E KNJIŽNICA MROAKMCčIJA v ceuu
■■■Mi
perišču tudi
Za perice, ki že vrsto let perejo na toplem izviru v Podit Šempetru, je bil pred nedavnim poseben dan. Pa tudi za mlade vrsto let čakala na večer, da so te perice odšle in da so s . kamni zajezili vodo in bi tako pripravili nekaj veselja, kakršnega jo tam, kjer so urejena kopališča. Ob perišču so namreč odprli manjši bazen, ki so ga zgradili s pomočjo krajevne skupnosti in s prostovoljnim delom mladine iz Podloga ter s sredstvi delovnih organizacij v kraju. Nekaj jeze je tu in tam le še, saj včasih otroci s kakšnim plavalnim skokom poškropijo perice.
Edi Masnec
Celje - skladišče D-Per
III 5/1986
1119860841.7
SRJINJSKI ■ OBČIN
Leto IX Številka 7 Julij 1986
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Jože Golič, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Breda Verstovšek in Milan Zupanc,
Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek
Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1,
telefon: 711-433, 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
ukrepi — vprašljivi rezultati
Deseto srečanje mladih zadružnikov
Rezultati gospodarjenja, ki ao jih delovne organizacije v žalski občini dosegle v prvi polovici leta, so te dni zelo pomemben predmet pogovorov. še več pozornosti in razprav pa vzbujajo julijski ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki se je namenil inflaciji temeljito pristriči peruti, tudi z vračanjem cen. Najno-vejii ukrepi v cenovni politiki pa bodo nedvomno najhuje prizadeli tudi organizacije v žalski občini, ki naj bi že s prvim julijem vrnile cene na raven februarja. O tem smo se pogovarjali s predsednico občinskega komiteja za planiranje in družbeno ekonomskim razvoj Danico Jezo-všek-Korent.
Savinjski občan: Minerva Zabukovica, Keramična industrija Liboje, Cestno podjetje — Asfalt Kamnolom Velika Piretica in Montana Zaloška gorica bodo morale vrniti cene svojih proizvodov na raven letošnjega februarja. Kaj lahko takšen ukrep, če se bo izvajal prinese?.
Korent: Naš vpliv na tem področju je izredno majhen. To so ukrepi, ki so prišli »od zgoraj« in komite lahko samo spremlja dogajanja na tem področju. Ne skrbi nas, ali bodo te delovne organizacije določila ukrepa tudi dosledno izvajali, v končni fazi je to delo in naloga inšpekcijskih
služb. Vprašanje je samo, ali bodo le-te dovolj hitro ukrepale. Bolj zaskrbljujoče pa je, kaj bo to pomenilo za organizacije. Za Minervo Zabukovica, na primer, lahko ta ukrep pomeni vrnitev na cene, ki so veljale pred letom dni. Tako se bodo poslabšali rezultati gospodarjenja tudi tam, kjer so bili doslej dobri. Seveda pa ne bi razpravljala, koliko je umestno graditi razvoj organizacije z zidanjem cen.
Savinjski občan : Čeprav se v zadnjem času veliko govori o cenovnih razmerjih, pa tole že na prvi pogled izgleda, da se bodo cenovna neskladja te povečala, še zlasti zato, ker primarna proizvodnja nima takšnih omejitev.
Korent: Res je, primarna proizvodnja zaenkrat v cenovne omejitve ni toliko vključena. Cene bodo ostale na isti ravni ali pa jih bodo celo povišali. Zato ni razloga za optimizem, še zlasti zato, ker v strukturi žalskega gospodarstva prevladujejo proizvajalci končnih proizvodov. Poleg tega-bo za nekatere proizvode treba najaviti podražitev sto dvajset dni prej, ob sedanjih razmerah in inflaciji pa bo te zelo težko štiri mesece zadrževati na isti ravni. Upamo lahko samo to, da takšni ukrepi ne bodo imeli dolge življenjske dobe, kajti na daljši rok lahko edino tržišče uravnava cene. Letošnji zelo hiter dvig cen je bil pravzaprav normalen, kajti, ko
Danica Jezovšek-Korent
se je sprostilo delovanje ekonomskih zakonitosti, so cene zelo hitro poskočile. Z ukrepi nismo dovolili, da bi začel”trg resnično delovati.
Savinjski občan: Ob tem, kar ste povedali, je ob polletju pravzaprav težko pričakovati spodbudne gospodarske rezultate.
