plačani kotizaciji bom predložil na seminarju. žig Podpis: Dandanes je mogoče takšnole sliko posneti samo v največjih »špicah«, sicer pa trgovine zevajo nedeljsko prazne. Če upoštevamo, da so najnujnejši življenjski stroški, izračunani po veljavni metodologiji, mnogo višji od trenutno veljavne zajamčene plače (neto 8000 tolarjev), to ni nič čudnega. Glede na rast cen živil in drugih življenjskih potrebščin v zadnjih dveh mesecih, pa za njihovo pokritje ne zadošča niti vsota, ki so jo svobodni sindikati predlagali prejšnji mesec (10300 tolarjev neto). Košarica nujnih življenjskih potrebščin, ki jo ljudje nosijo domov, je iz meseca v mesec lažja. Ali bo vlada končno razumela, da morajo ljudje jesti, če hočejo delati... NAJ—PODJETNIKI Imamo konje za dirko v Evropo: podjetnike, ki zaslužijo naslov »podjetnik leta«. Svojega, oziroma svojo, saj je to podjetnica, ki jo je nedavno tega izbrala revija »Naša Žena«. Gospodarska zbornica je svojo tradicionalno nagrado, prejšnja leta imenovano po Borisu Kraigherju, podelila petim direktorjem (izmed 18 bolj ali manj enakovrednih kandidatov) - za gospodarske dosežke trajnejšega po- mena. Nova revija »Podjetnik« pa je te dni podelila naslov podjetnik leta svojemu izbrancu. Ker ima vsak podeljevalec svoja merila pri izboru, bomo ta merila primerjali, poiskali stične točke in poskusili ugotoviti, ali lahko na njihovi osnovi delavci sami, vsaj približno, ugotovijo, kakšnega direktorja imajo. Čeprav je za ta namen dovolj dobra tudi višina plač v podjetju (kljub temu, da so zamrznjene). ^ B Na skromen cekar kruha, mleka in soli požrešna davkarija že preži... (Najnovejša narodna/ 28. februarja 1992 KAŽIPOT NA REŠETU / ' ; \ JO čas krize m čas sprenevedanja, bi iahko z nekoliko namreč v njeno obrambo skušala stotisoče volilcev pred TV nam^muD t nanialna vamioll V podjetju manjša skupina dela v štirih izmenah (en teden dopoldan, en teden popoldan, en teden ponoči in potem so en teden doma) in jih zanima, do katerih dodatkov so upravičeni. Še posebej jih zanima, ali se prazniki plačajo ali ne, takrat ko delajo in takrat ko so prosti. Ali jim pripada dodatek na dan praznika ali ne. Skratka zanima jih, kaj vse jim pripada po kolektivni pogodbi. Spadajo pa v dejavnost lesne industrije. SESTEVANKA Odgovor: Delavcem, ki delajo v štirih izmenah, pripadajo naslednji dodatki: • za delo ponoči od 22. do 4. ure dodatek za nočno delo najmanj v višini 30% od osnove, • za delo v nedeljo od 00. do 24. ure dodatek za delo v nedeljo v višini najmanj 50% od osnove, • za delo na dela proste dneve po republiškem zakonu dodatek v višini najmanj 50 % za vse ure dela na praznični dan, • dodatek za delo v popoldanskih in nočni izmeni v višini najmanj 10% za vse ure dela v popoldanskem in nočnem delovnem času. Dodatki se seštevajo, razen dodatkov za delo v nedeljo in za dela proste dneve po republiškem zakonu. Osnova za vse dodatke je osnovni osebni dohodek delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka. Če pade praznik na dan, ko delavci delajo, imajo dodatek za delo na dan praznika; če zaradi praznika ne delajo, prejmejo nadomestilo osebnega dohodka; če pa praznik pade na dan, ko imajo delavci prosto, jim ne pripada nadomestilo osebnega dohodka. To je skladno z določbo 3. odstavka 68. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka za tiste dni in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost na dan, ko zaradi opravičene odsotnosti z dela ne dela. Gregor Miklič obratna Ambulanta ŽIVLJENJE TEČE... Prim. doc. dr. Anton Prijatelj Nezgode v »varnem« domu Število nezgod vseh vrst še vedno raste. Nezgod na delu je iz leta v leto manj, je pa vedno več takšnih, ki se pripetijo zunaj dela. Med temi jih je veliko v prometu. Le malokdaj pa pomislimo, da se precej nezgod pripeti tudi doma, v »varnem domu«, kot tako radi trdimo. Po nekaterih podatkih je nezgod doma vsaj toliko kot v prometu in na delu skupaj, če ne še več. Za mnoge teh poškodb ne vemo, ker je določeno število gospodinj še vedno samo doma. Te ne potrebujejo bolniške in tako uidejo statistiki. Doma in v njegovi neposredni okolici preživimo dve tretjini svojega življenja. Naši domovi so vedno bolj sodobno opremljeni, vedno večje gospodinjskih strojev in pripomočkov. Ker le težko najdemo obrtnika, ki bi v stanovanju kaj popravil, se sami lotevamo popravil, mnogokrat brez pravega orodja in še večkrat brez pravega znanja, čeprav je tudi pri nas vedno več priročnikov o tem, kako lahko kaj sami naredimo. Skoraj polovica vseh nezgod doma so padci. Skoraj četrtina je vreznin, opeklin je več kot deset odstotkov, sledijo zmečkanine, zastrupitve.in tako naprej. Pogost vzrok padcev je nesmotrn razpored prostorov ali pa neurejena »prometna pot« po stanovanju. Res je tudi, da so naša stanovanja iz leta v leto manjša. V te manjše prostore poskušamo natlačiti čim več pohištva. Stanovanja so tudi nižja, kot so bila nekoč. Omare segajo do stropa in iz njih želimo dostikrat vzeti predmete. Ker marsikje nimajo primernih lestev, lahko kaj hitro pride do nezgode - padca ali drugih posledic. Novejša stanovanja imajo po tleh ploščice ali parket. Vse to se mora »nadvse svetiti in biti gladko«. Take gladke ploščice pa so lahko vzrok mnogih nezgod. Nevarnosti so tudi v kopalnici. Na mokrih tleh drsi, prav tako drsi tudi v kadi, zato položimo na tla kopalnice brisačo, v kad pa gumirani vložek! Padci se pri otrocih v glavnem končajo dokaj srečno. Čim starejši so stanovalci, večjo nevarnost pomeni padec, saj so kosti starejših mnogo bolj krhke. Stopnice in balkoni so nujni del stanovanja. Nezavarovane stopnice so prava past za otroka. Na skoraj vseh balkonih so ograje - že res, nekatere zgolj zaradi videza. Okrasni vložki na ograji otroka kar silijo k plezanju po njej. Pogosto pa je ograja na balkonu taka, da jo otrok zlahka prepleza, ali pa so njeni deli sestavljeni tako, da otrok glavico vtakne skoznjo, nazaj pa ne more. Vrezov in ran, pogostih pri nezgodah doma, ne povzročajo samo noži, škarje in izvijači. Mnogo hujše rane, raztrganine ali pa celo odrezani prsti so posledica nezgod pri delu z različnimi kuhinjskimi strojčki. Že nekdaj so marsikateri prstek ali prst starejšega odrezale mesoreznice. Dokler smo jih poganjali na roko, so bile te poškodbe pogoste, sedaj pa, ko jih poganja elektrika, je možnost takšnih poškodb dosti večja. Piše: Mag. Aleksej Cvetko Še o družinski pokojnini Otrok, ki po dopolnjenem 15. letu starosti ne nadaljuje srednjega šolanja in tudi ne dobi zaposlitve, je pa prijavljen na zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 18. leta starosti, če se redno javlja zavodu in ne odkloni ponujene zaposlitve. Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen z.a delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, ima do le-te pravico, dokler traja takšna nezmožnost za delo. Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, pa ima do le-te pravico, če ga je zavarovanec (upokojenec) do svoje smrti preživljal. Otroku, ki izgubi oba roditelja in je torej dvojna sirota, pripada poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del družinske pokojnine po drugem roditelju. Višina skupnega zneska družinske pokojnine je v takem primeru omejena in ne sme preseči zneska družinske pokojnine, ki je odmerjena od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Ob izpolnjevanju splošnih pogojev dobijo starši pravico do družinske pokojnine pod pogojem, da je mati dopolnila starost 50 let oziroma oče 55 let, pred to starostjo pa samo, če sta bila do smrti zavarovanca popolnoma nezmožna za delo. Pri priznavanju pravice do družinske pokojnine staršem zadošča, da samo eden od njiju izpolni pogoje za priznanje in dobi priznano pravico; če jih izpolnjujeta oba, pa tudi oba pridobita pravico do te pokojnine. čeprav bi logična osnova, od katere se odmeri družinska pokojnina, morala biti pokojnina, ki bi jo umrli imel ali pa jo je imel ob smrti, zakon določa, da se družinska pokojnina odmeri ali od starostne ali od invalidske pokojnine, ki je za upravičenca ugodnejša, po tehle pravilih: • po smrti zavarovanca - od starostne pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Če je za upravičenca ugodneje, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec za invalidnost zaradi bolezni; • po smrti zavarovanca, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in zavarovanca ali uživalca pravice, ki je bil vojaški invalid I. do VI. skupine - do pokojnine, odmerjene v višini 85 odstotkov pokojninske osnove;- • po smrti uživalca starostne pokojnine - do pokojnine, do katere je imej uživalec pokojnine pravico do smrti, če je za upravičenca ugodneje, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo dobil uživalec pokojnine, če bi namesto starostne pokojnine uveljavljal invalidsko pokojnino; • po smrti uživalca predčasne pokojnine - od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico do smrti; • po smrti uživalca invalidske pokojnine - od pokojnine, do katere je imel ta pravico ob smrti; 9 po smrti delovnega invalida, ki je užival pravico v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo - od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico ob smrti. Najnižja osnova za odmero družinske pokojnine je višina pokojnine, obračunane za najmanj 20 let pokojninske dobe. KAŽIPOT CEN Gotovo ste prejšnji teden z najino pomočjo pri večjem nakupu privarčevali kar veljko ljubih tolarčkov. Zato verjetno tudi ta teden že nestrpno pričakujete Kažipot cen, ki vas bo popeljal tja, kjer boste lahko posamezne izdelke kupili hajceneje. Tako kot prejšnji teden tudi tokrat ni bilo bistvenih podražitev, le 'logramske pšenične moke tipa 500 v naših prodajalnah še vedno primanj-Kaje. Zato objavljava cene za dva kilograma enake moke. Poglejmo, kje so če boste kis kupili v pravi trgovini, boste privarčevali več kot 20 tolarje med najcenejšim in najdražjim sadnim sirupom pa je razlika v ceni skoraj £ '°larjev. Najcenejši pralni prašek ima že nekaj tednov Mercator na Slovel cevi. če ga boste kupili tam, boste prihranili kar 150 tolarjev. Sicer pa stan ^anj kot 600 tolarjev pralni prašek le še v Sončnici. Emonima posebn atama se ta teden sicer ni podražila, vendar če jo kupite na pravem mesti tudi do 40 tolarjev cenejša. Toliko tokrat o cenah. Naj vas na koncu še spomniva, da bomo prihodnji ‘eden v naš Kažipot cen ponovno vključili prodajalno živil v Nami, ki je bila zaradi prenove nekaj tednov zaprta. Dotlej vso srečo pri nakupih! BLAGO/TRGOVINA Maxi-market Lj Supermarket Lj Nama Dunajska Blagov. Bežigrad Mercator Slovenc. Emona Cigalet. Delikatesa Dunajska Emona Hubad. Kašča Vojkova Sončnica Maroltova Fortis Vojkova Forum Dunajska OLJE - 11, steklenica Cekin-rastlinsko 127,80 115,40 - 127,80 114,30 127,80 128,90 127,80 -117,50 115,90 KIS - 11, PVC Šampionka-vinski 126,00 132,10 - 106,30 106,40 110,60 — 110,60 _ _ SLADKOR - 1 kg TSO Ormož-kristal - - - - 62,40 - — _ 58,00 68,10 52,90 SOL - 1 kg, morska Droga-mleta 44,70 44,70 - 48,60 44,90 50,60 43,20 44,70 39,00 46,10 44,60 44,10 MOKA-2 kg Mlinotest-tip 500 59,70 55,20 55,20 55,40 55,20 — 55,20 56,90 SALAMA - 1 kg MIZ Emona-posebna 407,50 445,30 - 436,50 - 407,50 _ 407,50 _ SADNI SIRUP-11 Frucatl-jabolko 118,20 - - - 165,90 162,20 - 135,10 118,10 149,70 MLEKO - 11, PVC LM-3,2% 35,30 35,30 - 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 ŠPAGETI -0,5 kg Mlinotest-Ceres 66,80 66,80 - - 66,80 66,80 — 66,80 56,90 55,80 PRALNI PRAŠEK-3kc Henkel-Persil 653,90 653,90 - 664.80 515,20 653,80 - - - 577,80 - - . • - - . KAŽIPOT JW ■ JmF v 28. februarja 1992 »Note klasičnih skladateljev, iz katerih se da z uglašenimi inštrumenti zaigrati nadvse čudovite melodije, so zagotovo prave, o tem ni nobenega dvoma; zanič so lahko le izvajalci, ki strun ne znajo pravilno ubirati,« je prepričan Alojz Sajovec, glavni direktor KLI Logatec. Vendar... »Vendar me izkušnje učijo, da se 'normalni’ Slovenci s to resnico le težko strinjajo. Rajši se zadovoljijo z ugotovitvijo, da je za izžvižgavanje njihovih koncertov poglavitni krivec - dirigent. In dokler bo tako, bodo ostajali na ravni povprečne vaške 'pleh muzike’, namesto da bi se pripravljali za nastop na odru dunajske filharmonije.« Kako -preseči takšno stanje? Alojz Sajovec je o tem razmišljal dan in noč (in o tem še nenehno tuhtal), vendar se njegov tek k jasno zastavljenemu cilju - tržni ekonomiji - vedno »zahakla« ob kakšni (ne)predvideni oviri. »Enkrat se zaletiš v lastno državo, drugič v mednarodne kaveljce..., nenazadnje pa tudi v svoje ljudi,« raztolmači. »Prav spoznanje, da moramo najprej spremeniti samega sebe, šele nato državo, je lahko ključnega pomena za zagotovitev spodobne življenjske ravni povprečnega Slovenca.« Ne čakaj pomladi... Ko je bila konec leta 1990 ukinjena »pogubna Markovičeva politika«, je tudi v KLI-ju zavela pomlad, le da je bila - žal - zelo kratke sape. »Napočila je vojna, ki je za sabo pustila mnogo več posledic, kot si mislite,« pripoveduje Sajovec, eden redkih, če že ne edini Savinjčan med Notranja. Pa ne le zaradi vpoklicev njihovih delavcev na državljansko dolžnost? »Ne, predvsem zavoljo Alojz Sajovec: »Šele tedaj, ko se bodo ljudje soočili z resnico o trgu, bodo prav spoznali pot do uspeha.« KLI Logatec dela za znanega kupca. Boste med njimi tudi vi? Počitniške prikolice so na varnem, 960 delavcev v tovarni pa tudi... * 700 tisoč dolarjev prometa (I), ki smo ga iztržili v 'spodnjih krajih’, in zaradi resursov (beri: lesa), s katerimi smo se tam doli napajali.« Skratka: vojna in padec kupne moči na območju celotne bivše Jugoslavije, torej tudi Slovenije, sta nas postavila pred dejstvo, da se je treba usmeriti predvsem v izvoz. Kaj takšnega se pa seveda niti slučajno ne da uresničiti kar čez noč...« V KL!-ju zdaj vlagajo »ogromne napore« za svojo samoohranitev. Je že res, da so lansko poslovno leto zaključili s pozitivno bilanco »in ostali v glavnem celi«; toda morali so se prilagoditi potencialnemu kupcu - v glavnem nemškemu. »Seveda z vsemi ustreznimi tržnimi aktivnostmi, ki v ta delokrog pač sodijo!« opozarja Sajovec in mimogrede strese iz rokava, da bodo letos prodali v Nemčijo za več kot deset milijonov mark svojih izdelkov. »Tako sodimo, da smo v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami kar uspešni.