Korent: Točnih ocen še nimamo, izgube pa bodo po napovedih manjše kot so bile ob četrtletju. Veliko organizacij je imelo v tem obdobju povsem sezonsko izgubo. Večji problem je nastal ob izgubi šempetrskega Sipa, kjer so v zadnjih letih dosegli visoko raven proizvodnje. Domači trg se je zapolnil, na nova tuja tr-
dal naslednje: »Na prireditvi bodo sodelovali aktivi mladih zadružnikov, ki bodo tudi letos okrasili vozove oziroma na njih prikazali nekaj hmeljarskih tradicij. Sicer pa bo program približno takšen kot vsa leta. Povorki bo sledil kulturni program, letos ga bodo popestrili mladi šmihelski godbeniki na pihala iz sosednje Avstrije. Lanskoletni hmeljarski starešina bo predal starešinstvo novemu, obenem pa se bo predstavila tudi njego-
žišča pa je vse teže prodreti. Na drugi strani je postal izvoz tudi za žalsko gospodarstvo vse bolj nezanimiv, čeprav smo imeli v občini že precejšen delež izvoza. Letos še vedno pada, kar sploh ni presenetljivo, saj sedanja zunanjetrgovinska zakonodaja ne spodbuja izvoznikov. Prav tako ne verjamem, da bo boije z novimi ukrepi. Le-ti predvidevajo stimulacije, za katere pa je še velika neznanka, od kod naj bi dobili denar. Gospodarstveniki vse bolj poudarjajo, da bi lahko rešili veliko problemov,če bi se tečaj dinarja prosto oblikoval.
Savinjski občan: Kljub temu da že velika večina delavcev z osebnimi dohodki komaj shaja, bodo veljala strožja omejitve tudi za osebne dohodke.
Korent: Po novem veljajo zvezna določila, kar bo pomenilo nižanje ali vsaj zadrževanje osebnih dohodkov organizacij, ki poslujejo z izgubo. Lahko rečem le to, da občina vse bolj izgublja svojo vlogo in zato vse manj vpliva na tokove gospodarstva v njej. V organizacijah ugotavljajo, da razpolagajo s čedalje manjšim deležem ustvarjenega dohodka. Vse več denarja se preliva iz občin in gospodarstvo mora kljub obljubljenim razbremenitvam to samo omejevati,in sicer tako, da ne podpisuje sporazumov, ki so občinskega pomena.
Marjana Matijec-Natek
va spremljevalka. Tudi letos bo ta dan demonstracija Sipovih kmetijskih strojev, za popestritev prireditve pa bo sodelovalo še Kinološko društvo iz Žalca.
Po tem delu prireditve pa bo zabava.
Lahko rečem le še to, da si organizatorji brez sodelovanja in pomoči Kmetijske zadruge Savinjska dolina in Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije ne moremo zamisliti.«
24. dan hmeljarjev
Nekaj dni pred začetkom obiranja hmelja, devetega in desetega avgusta, bo v Braslovčah turistično zabavna prireditev dan hmeljarjev. Na tem, že štiriindvajsetem hmeljarskem prazniku, bodo prireditelji skušali prikazati običaje in tradicije, ki zaradi sodobnejšega pridelovanja te savinjske kulture že tone-
jo v pozabo. V okviru praznovanja bo tudi srečanje hmeljarskih tehnologov Slovenije in pa podelitev priznanj in plaket najboljšim proizvajalcem hmelja. O osrednji prireditvi, ki bo desetega avgusta, pa je predsednik Turističnega društva Braslovče, Andrej Korošec, ki vsako leto organizira dan hmeljarjev, pove-
Mladi zadružniki se bodo 26. in
27.	julija zbrali na Vranskem, na jubilejnem desetem srečanju mladih zadružnikov Slovenije. Že prvi večer bo zadišalo iz kuhinje, kjer se bodo dekleta pa verjetno tudi fantje pomerili v pripravljanju kmečkih jedi. Poleg kulinaričnih sposobnosti, prikazalo jih bo kar štiriindvajset ekip, si bo mogoče ogledati tudi kulturni program.
Tako kot vsako leto bodo tudi
letos organizirali razgovor o položaju mladih na vasi.
V nedeljo, ko bo osrednji del prireditve, se bodo mladi zadružniki pomerili v košnji, grabljanju, med zanimivostmi srečanja pa bo vsekakor napajanje živine in kmečka žehta. Turistično društvo Vransko, ki vsako leto organizira to prireditev, zagotavlja, da si bo tudi tokrat tako pestro prireditev vredno ogledati.	_mn
Eksplozija v bloku 16 F
J
Nekaj minut po četrti uri je prebivalce Doberteše vasi pri Šempetru zbudila močna eksplozija in prav gotovo ga ni bilo stanovalca v bloku 16 f, ki ne bi pomislil na to, da je v njihovem bloku eksplodirala bomba. Pa ni bilo tako. V stanovanju Marije Šoštarič je namreč razneslo električni bojler, ki je napravil v tem stanovanju pravo razdejanje, predmeti v kuhinji pa so se skoraj vsi spremenili v prah. Pri tem je imel največ sreče sin Silvo, ki je spal v. kuhinji in je mimo njegove glave odneslo hladilnik, postelja pa je bila vsa prekrita s steklom. Oba sta bila sicer nepoškodovana, seveda pa sprva
v šoku. Precej škode je tudi v ostalih stanovanjih štirinadstropnega bloka, kjer je po vsem stopnišču razbilo stekla na oknih, poškodovana pa je bila tudi električna napeljava. Nekaj škode, ki je po prvih ocenah čez 15 milijonov din, je tudi na nekaterih avtomobilih, ki so bili takrat parkirani v bližini. Neuradno naj bi do eksplozije prišlo zaradi napake na varnostnem ventilu, kar vse opozarja, da je treba poleg vsakoletnega čiščenja vodnega kamna v bojlerju tudi vsaj vsaka dva meseca preizkusiti varnostni ventil.
Edi Masnec

Savinjski magazin Žalec
\ZfcOB\ST'TE

ALI POZNATE MOŽNOST, ĐA ŽE DEVET LET LAHKO KUPUJETE
V	PRVEM DISKONTU V SAVINJSKI DOLINI? KJE?
V	BLAGOVNICI ŠEMPETER.
KAJ?
PIJAČE: PIVO, MINERALNO VODO, VINO TER DRUGE ALKOHOLNE IN BREZ ALKOHOLNE PIJAČE. BONBONE, KEKSE, ČOKOLADO. KAVO, KONZERVE, PRALNE PRAŠKE, PAPIRNO KONFEKCIJO.
PRAZNIK OBČINE V PREBOLDU
Delegatom In gostom Je spregovoril predsednik IS Anton Bratuža
S svečano sejo zborov občinske skupščine so v Preboldu strnili praznovanje občinskega praznika. Skoraj dva meseca so v Preboldu potekale kulturne, športne in zabavne prireditve. O nekaterih smo pisali že v prejšnji številki, vseh pa v tem poročilu niti ni mogoče zajeti.
Svečane seje zborov občinske skupščine so se udeležili tudi številni gostje, med njimi pred-
sednik predsedstva SRS France Popit, prvoborci, častni občani, delegacije pobratenih občin Kru-ševac, Bačka Palanka in Biograd na moru, predstavniki sosednjih občin in medobčinskih organizacij. Potem, ko je delegacija položila venec k spomeniku NOB v Preboldu, je predsednik izvršnega sveta Anton Bratuša spregovoril o opravljenem delu v preteklem letu in o sedanjih gospodar-
skih in družbenih razmerah v občini. Zbori občinske skupščine so proglasili Petra šprajca-Slavca za častnega občana občine Žalec, nato pa še podelili zlate, srebrne in bronaste grbe, zlate značke občine in priznanja sveta za ljudsko obrambo, nazadnje pa še sklenili, da bo praznovanje občinskega praznika prihodnje leto v Vinski gori.
fk foto: L. Korber
Predsednik Občinske skupščine Ludvik Semprimožnik Je izročil predstavniku Lovske družine Prebold srebrni grb očine
Peter
Šprajc — častni občan občine
Na predlog predsedstva občinske konference SZDL Žalec je na svečani seji zborov občinske skupščine, njen predsednik Janez Meglič predlagal, da bi prvoborca Petra Sprajca-Slavca imenovali za častnega občana občine Žalec.
Peter Šprajc izhaja iz zavedne delavske družine iz Migojnic pri Grižah. Njegov oče je bil znan kulturni in partijski delavec, borec za delavske pravice in udeleženec NOV. Po njem je poimenovana osnovna Sola Žalec. Peter Šprajc se je zgodaj
Peter šprajc
vključil v napredno delavsko gibanje. Član SKOJ-a je postal v Zabukovici leta 1938, v NOB pa se je vključil že leta 1941. Vključil se je v vrste I. Savinjske čete, nato v štajerski bataljon, bil je udele-žec prve frontalne bitke na Čreti, član okrožnega komiteja KPS za Kozjanskom, politični delegat v bataljonu brigade Brača Radič, sekretar SKOJ in oficir v bataljonu Matija Gubca.