« Če že niso kakšen korak pred njimi. Oskrbo z lesom so v glavnem rešili z novimi »viri« (poslovna tajna!), odvečne skrbi pa bi se zlahka iznebili, če bi na Slovenskem zgladili vse gozdarsko-lastninske peripetije. »Velja za vso Slovenijo: če ne bomo gradili svoje industrije na lastnih resursih, nas bo vzel hudič...« Takšna dejstva so vpeta tudi v skupna razmišljanja poslovodečih mož vse lesne industrije na Notranjskem in Primorskem, združenih v projektu KONLES. Njegove raziskave kažejo, da bi se s smotrnim delovanjem dalo prodreti v »toliko opevano« Evropo, če... »Če bi zmanjšali stroške!« Stvar se zdi popolnoma jasna, vendar je treba za njo potegniti vseh 960 klijevcev. To je pa težavno opravilo. Težavno najprej zato, ker v KLI-ju še vedno vodijo »politiko« maksimalne zasedenosti proizvodnih zmogljivosti, nenazadnje zaradi tega, ker »evropska ekonomika« pač zahteva uresničevanje svojih norm. Direktor bi v »nekih normalnih možnostih« videl preživetje svoje firme tudi do Silvestrovega ’92, toda za to potrebni pogoji se spreminjajo iz dneva v dan. Kapital pa namerava ohraniti. Neizprosno in v vsakih pogojih lastninjenja! Mislijo na jutri KLI Logatec je tudi v takšnih razmerah ohranil poslovanje v okviru svojih meja, tudi finančnih. Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal sicer ni bilo njihovo geslo, je pa bilo njihovo prepričanje, da se morajo pri gospodarjenju opirati tudi na lastne, finance. »Kar bi se v najnovejšem političnem žargonu lahko glasilo tudi tako, da za nobeno ceno nismo iskali novih lastnikov!« Sajovec dvigne prst. »V predalu sicer imamo dokapitaiizacijski projekt podjetja za nove razvojne programe, vendar smo ga zamrznili, dokler ne bo jasna nova lastninska zakonodaja.« Po bližnjici pa nočejo, čeprav jo menda poznajo... Poznajo, pravzaprav doživljajo, pa tudi dejstvo, da ljudje čedalje težjejfivijo. Prejšnji teden so njihovi delavci izvedli'celo tihi štrajk. »Žal se še premalo zavedajo, rfa pri nas res ne bo več tako, kot je bilo,« nadaljuje Sajovec in dodaja: »Če smo v januarju in februarju napravili toliko kot v enakem obdobju lani, zakaj ne 'gremo gor’ s plačami? Popolnoma logično vprašanje. A kje vzeti, ko je pa tolarski tečaj nasproti dolarskemu precenjen.« Navsezadnje se s temi resnicami spoznavajo tudi ljudje. »Ali naj podjetje rešuje na primer takole zadevo, kako človeku poravnati stroške za kurjavo, če si je zgradil preveliko hišo? Ne!« Ob tem pa pove, da v KLI-ju nikakor ne pristajajo na »slovensko vrednoto« preživetja iz dneva v dan. »Vedno smo namreč mislili na jutri.« Je pa res, da ga dolgo čakajo. Korajža velja! Vse težje tisti znameniti jutri seveda pričakujejo šefi. Le morasto noč imajo pred očmi, kako (do)po-vedati svojim ljudem, da je njihovo delo »premalo učinkovito«, stroški zanj pa »preveliki«. Tisti, ki so šli s trebuhom za kruhom v tujino, so kmalu spoznali, koliko je vreden pošteno zaslužen denar. Drugi se_ bodo morali do te resnice dokopati - doma. Žal...« Po Sajovčevih besedah so v KLI-ju zdaj v fazi ozdravitve. Bolezen je sicer huda, terapija pa jasna kot vselej doslej - Zahod. »Vsak se težko sprijazni z resnico, da je zbolel za tem ali onim. Ko pa to vzame na znanje, je drugačne volje.« To velja za vse. E P. EN OTROK VREDEN DVE LETI IN ŠEST MESECEV SLUŽBE Slovenska skupščina še vedno ne more sprejeti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, čeprav bi moral začeti veljati že z začetkom letošnjega leta. Vzrok je en sam amandma k predlogu zakona, glede katerega se poslanci treh skupščinskih zborov še niso uspeli uskladiti. Gre za amandma k 51. členu predloga zakona, ki določa, kolikšno pokojnino vam odmerijo glede na doseženo pokojninsko dobo. Ženske so bile pri tem pri nas od nekdaj za 5 let na boljšem kot moški. To smo sprejemali za tako samo po sebi umevno, da se je le redkokdo vprašal, zakaj je tako. Možna razlaga je ta, da ženske delajo za polno pokojnino le 35 in ne 40 let kot moški, ker se jim 5 let prizna na račun materinstva. In v tem grmu tiči zajec. Niso vse ženske matere, pa kljub temu vse delajo le 35 let. Komisija za družino pri slovenski skupnosti je vložila amandma, ki naj odpravi diskriminacijo moških s strani žensk: Pri tem se komisija lahko sklicuje na Evropsko skupnost, kjer bodo po 1. 1. 1993 tudi odpravili vse oblike diskriminacije pri pravicah moških in žensk. (Pravi razlog za amandma pa je verjetno v tem, da bi ženske spodbudili k odločitvi za več otrok, saj "bodo zato nagrajene za štiri leta.) Premajhno število rojenih otrok v Sloveniji postaja že problem. Po novem naj bi, seveda če bo amandma sprejet, ženske delale za polno pokojnino 40 let. Toda, pozor! 38. člen istega zakona ženskam še vedno dovoljuje, da gredo v pokoj 5 let mlajše kot moški. Moški se bodo upokojili šele pri starosti 63 let, ženske pa že pri starosti 58. let. Predla-galce amandmaja k 51. členu nič ne moti diskriminacija moških v 38. členu! Gre pač za to, da si bo ženska odmero svoje polne pokojnine lahko zaslužila na dva načina - ali s službo in obveznim pokojninskim zavarovanjem ali pa z rojevanjem živorojenih otrok. Za vsakega otroka, ki se bo rodil živ, bo ženska s stalnim prebivališčem v Sloveniji dobila 5 % po- kojninske osnove, kar je enakovredno 2 letoma in 6 mesecev zavarovalne dobe. Dva otroka bosta ženski torej prinesla 5 let, ki bi jih morala sicer oddelati, da bi tako kot moški delala 40 let. V pokoj bo , šla torej toliko stara kot doslej. Višja pokojnina le za živorojene otroke Toda pokojnino si bo z otroki lahko zaslužila samo tista ženska, ki bo v svoji delavski knjižici imela potrjenih vsaj 15 let pokojninske dobe. In pokojnino bo lahko uveljavila šele, ko bo stara najmanj 58 let (oziroma 53 let, če bo zbrala 40 let pokojninske dobe). To pomeni, da ne bo nič s pokojnino zgolj na račun rojevanja otrok. Pri odmeri pokojninske osnove pa seveda štejejo zgolj prispevki od dejanske plače. Kaj pa bi amandma, če bo sprejet, prinesel ženskam materam, ki so se že upokojile po starih predpisih, ko materinstvo pri odmeri pokojnine še nič ni štelo? Vložiti bi morale zahtevek, da se jim pokojnina odmeri po novih predpisih. To pa pomeni, da večina ne bi imela več polne pokojninske dobe, saj bo ta po novem tudi za ženske 40 let. Resnici na ljubo, predlagatelj amandmaja ni mislil tako daleč, da bi premislil vse posledice, če bi bil ta sprejet. Amandma nagrajuje z višjo pokojnino zgolj živorojene otroke. Ženske, ki so imele smolo, da so rodile mrtvega otroka ali da niso mogle zanositi, ne pridobijo noč. Tudi ženske, ki posvojijo in vzgojijo otroka, niso upravičenke. In kakšne so možnosti, da amandma uspe? Presenetljivo - videti je, da velike! Presenetljivo je tudi to, da se ženske niso organizirale in se potegnile za svoje pravice, kot so to storile v zvezi s pravico splava . v ustavi. Spominjam se, kako so pred nekaj leti peli telefoni in jokale ženske, ko so novinarji iz Beograda napačno sporočili, da se bo ženskam z zveznim zakonom za 5 let podaljšala delovna doba. Toda za marsikatero žensko bi ta amandma pomenil tik pred upokojitvijo neznanski rok, saj se bo ta zopet za 5 let oddaljila. Razrešeno tudi ni vprašanje, kdo bo plačal pokojnine ženskam, ki niso vplačevale prispevkov za pokojninsko zavarovanje, uživajo pa višjo pokojnino. Marsikdo tudi