Po osvoboditvi se je Peter Šprajc-Slavc aktivno vključil v obnovo porušene domovine, v izgradnjo samoupravnega socialističnega sistema in borbo za lepše življenje-delavskega razreda. Opravljal je vrsto odgovornih funkcij v bivšem okraju Celje, v družbenopolitičnih organizacijah, še zlasti v ZZB NOV, tesno pa je še sedaj povezan z rodno vasjo in občino Žalec.
Listino častnega občana občine Žalec je Petru Špraj-cu izročil predsednik občinske skupščine Ludvik Semprimožnik.	jk
Inovator Žalec '86
Ob prazniku občine Žalec so na slavnostni seji podelili najbolj uspešnim inovatorjem nagrade in priznanja.
Za množično inventivno dejavnost je prejel prvo nagrado in priznanje Martin Vošnjak, zaposlen v SIP Šempeter, za izboljšave na varilnih aparatih ISKRA; drugo Andrej Zabavnik, prav tako iz SIP, za novo izvedbo napenjalca verige in nakladalnih prikolic; tretjo Tone Šepec iz Gradnje Žalec za novo konstrukcijo demperske posode za prenos betona; četrto nagrado in priznanja pa so prejeli Ivan Šorli, Zdenko Mak in Ivan Kukec iz Ferralita Žalec za nov način čiščenja- kanalskih peči ter peto Franc Mali iz SIP za zamenjavo lesenih čepov in prostor s prožnim zatikom na ličkanih obi-ralnikih koruze. Priznanja pa so prejeli Metka Lužar iz SIP Šempeter za zamenjavo obroča, Jože Skok iz Gradnje Žalec za uporabo Samotnega odpadka, Štefka Bedjančič iz Juteksa Žalec, za zamenjavo drsne sklopke in Vlado
Toman iz SIP za nov način vpenjanja obdelovalcev.
Prvo nagrado in priznanje za uvajanje nove proizvodnje sta prejela Branko Koceli in Zvone Cencan, SIP, za povezavo računalnika VAX'11 z obdelovalnim centronm NORTE, drugo pa Vlado Bračun, Miran Grobelnik, Stane Pinger in Boris Podgoršek iz Ferralita Žalec za uvajanje tehnologije silicijevih bronov.
Za raziskovalno delo je prvo nagrado prejela Marta Dolinar, Inštitut za hmeljarstvo Žalec, za izdelavo modela za napoved okužb hmelja, drugo Oto Muck, Rudi Ulrih in Andreja Steiner iz SIP za raziskovalno študijo. Več dohodka z doma pridelano koruzo in tretjo Bogdan Čede in Marjan Povše, Strojna Žalec, za tro-silno napravo iz raztros umetnih gnojil.
T. TAVČAR
Predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti Jože Praprotnik podeljuje prvo nagrado in priznanje Marti Dolinar.
Letošnje srečanje borcev ob dnevu borca Je bilo pri lovski koč! na Ooijavi. Zbranim Je spregovoril predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Rado Cileniek, ki Je opozoril na zapletenost sedanjih gospodarskih in družbenih razmer v občini in v Jugoslaviji. »Borci odločno zahtevamo odgovornejše in hitrejše reševanje problemov, žrtve NOB zahtevajo drugačno ravnanje za ohranitev svobode in položaj delavskega razreda,« je poudaril Rado Ciiinšek. Sledilo je tovariško srečanje in ponovno je zadonela partizanska pesem.
Sodobna tehnologija za kvalitetne proizvode_________________________________________
Praznovanje občinskega praznika so delavci IGM Gradnja počastili z odprtjem nove proizvodne hale in tehnološke opreme. S to pomembno pridobitvijo bodo posodobili, predvsem pa še izboljšali kvaliteto proizvodnje etažnih dimnikov in kaminov. K novi delovni zmagi je delavcem tega kolektiva čestital predsednik Izvršnega sveta Anton Bratuša, ki je ob tej priložnosti opozoril na težaven položaj gospodarstva v občini. »Posodobitev proizvodnje, večji fizični obseg in produktivnost, vse to je v sedanjih razmerah še kako pomembno in skladno s prizadevanji za boljše gospodarjenje,« je med drugim dejal Anton Bratuša.
Tehnologija v novi proizvodni hali je zasnovana na uporabi pe-nabetonov, zato se bodo delovni pogoji bistveno izboljšali. Prizadevanja za boljšo kvaliteto proizvodov bodo z novo tehnologijo vsekakor dosegali in tako bodo lahko uspešnejši tudi na tujih tržiščih. Razen prokroma uporabljajo izključno domače surovine. Vrednost gradbenih, obrtnih in instalacijskih del znaša 84 milijonov
din, opreme 60, ureditev priključkov in okolice pa deset milijonov din. Sredstva za to naložbo so zagotovili pretežno iz lastnih virov, 45 milijonov din pa je prispevala Ljubljanska banka Celje. Izvajalec gradbenih del je bil In-
grad, opremo pa so sprojektirali in jo v glavnem tudi sami proizvedli delavci Gradnje sami. Na novi lokaciji načrtujejo izgradnjo še dveh podobnih objektov, ki bosta funkcionalno povezana s sedanjim.	jk
Anton Kramer, delavec z najdaljšim delovnim stažem, je prerezal trak ob odprtju nove proizvodne hale
Praznik delovnega kolektiva
Kolektiv Tekstilne tovarne Prebold praznuje svoj praznik v spomin na 3. september, ko so delavci prevzeli tovarno v svoje roke, letos pa so zaradi praznovanja občinskega praznika svoj praznik pomaknili v mesec julij ter tako tudi obogatili praznovanje občinskega praznika.
Pripravili so vrst® prireditev. Na predvečer praznovanja je na bazenu v Preboldu potekala modna revija modelov proizvodnega pro-
grama za sezono 1986/87. Pred tem je bil še promenadni koncert godbe na pihala, vrhunec vsega pa je bil dosežen s prekrasnim ognjemetom, ki ga v Preboldu že dolgo ni bilo. Naslednji dan so bila vrata tovarne odprta na stežaj.
številni obiskovalci so si ogledali proizvodni proces in investicij-sko-rekonstrukcijska dela. Ta dan so predali namenu tudi plavajoči jez na Boljski v Kaplji vasi, ki
pomeni izredno pomembno pridobitev, tako za tovarno kot tudi za lepši videz okolja. Osrednja proslava s slavnostnim zborom delovnega kolektiva in upokojencev tovarne pa je s kulturnim programom, ki ga je povezoval gledališki igralec Boris Kralj, dala piko na »i« letošnjemu praznovanju tovarniškega praznika, ki se je nadaljevalo v veseličnem vzdušju pozno v noč.
D. N.
praznik delov
skupnosti
Posnetek s svečane proslave delovnega kolektiva, kjer je zbranim spregovoril generalni dire-kotr Ivan Žagar.
Dan gasilca občine Žalec
Že ustaljena navada je, da tam, kjer praznujemo občinski praznik, praznujejo tudi dan gasilca. Letos je torej občinska gasilska zveza pripravila ta dan v Preboldu.
V veličastni paradi, ki se je formirala pred domom GD Prebold Dolenja vas in potem šla skozi center Prebolda, kjer je bil slavnostni prostor, je sodelovalo preko petsto gasilcev in množica gasilskih vozil vseh gasilskih društev Občinske gasilske zveze. Ešaloni gasilcev in gasilk so
strumno korakali mimo prireditvenega prostora in nato prisostvovali svečanostim ob njihovem dnevu. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Ludvik Semprimožnik, ki je v svojem govoru poudaril pomen gasilstva in se zahvalil gasilcem za njihovo požrtvovalno in nesebično delo. Ob tej priložnosti pa so podelili še osem republiških gasilskih odlikovanj. Ob zaključku svečanosti ob dnevu gasilca pa je sledila še vaja, v kateri so se ženske desetine TOZD-ov TT Pre-
bold in dislociranih obratov po« merile v mokrem trodelnem napadu, moške ekipe pa so prikazale zmogljivost nove motorne brizgalne 7'egler na 12 curkov.
S tem praznovanjem so se šte» vilne gasilske manifestacije za nekaj časa polegle. Že danes ali jutri pa bodo mnogi gasilci spet skupaj, bodisi na tekmovanjih, paradah, pogrebih, otvoritvah gasilskih objektov in še marsikje. Žal tudi ob požarih.