misli, da bi bile mlade ženske, ki so dovolj mlade, da lahko rojevajo otroke, bolj hvaležne za denarno pomoč pri vzgoji otrok, kot pa za obljubo, da bodo na stara leta imele višjo pokojnino. Lučka Bohm PREBERI IN POVEJ NAPREJ (15) NA STRANSKEM TIRU CIVILIZACIJE Naenkrat ni bilo več poti. Samo blato, daleč naokrog. Do domačije Glasovih moramo peš. Naravnost skozi gozd. Čez noč zapadel sneg se je ravno stopil in vse je mokro in spolzko. Pasji lajež pove, da se približujemo domačiji. Takoj pod hribom je, stisnjena ob rob gozda, lesena, s slamo krita kmečka hiša, ki jo je zob časa že močno načel. Čisto na vrhu je streha vzdolž pokrita 2 debelim najlonom. Zdi se, da se bo zdaj zdaj sesedla. Presladol, vas z naokrog raztresenimi hišami, kjer je dom Alojza Glasa, delavca, ključavničarja na čakanju iz tovarne Sigmat v Brestanici Pri Krškem. Ne more imeti več kot 25 let. Le kakšnih pet let je bil redno zaposlen, takoj po vojaščini. Zdaj je brez dela. Pogovarjamo se v majhni leseni kuhinji, kjer se komaj obrneš. V kotu je postelja, na kateri nenehno pokašljuje 84-letna babica, sin in mati sedita °b peči na drva. Nad pečjo se suši koruza, tudi zunaj pod uapuščem jo je veliko. Ob °zko okno, bolj podobno lini, je potisnjena miza s stoli. Iz rnajhnega radia se sliši pesem. »Prinesla ga je sestra iz Nem-cye,« pove mati. Ne, socialne delavke ni bilo tu še nikoli. v »Že takrat, ko sem se poročila v to hišo, so rekli, da je niša stara 200 let,« reče ba-°*ca. Od takrat do danes je vilo treba popravljati streho, kakšno desko zamenjati. Pred desetimi leti so dobili elektriko. »Zame ni bilo nikoli nič dobrega v življenju,« z grenkobo pove babica in si z obema T°kama podpira glavo. Na mizici ob postelji je skleda prvega letošnjega regrata, skrbno očiščenega. Polivinilast prt, s katerim je miza pokrita, je že močno načet. Sin pokaže zadnji odrezek plače: 4.200 tolarjev je dobil sedmega februarja za mesec september, v decembru pa še manj, in to za mesec avgust. Vmes pa štiri mesece brez prebite pare. Kdaj bo spet dobil denar, ne ve. Zdaj živijo pravzaprav od babičine kmečke pokbjnine, približno štiri tisočake dobiva na mesec: za elektriko, za prašek, sladkor, olje. Jedo, kar pridelajo doma. In tako zvemo, da imajo v drugem, prav tako s slamo kritem poslopju še kravo in par volov za oranje. Na leto zakoljejo po dva prašiča. Stane Uhan: Lačni da niso. A prodajo le nekaj krompirja, drugo porabijo zase. Ne pridelajo toliko, da bi lahko prodajali. Zemlja tod ni radodarna. Njive so bolj podobne zaplatam zemlje in slabo obrodijo. Tu gor si sam svoj gospodar. A kaj, ko samo od tega ni moč živeti. Alojz Glas bi rad nazaj v službo. Služba pomeni zanj stik s svetom, s civilizacijo. Tistih petnajst minut do avtobusa, ki odpelje v dolino, pomeni nekaj deset let razdalje. Tako blizu in tako daleč od razvitejših krajev. To je svet, iz katerega bi rad odhajal delat in se vanj vračal, da bi ga spremenil. Mu bo uspelo? Marija Frančeškin Med pisanjem te nadaljevanke sem se večkrat vprašala, ali morda ne pretiravam pri izpostavljanju problemov, ki jih je - in jih še bo - povzročila najnovejša stanovanjska reforma. Ko sem zdaj prelistala vseh 14 prispevkov, sem ugotovila, da se v nobenem primeru nisem uštela in da se bodo sicer dobri nameni reformatorjev v najkrajšem času do konca izpridili. Mislim, da je pri vsej zadevi najhujše to, da je resorno ministrstvo dokazalo popolno nesposobnost za obvladovanje položaja, da odgovorni delavci niso znali učinkovito reagirati na anomalije, ki so se zaradi naravnanosti reforme same in tudi zaradi ne dovolj premišljenih uradnih navodil nujno pojavljale in razraščale do popolne neobvladljivosti. Pri izvajanju stanovanjske reforme dobesedno počne vsak, kar hoče, od ministra navzdol. Za to je ničko-liko dokazov. Naj Vas spomnim samo na presenetljivo odločitev, da se bo od januarja naprej vrednost točke določala po menjalniškem tečaju DEM. To je bila za kupce stanovanj še meseca januarja zelo ugodna reč, če ne bi resorni minister istočasno priporočil občinam in drugim lastnikom stanovanj, da lahko zavarujejo plačilo stanovanja z devizno klavzulo. S tem je izničil svojo lastno odredbo, da se kupnina izračunava po vrednosti točke, ki jo pristojno ministrstvo določa in objavlja enkrat mesečno (pri tem zakon še vedno pravi, da je merilo za spreminjanje točke rast cen v prodaji na drobno). S takim priporočilom (oz. uradnim navodilom!) je minister povzročil, da so kupci stanovanj, ki imajo v pogodbah devizne klavzule, prizadeti dvakrat. Kupnina se jim določi po uradni vrednosti točke in se ne bi smela spremeniti 60 dni. Vendar imajo po novem prodajalci pravico, da na dan plačila ugotavljajo razliko med uradno določeno ceno in trenut- nim menjalniškim tečajem. Ta razlika je bila v zadnji dekadi januarja več kot 10 odstotkov. In ljubljanska občina Vič, recimo, zahteva od kupcev, ki so poravnali kupnino v tem času (tudi če je bilo to prej kot v 60 dneh!), da to razliko dodatno poravnajo, sicer bo kupna pogodba razveljavljena. Zgodba pa s tem ni končana. Tudi nekatera podjetja si namreč devizno klavzulo tolmačijo čisto po svoje. Zato presenečeni državljani, ki so odkupili stanovanja na obroke, nejeverno strmijo v položnice, na katerih je prvi obrok izračunan po sedanji vrednosti DEM ne glede na uradno objavljeno vrednost točke. To pa je v razmerah, ko se cene v prodaji na drobno umirjajo, menjalniški tečaj pa je v mesecu dni poskočil za več kot 30 odstotkov, zares od sile. Zato si vsi prizadeti zapomnite: v vsakem primeru velja uradno objavljena vrednost točke in nič drugega. Izračun cene stanovanja in izračun obrokov po devizni klavzuli sta povsem nezakonita. Ministrstvo pa nič! Oh pač - ne oziraje se na cene v prodaji na drobno bo vrednost točke to pot občutno poskočila - zaradi menjalniškega tečaja DEM. In kaj pravijo na to poslanci? Stavim, da jih stanovanjska reforma ne zanima več. Naj končam. Ta država nam državljanom ne zaupa. Enako ravnajo vse njene izpostave od občin do bank in še naprej. Premalo izobraženi poslanci poslušno sprejemajo ne dovolj proučene zakone - ne glede na ugovore opozicije in strokovnjakov - in si domišljajo, da s tem ustvarjajo nov družbeni red. Bomo državljani to preživeli? Vsekakor! Voda, ki nam teče v grlo, nas bo primorala, da se bomo medsebojno povezovali in si pomagali. Verjemite mojim dolgoletnim izkušnjam: v vsakem zakonu je dovolj lukenj! Vika Šauta (Konec) PLAČNI SITEM V REPUBLIKI SLOVENIJI X Viz: iy ■■' ■■' . - Nekaj primerov bruto zneskov za izhodiščne OD po kolektivni pogodbi. Cena 250,00 SLT. Knjiga bo izšla v založbi (ČZP) Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor lahko pošljete tudi naročila. Telefoni: (061) 321-255, 110-033, 311-956, 313-942. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: .............. Ime in priimek podpisnika: ....................