D. N.
!K>iW
mtm/i
5Jud/lt*
•/
rV
biiilovito/'iVopozniiìiD,
Tako bi lahko na kratko strnili vtis, ki je in bo še dolgo ostajal v srcih ljudi, ki so si ob zaključku praznovanja občinskega praznika v preboldski osnovni šoli »Slavko Šlander« ogledali razstavo cvetja kulinarike, gob, kaktusov, starinskih dekorativnih predmetov in množico ročnih del krajanov KS Prebold. Razstava je presegla vsa pričakovanja in presenetila tudi same organizatorje, pridne, neutrudne člane preboldskega Hortikulturnega društva. To je bila gala razstava, ki je dala piko na »i« letošnjemu občinskemu prazniku, ne nazadnje pa tudi razstava, ki je pokazala neusahljivo, bogato in ustvarjalno delovno zavzetost premnogih krajanov Prebolda in ostalih vasi KS Prebold. Z eno besedo, to je bila njihova razstava, ki je pokazala, kaj znajo, zmorejo in ustvarjajo njihove pridne in spretne roke. Prav to pa je tista vrednota, ki daje tovrstni razstavi neizbrisen pečat.
Ni enostavno govoriti o akterjih razstave, ker jih je dolga vrsta, predolga, da bi lahko omenili vse, pa vendar je prav, da povemo, da je celotna organizacija slonela na ramenih Hortikulturnega društva
in na njihovem predsedniku Milanu Škorjancu, ki so mu pomagali številni drugi. Tako je bila cvetličarka Danica Jerman nosilka cvetlične razstave, Majda Petek kulinarične razstave, Jolanda in Mara Petek razstave ročnih del, Vili Lupše gobarske razstave, pripravo ruskega bifeja za pogostitev udeležencev svečane seje sta prevzela Vinko Petek in Hotel Prebold, razstavne panoje pokroviteljev je imela na skrbi Mara Petek, načrt postavitve in tehnična izvedba pa je bila v rokah Dore Eberlinc. Vsem omenjenim pa je pomagala prava armada poverjenikov in številnih drugih, brez katerih prav gotovo ne bi bilo mogoče storiti tega, kar so. Morda je bilo česa preveč in je razstavni prostor dajal videz prenatrpanosti, vendar je bila to posledica izrednega odziva krajanov, ki ga organizatorji niso pričakovali in zato tudi niso napovedali selekcije. Zato pa so bili tudi vsi prineše-ni eksponati razstavljeni. Sicer pa velja pogledati v knjigo vtisov, ki najbolj zgovorno pričajo, kaj jim je pomenila ta razstava. Beremo: »Vrtnica simbol ljubezni, življenja, simbol društva ljubiteljev narave,
cvetja, vsega lepega, simbol hor-tikulturnikov je danes ta razstava pokazala pot k naravi, k vsemu lepemu in vrednemu ogleda ... Na tisoče križcev, šivov, ubodov, vezenj in vozlanj, zank je združilo ljudi, ljubitelje vsega lepega, ljubitelje, ki za razvedrilo ustvarjajo neprecenljive vrednote ..., Tu ti zastane korak, zamisliš si, kdo so ljudje, ki so nam krajanom — občanom prispevali to enkratno čudovito doživetje, doživetje, ki ostane večen spomin in mogoče opomin, da lahko vsakdo izmed nas stori kaj za čisto in lepšo naravo ... Ob vsem asfaltu in betonu, ob vsem onesnaženju tukaj človek znova doživi, da je še življenje ... Takšnih in podobnih vtisov je v knjigi še veliko. Že ti pa dajejo dovolj zgovorno sliko o celotni razstavi, ki so jo s svojimi razstavnimi kotički obogatili tudi hortikulturniki s Polzele in Žalca ter cvetličarne iz raznih krajev naše občine.
Preboldski hortikulturniki so se izkazali, da se bolje niso mogli. Ker jim ne manjka delovne zavzetosti, domislic in načrtov, lahko od njih še marsikaj pričakujemo.
D. NARAGLAV
Preboldski gasilci v Avstriji
Moška desetina gasilskega društva iz Prebolda se je konec junija udeležila 36. mednarodnega gasilskega tekmovanja v Kremsu v Avstriji. S tem so se odzvali vabilu pobratenega gasilskega društva Oberradl-berg—St. Pölten, s katerim sodelujejo že petnajst let.
Tekmovanja se je udeležilo 1900 desetin z dvanajst tisoč gasilci, ki so se skupaj predstavili na zaključni paradi. Preboldski gasilci so v tekmovanju za bronasto značko dosegli drugo mesto, za srebrno značko pa prvo. Rudi Herman in Marjan Lubej sta prejela odlikovanje za
mednarodne odnose, podeljeno pa jima je bilo na sprejemu za delegate iz inozemstva pri županu mesta Krems. Pokal in plaketa pa sta dokaz, da so preboldski gasilci dostojno zastopali jugoslovansko gasilstvo zunaj naših meja.