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju ••••••••••*••••••• •••••••••••• •••••••••••••• Datum Žig Podpis naročnika IZIDOM — NOVO' PRED IZDOM — NOVO KAŽIPOT 28. februarja 1992 Lansko leto ni bilo naklonjeno slovenskemu turističnemu gospodarstvu. Hotelirji, gostinci in drugi, ki žive od turizma, so ostali brez gostov in zato tudi brez dohodka. Mnogi, ki jim je včasih posel zavidljivo lepo cvetel, se danes bore za preživetje in z veliko negotovostjo zrejo v prihodnost. Izjem, žal, ni kdove koliko. Med njimi pa je prav gotovo na prvem mestu HIT d.o.o. iz Nove Gorice, ki je kljub vojni vihri, strahu pred našimi kraji in pretrganim gospodarskim vezem lani ustvaril toliko, kot je načrtoval. S svojo turistično dejavnostjo (hoteli, igralnica, turizem) je imel 90 milijonov mark deviznega priliva. Podjetje nikogar ni postavilo na cesto, temveč je število svojih delavcev celo povečalo za 100 ljudi. Tako ima HIT danes 700 zaposlenih v rednem delovnem razmerju in 200 po pogodbi. Ob tem gre poudariti tudi to, da je podjetje lani globoko seglo v žep za razvoj svojih krajev. Kar štiri milijone mark je odrinilo za kulturo, šolstvo, zdravstvo, šport... Samo v grad Dobrovo je vložilo okrogel milijon mark in prav toliko tudi v mladinski dom v Novi Gorici. Poleg velikih naložb v infrastrukturo ima HIT nenehno pred očmi tudi lasten razvoj. Kolektiv s svojo dosedanjo dejavnostjo in poslovnimi uspehi še zdaleč ni povedal vsega, kar načrtuje. Tisti, ki imajo pred očmi jutrišnji dan, so namreč prepričani, da utegnejo, če jim država ne bo pre- Casino v Novi Gorici je sodoben, predvsem pa zaradi svoje drugačnosti močno privlačen. Vendar zaradi velikega obiska in povpraševanja že premajhen Z DRUGAČNOSTJO DO SAMEGA VRHA več nagajala, še zelo veliko postoriti za razcvet mlade Slovenije in poskrbeti za to, da bodo še mnogi mladi ljudje prišli do svojega kosa kruha. Ja, medtem ko drugod razmišljajo, kako bi tako ali drugače opravili s svojim »tehnološkimi presežki«, v Novi Gorici vlagajo v nove moči. Ljudi ne odpuščajo, temveč jih na novo zaposlujejo. Novogoriški HIT ima kar 120 rednih štipendistov, poleg tega pa izobrazi vsako leto še okoli 100 delavcev za igralniške poklice. Vsak gost je dobrodošel V Sloveniji je pet podjetij, ki se ukvarjajo z igralniško dejavnostjo, dolgoletno tradicijo pa imajo le v Portorožu in na Bledu. HIT, ki je pred sedmimi leti začel povsem na novo, je presenetil vse, saj dosega že dve tretjini celotnega igralniškega prometa v Sloveniji. Res, tako naglega vzpona ni pričakoval nihče. HIT premore štiri igralnice. Te so v Novi Gorici, Tolminu, Kranjski Gori in v Rogaški Slatini. Zanimivo je, da ima, na primer, igralnica v Kranjski Gori veliko večji obisk, kot ga ima tista na Bledu. Kar destkrat večjega. Rekorder med rekorderji pa je v tem pogledu seveda Nova Gorica. Njeno igralnico vsak dan obišče do 2000 gostov, včasih tudi precej več. To so gostje, ki prihajajo k nam na zabavo v glavnem iz sosednje Italije. Vozijo se iz Trbiža, Vidma, Palmanove, Trsta, Pordenona, Padove, celo iz Benetk in Milana. Lani so našteli 700.000 obiskovalcev, od katerih je vsak pustil pri nas okroglih 100 dolarjev. To je seveda povprečje. Nekateri namreč zapravljajo na veliko, drugi manj ali skoraj nič. Za vstopnino in neposredni stik z zanimivim vzdušjem in drugačnim razverilom, kot smo ga v glavnem vajeni, je potrebno odriniti le 5.000 lir. »Ko smo se pred leti v Novi Gorici odločili za igralnico, so nam mnogi prerokovali polom. Mesto je bilo turistično nezanimivo in lepa Goriška si kljub svojim naravnim in kulturnim znamenitostim ni kaj veliko obetala od obiska tuih gostov. Turistov, ki bi se pri nas ustavili za nekaj časa, sploh nismo poznali. Zato smo bili vse bolj prepričani, da mesto, ki je tik ob državni meji, potrebuje »nekaj«, kar ga bo zdramilo in obenem prebudilo iz dolgoletnega spanja. Seveda je bila odločitev za postavitev nove igralnice drzna. In za mnoge povsem nesprejemljiva,« obuja spomine direktor Danilo Kavčič, prvi mož novogoriškega HIT-a. »Bili smo namreč obdani z znanimi in dobro organiziranimi igralnicami evropskega tipa, tako doma kot tudi v zamejstvu. Prostor je bil z igralnicami, ki so pritegovale domače in tuje goste, popolnoma nasičen. Igralnicam v Portorožu, na Bledu, v Benetkah in v avstrijski Vrbi ni bilo moč konkurirati, zato smo se morali v Novi Gorici odločiti za drugačno ponudbo, z drugačno filozofijo in povsem drugačnim pristopom. Ker zakonodaja ni dovoljevala vstopa v igralnico domačim gostom, -je bilo potrebno oblikovati takšno ponudbo, ki bo pritegnila tuje goste in jim ponudila več kot že uveljavljene evropske igralnice...« Novogoriška igralnica je bila torej že ob svojem rojstvu prisiljena povsem drugače zastaviti svojo tržno strategijo v primerjavi z drugimi igralnicami. Vodilni možje so se odločili za ameriški tip igralnice, ki je drugačen v tem, da ponuja poleg hazarda še mnogo drugega. Gre torej za precej več v primerjavi s klasično evropsko ponudbo. Tudi za igro na srečo, vendar ne samo za igro oziroma hazard, kot v drugih igralnicah, temveč še za mnoge druge spremljajoče razvedrilne programe. »Ta strategija se nam je v praksi dobro obnesla. Zato smo ji ostali zvesti tudi pri načrtovanju novih igralnic,« nadaljuje direktor Danilo Kovačič. »V skladu s temi izhodišči nudimo v naših igralnicah poleg francoske rulete še tipične ameriške igre, kot so ameriška ruleta, craps, punto banko,bingo, kolo sreče... Precej večji poudarek kot v Evropi dajemo tudi igralnim avtomatom. Izjemno pozornost pa namenjamo vzdušju v igralnicah, ki je sproščeno in v znamenju ,showa‘. Manj smo selektivni pri obiskovalcih in se držimo našela vsak gost je dobrodošel. Prizadevamo si ustvariti sproščeno vzdušje, ki je primerno tudi za prijeten klepet, prijateljsko srečanje, sprostitev... Skrbimo za zabavne programe, občasno obiskovalce obdarimo, stalnim obiskovalcem nudimo proste vstope, nagrajujemo jih z gostinskimi storitvami, vsak dan žrebamo vstopnice, skrbimo za kakovostno gostinsko ponudbo in še za marsikaj drugega, kar obiskovalci želijo in od nas pričakujejo.« Ob devetih igralnicah, kolikor jih je v Sloveniji, so mnogi prepričani, da je tovrstne ponudbe pri nas že več kot dovolj. Pa imajo prav? Ne bi morda kazalo te dejavnosti še nekoliko razširiti, privabiti še nove goste in s tem poskrbeti za mnoga nova delovna mesta in tudi večji devizni priliv od turizma? Slovenijo lahko spremenimo v turistični paradiž »Naša razmišljanja, pa tudi dosedanje izkušnje nas opozarjajo, da imamo v Sloveniji, ki je na križišču evropskih poti in bogato obdarjena z naravnimi in kulturnimi spomeniki, na področju igralništva še velike razvojne možnosti,« poudarja Danilo Kovačič. »Amerika, kjer je dovoljeno in omogočeno skoraj vse, je odkrila veliko privlačnost igralniškega mesta, ki nenehno privablja prave množice obiskovalcev. Las Vegas in Atlantic City Pravijo, da je sreča metulj, ki ga ujameš ali pa tudi ne Danilo Kovačič, generalni direktor HIT d.o.o., Nova Gorica sta kljub konkurenci igralnic na Karibskih otokih in v Latinski Ameriki tisti mesti, ki z igralniško in spremljajočimi dejavnostmi ustvarjata v svetu največji dobiček. Skrivnost njune uspešnosti je v drugače oblikovani ponudbi, ki zadovoljuje še tako različno zahtevne goste. Tako v ameriškem kot tudi v evropskem prostoru je del populacije, ki si želi tovrstno razvedrilo. Zato smo prepričani, da ima ta dejavnost prav v osrčju Evrope neslutene možnosti razvoja. S podobnimi prijemi kot v Ameriki bi lahko slovenske igralnice s ponudbo, ki bi bila prilagojena evropski tradiciji in kulturi, v največ petih letih dosegle približno 800 milijonov mark deviznega priliva letno, kar bi bil izjemno pomemben prispevek k devizni bilanci naše države. K temu znesku je seveda treba prišteti tudi posredne prilive, ki bi jih imeli v trgovini, gostinstvu, prometu in drugih dejavnostih. Slovenske turistične zmogljivosti so danes zelo slabo izkoriščene. Zato se moramo potruditi, da naši hoteli in druge zmogljivosti ne bodo samevale. Igralnice s tako oblikovanim programom, kot ga danes ponuja Nova Gorica, bi prav gotovo pritegnile številne turiste, ki jih ne zanimajo le naravne lepote. V našo igralnico zahajajo v prvi vrsti tisti italijanski gosti iz višjega srednjega razreda, ki jih silovit življenjski tempo sili, da si vzamejo čas za oddih in razvedrilo. To so ljudje, ki radi dobro jedo, ki jih zanimajo naše trgovine in se čudijo kulturnemu bogastvu, ki ga doslej niso poznali.« Povedano z nekoliko drugimi besedami so strokovnjaki novogoriškega HIT-a globoko prepričani, da bi lahko dohodek od igralništva v Sloveniji ne le nekoliko povečali, temveč celo podeseterili. Neposredno bi lahko zaposlili v tej dejavnosti 10.000 ljudi, poleg, to pomeni posredno, pa še prav toliko. S tem pa bi zelo veliko prispevali tudi k boljši izkoriščenosti naših turističnih zmogljivosti. Sicer pa s tem v zvezi v Novi Gorici ne samo razmišljajo, temveč tudi temu ustrezno ukrepajo. »Ponudba naše igralnice, ki je sicer zanimiva, privlačna in na visoki kakovostni ravni, že zaostaja za potrebami, za velikim povpraševanjem. Ker smo tu v mestu prostorsko in tudi drugače omejeni, smo se odločili za nove naložbe. Za 15 milijonov mark smo ob državni meji v Šempetru kupili nove površine, kjer bomo postavili novo igralnico, hotel s 1500 posteljami in poskrbeli za vse, kar sodi k najsodobnejšemu zabaviščnemu centru. Za naložbo bomo odrinili 300 milijonov mark. V prvi fazi bo center sprejel dnevno do 4.000 obiskovalcev, kasneje tudi 6.000 Potrebovali bomo 800 delavcev, letni devizni prihodek pa bo 210 milijonov mark. Prepričani smo, da lahko Slovenijo spremenimo v turistični paradiž in razvijemo dejavnosti, ki ne bodo onesnaževale našega naravnega bogastva, temveč zagotavljale delo in lep dohodek,« pravi direktor Danilo Kovačič. In ni nikakršnega razloga, da mu ne bi verjeli. Bati se je le novega zakona o igrah na srečo. Ta naj bi namreč, če bo sprejet, marsikaj v tej cvetoči dejavnoti postavil na glavo. Država si namreč, zelo poenostavljeno povedano, močno prizadeva, da bi se polastila igralnic in postala njihov 80-odstotni lastnik. Seveda bi ji to prišlo še kako prav pri njeni kronični nenasitnosti. Vendar, če bo tako, če he bo zmagal zdrav razum in bo vlada podržavila tudi igralnice, potlej v prihodnje ne bo več denarja za razvoj igralništva v Sloveniji, če ne bo razvoja, ne bo tudi novih gostov, novega dotoka najbolj svežega kapitala, po katerem tako zelo hrepenimo, in ne bo tudi novih delovnih mest. Da bi le, za spremembo, zmagala, vsaj to pot, zdrava pamet. V korist množic, ki nimajo dela, pa tudi v prid nas vseh, nove, mlade, tako obubožane slovenske države. EP NEODVISNOST ZLORABILA KARITAS Kam smo prišli: delavci Kovinske opreme (KO-OP) v Mojstrani so ta mesec namesto plač prejeli živilske pakete Karitasa. Da se primeš za glavo. O vzrokih in sramoti, ki veje iz tega podatka, pač ne kaže izgubljati besed. Namesto tega zgolj ugotovitev: zelo konkreten rezultat funkcioniranja famoznega Peterletovega podjetja. Toda tu se naša zgodba ne konča, temveč šele začenja. Prvi podatek, ki zbode naše oči in nas hkrati do konca pretrese, se glasi: pakete Karitasa je prejelo samo kakih 70 članov sindikata NEODVISNOST v tem podjetju. Po kakšnih merilih? Tega živ bog ne ve. Pač: Simona Mrak, predsednica svobodnega sindikata v tem podjetju, nam je lahko povedala zgolj svojo in pobožno željo članov njenega sindikata, da hodijo v službo zato, da dobijo plače. Toda teh ni, ker podjetje, kot nam je povedal njegov direktor Sašo Piber, ni uspešno, ker ni zadosti naročil. Izguba trgov pač. Posledica osamosvojitve? O tem Piber ni bil pripravljen govoriti. Upa le, da se bo stanje popravilo, da podjetja ne bo zadrgnila zanka stečaja in da bodo delavci čimprej dobili plače. V tem trenutku da dela in živi samo za to, je poudaril. Kaj pa paketi? Piber nam je povedal, da je res, da so pakete dobili samo člani sindikata NEODVISNOST. Ko je za to zvedel on, da je vzrojil. Rekel, da se mu to ne zdi v redu in da je treba stvar na vsak način popraviti. Zdaj se menda dela na tem. Če pa bodo novi paketi prišli, ga on in še nekaj njemu podobnih ne bodo sprejeli, temveč podarili tistim najbolj potrebnim. Je pa tudi njega groza nad tem, kam smo prišli, kakšno socialno varnost imajo najbolj ogroženi delavci pri nas. Več od njega nismo zvedeli. Kombi se je pokvaril Simona Mrak ni bila ravno navdušena nad pogovorom za DE. Rekla je, naj se o tem pozanimamo drugje. Toda na ne- Perspektiva slovenskega delavstva katera neposredna vprašanja je hočeš nočeš morala odgovoriti. - Gospa Mrak, ali je res, da je prišlo v vašem podjetju pred časom do nekakšnega udara Tomšičevega sindikata in da so vsi delavci iz svobodnega sindikata SKEI prestopili v NEODVISNOST? »O udaru ne bi govorila. Stvari so zapletene. Je pa bilo nekaj, kar po mojem mnenju takrat ni bilo ravno normalno. In res je tudi, da je razen petih ljudi večina prestopila v NEODVISNOST.« - In kako je s članstvom zdaj? So še vsi v NEODVISNOSTI? »Ne, ljudje so sčasoma spet začeli prestopati v naš sindikat. Zdaj nas je že kakih 30.« - Se vam ne zdi, da bi pakete Karitasa v tej zgodbi lahko jemali tudi kot element trženje vašega konkurenčnega sindikata? »O tem ne bi govorila. To vprašajte druge!« Šefica sindikata NEODVISNOST v Kovinski opremi je gospa Milena Šmit. Ljubeznivo se je odzvala naši želji za pogovor in nam povedala, da so v tej »kritični situaciji« v njihovem sindikatu pač nekako morali reagirati. Ona da je pač naslovila prošnjo za pomoč Karitasu, da je že »zrih- Da so v njih osnovna živila, konzerve, vakuumirane mesnine itd. In odkod so jih dobili? »Dobili smo jih iz Wies-badna, iz Nemčije. Pred časom je bila pri nas v Ljubljani na obisku njihova delegacija, ki se je zanimala za naše delo, potrebe, težave... Takrat smo jih seznanili z velikanskimi težavami, ki nastajajo pri nas spričo naraščajočega števila hrvaških beguncev. Obljubili so nam pomoč, ki je v obliki paketov res začela prihajati. In nekaj teh paketov smo zdaj poslali tudi v Mojstrano. Veste, naša skrb so socialno ogroženi, družine v stiski...« - Prav, gospod Tržan, če se ne motim, so bili na teh paketih nalepljeni listki z napisom »Malteser Hilfsdienst Croati-enhilfe«. Torej je šlo za namensko pomoč vaših kolegov iz Wiesbadna? m* «|« |f |k|Qe : verniKi v vvnoo A - ____________ tala« pakete za njihove člane, ampak zdaj bo tudi za druge delavce. Vsi da jih bodo dobili. Zakaj že sprva niso dobili vsi paketov, ni vedela jasno povedati. - Gospa Šmit, ali so v Karitasu takoj ustregli vaši prošnji za pomoč v stiski? »Ja, lepo so se odzvali. Ni bilo problemov. In tudi zdaj bodo dali pakete še za druge delavce. Bi bili že tukaj, pa se je pokvaril kombi.