J
Edi Ahac, Bernard Čepin, Miran Vedenik, Martin Jesenek
Ponosni ob novi pridobitvi
Lepa in sončna sobota, zadnja v mesecu juniju, bo ostala preboldski zeleni bratovščini v neizbrisnem spominu. Pa ne zavoljo lepega vremena, uspešnega lova ali uspešnih tekmovalnih rezultatov, temveč zavoljo tega, ker so kronali svojo 40-letnico obstoja z veliko delovno zmago, ki je plod njihovega večletnega prizadevanja, odrekanja in naporov. Vse to je namreč vtkano v nov, obnovljen in povečan lovski dom, ki mu je težko najti primerjavo. K temu slavju pa so prispevali tudi vsi udeleženci svečane jubilejne skupščine, še zlasti pa izvajalci kulturnega programa in lovski veterani. Ob koncu skupščine in po predaji doma svojemu namenu smo se zapletli v pogovor z nekaterimi člani preboldske lovskè družine in zabeležili nekaj njihovih izjavu ki so odraz njihovega razpoloženja, veselja in ponosa.
EDI AHAC — dolgoletni član in funkcionar preboldske lovske družine in lovski strokovnjak:
»Ponosen sem, da odpiramo tako velik in lep lovski objekt, ki bo služil našemu lovstvu pa tudi ostalim občanom, tudi DPO Prebolda in drugim organizacijam ob raznih priložnostih. Naša lovska družina doslej ni imela takšnih prostorov, kjer bi lahko bile naše skupščine, občini zbori itd., zato je ta pridobitev za nas še večjega pomena. V vrste preboldske zelene bra-
tovščine sem stopil leta 1950. V vsem tem času sem opravljal vrsto dolžnosti
—	tri mandate tudi kot predsednik LD
—	zato sem danes še toliko bolj vesel in ponosen. Mladi, ki so v naših vrstah, pa so porok za dobro in uspešno delo tudi v bodoče.«
BERNARD ČEPIN - dolgoletni gospodar LD Prebold, graditelj prvotne lovske koče in sedaj častni član LD Prebold:
»Prav presrečen sem, da lahko danes prisostvujem odprtja tako lepega lovskega objekta. Kot invalidu mi ni bilo dano, da bi s svojimi rokami kaj pripomogel k tej pridobitvi, ne glede na to pa sem neizmerno srečen in ponosen na ostale lovske tovariše, ki so šli po naših stopinjah in ob prvotnem domu, ki smo ga gradili mi starejši, dogradili prizidek, obnovili staro kočo ter' čudovito uredili okolje celotnega doma. Z listino častnega člana Lovske družine, ki so mi jo moji lovski tovariši podelili danes, pa so mi izkazali veliko spoštovanje. Nedvomno pa sem še toliko bolj vesel, da se je to zgodilo na današnji dan, ko praznujemo 40-letnico ustanovitve društva, jaz sam pa prav toliko let med zeleno bratovščino.«
MIRAN VEDENIK - bivši predsednik LD, predsednik gradbenega odbora in nasploh človek, ki ima veliko zaslug za to pridobitev:
»Za nami je opravljeno veliko delo. Nedvomno smo vsi, ki so kakorkoli pripomogli, da smo lahko danes predali namenu ta dom, zelo veseli. Gre za pomembno družbeno pridobitev, ki bo koristila celotni družbi. Sredstva in material, ki smo ga dobili od OZD, zasebnih obrtnikov, kmetov in mnogih drugih, so naši člani oplemenitili s preko 7000 delovnimi urami. Tako je z zavestjo in delovnim zanosom ter razumevanjem širše družbe izbojevana zmaga s časom in denarjem. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, pa se ob tej priložnosti v imenu vseh preboldskih lovcev iskreno zahvaljujem«
MARTIN JESENEK - najstarejši član preboldske lovske družine in eden tistih, ki so bili glavni pobudniki in nosilci izgradnje prvotne lovske koče na Goljavi:
»Neizmerno sem vesel, da sem danes med svojimi lovskimi tovariši, žal mnogo tistih, s katerimi smo zasadili lopate na tej lokaciji pri izgradnji prvotne koče, ni več med nami. Ponosen sem na sedanji rod lovcev, ki so se spoprijeli s težavno nalogo in jo v zadovoljstvo vseh nas nadvse uspešno izpeljali. Ob tem pa velja dodati, da je tako lep objekt lahko v ponos KS in občini, hkrati pa tudi dokaz, da se da z voljo in zagnanostjo še veliko storiti.«
DARKO NARAGLAV
Srečno ob 3. juliju
...	' " ■ ra; ’ ;.. X
Ivan Grobelnik
•v
Dan rudarjev je praznik, na katerem se srečajo prijatelji, nekdanji »kamerati«, je praznik odkritih, preprostih, domačih ljudi. O njem so dejali:
Ivan Grobelnik, predsednik koordinacijskega odbora upokojenih rudarjev pri krajevni konferenci SZDL Griže:
V letošnjem letu se spominjamo tragičnega dogodka pred štiridesetimi leti, ko je dvanajstega avgusta 1946. leta odjeknila eksplozija in vzela štirinajst življenj rudarjev v zabukovški jami. Grenak pa je tudi spomin na dan pred dvajsetimi leti, ko so rudnik Zabukovica zaprli. Utihnili so vitli, rudarski krampi in ugasnile rudarske svetilke. Vendar se tradicija rudarstva nadaljuje kljub temu, da v Zabukovici ni več rudnika. S tega območja se približno 60 mladih vozi na delo v rudnik Titovo Velenje. Pa tudi v naši družini se tradicija nadaljuje, ker je tudi moj sin rudar. Želimo si, da bi naš praznik na tem območju ostal, da bi se tradicija nadaljevala, da bi v prihodnje širša družbena skupnost imela več. razumevanja pri pripravi dneva rudarjev.