« - Ali Karitas vsakemu podjetju priskoči na pomoč? »Tega ne vem, ampak naši prošnji so se ljubeznivo odzvali.« Pomoč beguncem ali slovenskim delavcem? Miro Tržan iz Karitasa v Ljubljani je takoj vedel za ta primer. Povedal nam je, da so te pakete poslali glede na izredne razmere v Kovinski opremi in na podlagi prošnje. »Da, da, seveda za namensko pomoč.« - Vi se tega držite? »Ja, v takšnih primerih tudi potem napišemo poročilo...« Iz tega se da torej izluščiti, da so člani sindikata NEODVISNOST iz Kovinske opreme v Mojstrani dobili pakete, ki so bili sicer namenjeni hrva- škim beguncem, kar je seveda posebna zgodba in o njej ne“ kaže razpredati. Bolj od tega nas zanima, ali so pakete res dobili najbolj ogroženi v Kovinski opremi. Takšen vsaj naj bi bil njihov osnovni namen. Ali pa se morda motimo in se merila za njihovo dodeljevanje včasih prikrojijo malce** tudi po principih pluralizacije sindikalnega gibanja na Slovenskem. Tele besede Simone Mrak o tej dilemi ne dopuščajo nobenega dvoma: »Ce so ti paketi res namenjeni socialno ^ najbolj ogroženim, potem se mi ne zdi prav, da jih niso dobili nekateri socialno res najbolj ogroženi, medtem ko ga je dobil delavec z največjo kmetijo na Dovjem...« »Tako torej, krog se počasi zapira. Krožnica pa nas opozarja na nekaj neljubih dejstev. Med njimi najbolj bode dejstvo, da moramo pakete Karitasa jemati kot posledico Peterletove katastrofalne politike. Dejstvo kot dejstvo, kar niti ne bi bilo človeško tako zastrašujoče, če se ta ista politika ne bi šla prek svojih političnih depandans (v tem primeru: sindikat NEODVIS- NOST) potem poniglavega po-* litičnega trženja. Kajti 'nihče ne more zanikati, da sindikat NEODVISNOST v Kovinski opremi v Mojstrani paketov . Karitasa ni delil po resničnih i potrebah oziroma stopnji so- d cialne ogroženosti, temveč po načelu sindikalne pripadnosti. To pa je podatek, ki prepričljivo govori o naravi in težnjah tega sindikata in ki za doseganje svojih sindikalno-političnih ciljev ne pomišlja niti pred zlorabo pomoči"1 takšne organizacije, kot je Karitas. Ivo Kuljaj f T časopis • Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. F W slovenskih novembra 1942 ISj J delavcev ® DE - časopis slovenskih delavcev je glasilo M rd m ——.......... Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163, 311-956, 313-942 • Časopis urejajo: Andrej Agnič (Sindikalni zaupniki) Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Sonja Seljak (lektorica), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka DE stane 60 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2, Ljubljana • Časopisni svet: Metka Roksandič, Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič Priročnik za sindikalne zaupnike, strokovne službe podjetij in posameznike (1) Več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo Cena 330,00 SLT (7) Gregor Miklič: NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem Cena 330,00 SLT (8) Aleksej Cvetko: ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - spremembe pogojev za upokojevanje - nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti - spremenjeni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno varstvo - organizacijske spremembe - kako s pridobljenimi pravicami Prednaročniška cena je 430,00 SLT. Knjige lahko ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 naročite pri: Ienotnost j ali po telefonu št. 321-255, 110-033 (2) Janez Kopač: (3) Več avtorjev: (4) Mira Becele: (5) Več avtorjev: (6) DAVKI PO NOVEM Nove neposredne dajatve in socialni prispevki in nove dajatve ter sprejete novosti in predlogi za spremembo decembrskega davčnega svežnja Cena 150,00 SLT MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb sindikalne pravne pomoči Cena 200,00 SLT * STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe določil stanovanjskega zakona Cena 330,00 SLT KAKO POSTATI PODJETNIK - KAKO USPEŠNO POSLOVATI Iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 300,00 SLT ROKOVNIK - PRIROČNIK 92 Vsebina: koledarski vložek - zapisniški vložek - priročnik za sindikalne zaupnike Cena 450,00 SLT NAROČILNICA' S 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek. >t Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige (1) KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO izvod(ov) knjige (2) DAVKI PO NOVEM izvod(ov) knjige (3) MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU izvod(ov) knjige (4) STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM izvod(ov) knjige (5) KAKO POSTATI PODJETNIK izvod(ov) priročnika (6) ROKOVNIK-PRIROČNIK 92 izvod(ov) knjige (7) NOVA DELOVNA ZAKONODAJA izvod(ov) priročnik (8) ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: 1. Naročeno bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig 2. Naročeno mi(nam) pošljite po povzetju Individualnim kupcem in knjige, naročene po telefonu, pošiljamo po povzetju. Ž'9 Podpis naročnika: * fUSTbJ l VAL SKC/PSČINA slo V£JlllA- r* m Horoskop Svoboda je... V tem tednu se je rodil slovenski, pa tudi jugoslovanski politik Štefan Korošec (rojen 2. marca 1938). V mladih letih se je odločil posvetiti oficirskemu poklicu in je vstopil v vojaško šolo za pilote ter služil kot pilot nekdanjega jugoslovanskega vojnega letalstva. Oficirsko kariero je kasneje zamenjal za politično in je bil dolgoletni republiški in zvezni partijski funkcionar. Še ne dolgo tega je na partijskih zborovanjih v Beogradu miril prepirajoče se partije iz vseh delov nekdanje Jugoslavije in s svojo mogočno postavo kril umik slovenske partijske delegacije z zadnjega kongresa jugoslovanske zveze komunistov. Naveličan partijske kariere se je preusmeril v diplomacijo in prevzel mesto ambasadorja v Lizboni, prvo jugoslovanskega, po razpadu Jugoslavije pa opravlja to dolžnost za Slovenijo. Pred nekaj dnevi se je začasno vrnil v Slovenijo, da bi sodeloval pri rušenju predsednika vlade države, ki jo v tujini zastopa. Po neuspelem rušenju pa se Ijio v kratkem spet vrnil v Lizbono, razen če ne bo vlada kako drugače padla. V tem primeru utegne biti od nove vlade nagrajen za svojo lojalnost in se. vreči v kak drug poklic. Nemška revolucionarka Roza Luxemburg (rojena 5. marca 1870) pa ni imela take sreče, da bi po polomu revolucije mimo prevzela kako diplomatsko mesto v tujini in se pripravila na novo revolucijo. Avtorico parole: »Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugače!« (vsi pa se še spominjamo, kaj se je v komunističnih državah dogajalo z drugače mislečimi) so namreč po polomu revolucije oficirji, ki so jo zatrli, preprosto ustrelili. Tako si bo treba izmisliti novo parolo, recimo: »Svoboda je biti na oblasti, zatirati nasprotnike, in ko morda pride do poloma, nekako obdržati položaj blizu vladajočim krogom ter rovariti proti njim.« V tem tednu so se rodili slovenski organist in skladatelj Gregor Rihar, pisatelj Gregor Lovrenčič, italijanski skladatelj Antonio Vivaldi, Slovenski pisatelj Josip Jurčič in pesnik Josip Murn ter ameriški izumitelj Alexander Graham Bell. Deni Ko je šef slišal za vlado narodne enotnosti, ki bi ji načeloval sam presvetli Lojze Peterle, je pri priči začel pisati izjavo o najnovejši slovenski zavezi. Našemljen v predsednika, toda brez brade in ■z ozko pristriženimi brki pod nosom, jo je z visoko dvignjeno glavo prebral na pustni torek na Trgu nove revolucije: »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z veliko nemško silo proti banditorp, komunistom in drugim narodnim zajedalcem svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen prodati tudi svojo slovensko dušo. Tako mi Bog pomagaj!« Ko je za šefov pustni nastop zvedel Franj o Tudman, mu j e brzojavil vzhičene izraze podpore. VREME Piše: Andrej Velkavrh Pust iti pomlad sta tu l-,..', Pred nami je pust, zmes poganske mistike in običajev. Pri nas se je pomešai tudi s krščanstvom. Pustni čas je med ljudmi veljal za slovo od zime in prehod v obdobje rasti. Pustne maske so simbolično prinašale srečo in »debelo repo« k hiši, zato so jih bili veseli in zato so bile tudi bolj ali manj nedotakljive, s posebnimi pravicami. Post po koncu pustnega časa ni le iznajdba krščanstva, je tudi koristno »čiščenje« organizma, ki se je ob obilnejši zimski hrani in manjšem gibanju polenil. V nedeljo bo že prvi meteorološki pomladni dan. Sonce marca preganja temo in mraz. Tudi vreme se postopno začne prebujati: Vremenski procesi postajajo »živahnejši«. Zaradi krajših noči je megla pri nas redkejša. Navedimo le podatek za Ljubljano, tipičen kraj, kjer se megla pojavi, če se nikjer drugje ne. Marec je v Ljubljani peti najmanj meglen mesec v letu (takoj za julijem, ko se jutranja megla zelo rada pojavlja). Najmanj meglen je tudi pomladni april. Pomladi se ponavadi veselimo. Čeprav »Človekova pomlad pride samo enkrat.« Malce trpko spoznanje, ampak šele, kadar miner,Zelo nazoren pa je tale ljudski izrek: »Spomladi sto voz dežja, en voz blata; jeseni en voz dežja, sto voz blata.« Pa recite, da ni res. In zakaj? Po vremenu pa se letošnji prehod iz zimskih v pomladne mesece ne bo dosti poznal. V soboto in nedeljo bo sončno in podnevi kar toplo vreme. Temperature bodo od 10 do 15 stopinj. Suho in brez večjih temperaturnih sprememb bo tudi v začetku prihodnjega tedna. 28. februarja 1992 NAJPOMEMBNEJŠA stran Lojze Peterle, zgolj še formalni predsednik slovenske vlade in glavna pustna šema minulih dni, se je znova izkazal v njemu lastnem revolucionarnem sijaju. Po znamenitih vilah in lopati mu je bil v Butalah tolikanj všeč, da je na vrat na nos zahteval odstavitev »svojih« treh »neposlušnih« ministrov. Gorje mu, ko bodo butalski poslanci ugotovili, da jih je imel za večje norce, kot v resnici so. Za zdaj še ne vedo, da so v resnici izvolili vola in ne konja! Kacinova najljubša Jelko Kacin, minister za informiranje in legendarni medijski zmagovalec najnovejše NOB, pa ob novici, da ga Peterle namerava zamenjati, ni skrival prešernega zadovoljstva. Iz krogov blizu njegovega ministrstva smo namreč zvedeli, da ga je tisti večer pozno v noč žena zalotila v neki zakotni gorenjski gostilni v družbi z našemljeno opico. Jelko je menda prepeval: »Da si bija, bija, bija, kad je grmilo...« Albert Vodovnik, predsednik SKEI in najmočnejši slovenski sindikalni lider, se je za pusta našemil v zagrebškega kardinala Franja Kuhariča. Takšen se je odpravil v Mojstrano in tam v podjetju KOPS zahteval od članov sindikata Neodvisnost pakete z napisom »Malteser Hilfsdi-enst Kroatienhilfe«, ki so jih ti delavci dobili namesto hrvaških beguncev po zaslugi šefa nekega sindikata. France Tomšič je že protestiral pri nadškofu Šuštarju. Magajnova banana Andrej Magajna, ekskomu-nicirani socialdemokrat in prvi Demosovec, ki jo je pravočasno zbrisal pred novo Dolomitsko izjavo, je človek, v katerem Vitomir Gros zdaj vidi krščanskega, prej pa je v njem prepoznaval tudi že kakšnega drugačnega socialista. Za razliko od njega je Magajna. v Grosu vseskozi videl samo poslanca z banano. Kuli f \ Humoreska Ustrezna šema - Kam boste šli za pusta? smo kar naravnost vprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot po navadi slonel za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in žulil svoje običajno pivo. »Najraje bi šel v Beograd!« - Zakaj pa v Beograd? »Oh tam bodo začetek marca demonstracije, ki jih je pripravila opozicija. To bo največji karneval na svetu. Zbrali se bodo demokrati, pa radikalci, četniki, policija, socialisti, vojska, beli orli, albanske čepice, vojvodinski reformisti...« - Toda demonstracije v Beogradu bodo 9. marca, pust pa je že ta torek? »Saj pravim, da bi šel rad v Beograd, tako pa bom moral ostati doma.« - No, tudi pri nas doma bo kakšen karneval... Morda pa bi le lahko kam šli? »Edino, kar bi me še zanimalo, je, da bi šel v slovenski parlament. Tam so tudi vse mogoče maškare, od kameleonov do opic. Tam bi se edino dobro zabaval.« - Pa bi se tudi našemili? »Bi, in sicer v kakšno žival.« - Kakšno? »Naj malo pomislim: mogoče bi bil bolha.« - In zakaj bolha? »Da bi pikal poslance in da bi se ti potem praskali tam, kjer je treba. Zdaj se praskajo povsod drugod, le tam ne, kjer bi bilo nujno. Ali pa bi bil pikapolonica.« - In zakaj pikapolonica? »Da bi dosegli vladni in parlamentarni konsenz.« - Kako? »No, Peterletu bi zlezel na prst, nakar bi on rekel: pikapolonica, zleti v nebesa in mi prinesi Žakelj denarja/ Za to bi bili vsi, pozicija in opozicija, pa Peterle in Rupel, in celo Žakelj, ker bi ga Peterle omenil.« - Od kod pa bi prinesel Žakelj denarja? »Ja iz nebes.« - Tole je pa mistika, s katero smo že v starem režimu razčistili. »Saj ni res, prav ta mistika nam je ostala od starega režima. Še zdaj se zanašamo na Žakelj denarja iz nebes.« - Ja ampak tega denarja ni! »Seveda ga ni, ampak treba se je obnašati olimpijsko. Torej važno je sodelovati in ne zmagati, oziroma v našem primeru, važno si je želeti, ne pa dobiti.« Bogo Sajovic \___________________________________________________________y Cesarjev kotiček Trst, 22. 2. 1992. Pustni karneval. Leninovo va-skrsenje. Politična prenova. Prenovitelji - čudovite maske. Priletel je Stalin in jih pozdravil. Kardelj je navdušeno ploskal. Tito je žarel. Pricapljal je še razbojnik Lončar. Jedli so rdeče ribe. Popit je postregel z 92 litri terana. Klara Zetkin je objela Kučana. Komunistično gostiivanje. Manjkala sta nadškof Šuštar in Lojze Peterle. Pust je Pust, širokih ust... In takšno je bilo tudi zasedanje parlamenta, s katerega objavljamo fotografije. Strastni reševalci križank v DE bodo verjetno hudo jezni, ker smo jih prikrajšali za užitek. Toda Pust je vendarle tako neresen čas, da bomo ugankarsko slo za spremembo potešili na malce drugačen način. Uganite, kdo se skriva za pustnimi očali, žreb pa vas bo nagradil enako, kot križankarje: Prva nagrada je 1.000, druga 700 in tretja 500 tolarjev. Tokrat bomo izžrebali še tolažilno nagrado - srečnež bo dobil originalne fotografije s posnete maškarade. Rešitve pošljite na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Pust 92. Pravilno geslo križanke št. 7 je: pinot, teran, tokaj, merlot. Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 7: 1. Lilijana Štajer, Zasip-Sebenje 26, 64260 Bled, 2. Ivo Klobučar, Partizanska 10a, 61381 Rakek, 3. Uroš Vidmajer, Prebold 41 c, 633T2 Prebold. Nagrade bomo poslali po pošti.