Zofka Laznik
knapovska leta so težki, posebno grenak je spomin na dan ukinitve rudnika. Imela sem tako službo, da sem bila v stiku z vsemi rudarji. Tako sem takrat v marsikaterih očeh videla solzo in občutila bolečine v prsih, ko so nekdaj veseli in marljivi rudarji ostali brez dela. Dela ni bilo dosti za vse, nekaj se jih je zaposlilo v Železarni Štore, Ferralitu, v Rudniku Velenje, Zarji in ostalih delovnih organizacijah na območju občine Žalec. Seveda pa so prvi dobili delo zdravi in močni, težko pa je bilo za bolne in invalide. Zanje ni bilo dela. S težavo smo leta 1972 izborili predčasno upokojitev. Tako imajo ti rudarji izredno slabe pokojnine. Vendar pa je »knap« ostal preprost, odkrit in ponosen. Večkrat se še oglasijo pri meni na domu, da jim napišem kakšno prošnjo, pa tudi po kakšen nasvet radi pridejo. Vesela sem, da sem ostala njihova »Zofi«. Bridki pa so trenutki, ko odhajajo, ko se njihove vrste krčijo, vendar življenje teče dalje.
L. Korber
Jože Kumerc
Jože Kumerc:
Tretji julij je moj in tudi naš praznik rudarjev, ki smo v jamah zabukovškega rudnika trdo delali. Bil sem jamski kopač, pa tudi »šusman«. Trdo sem moral delati, kajti takrat jame niso bile mehanizirane. Večino dela smo opravljali ročno. Po ukinitvi rudnika v Zabukovici pa sem bil premeščen v rudnik Liboje, kjer sem delal do upokojitve. Takrat smo imeli slabe plače kljub temu da smo pridno delali, tako da imamo s tistega časa upokojeni rudarji izredno nizke pokojninske osnove, zato so danes naše pokojnine zelo majhne. Pri današnji draginji si moramo pač pomagati na različne načine. Ker pa smo bili vajeni vseskozi skromno živeti, znamo tudi sedaj marsikaj potrpeti. Bil sem osemindvajset let s srcem rudar, na kar sem ponosen. Zofka Laznik
1951: leta sem prišla iz Zagorja v Zabukovico, kjer sem si ustvarila dom. Delala sem v kadrovski službi rudnika do njegove ukinitve. Potem pa sem bila zaposlena v Montani vse do leta 1979, ko sem se upokojila. Spomini na
30 let Občinske gasilske zveze
V juliju je izšla knjiga Trideset let Občinske gasilske zveze Žalec, ki obsega vrsto podatkov o razvoju gasilstva kot družbene organizacije, katere delovanje sega v sleherno krajevno skupnost ali večjo vas, pa tudi večino delovnih organizacij. Zaradi tega humanega in družbeno koristnega dela lahko s ponosom praznujejo svojo trideseto obletnico. Njen sedanji predsednik je Jože Kuder, zajema pa 36 teritorialnih ga-
silskih društev in šest industrijskih društev. Anton Gros, poveljnik Občinske gasilske zveze, pa se upravičeno pohvali, da prostovoljno delo v gasilstvu zajema najštevilčnejše članstvo. V knjigi so navedeni organi zveze, podan je razvoj gasilskih organizacij in kronološki pregled delovanja zveze, prispevki o praznovanju 30-le-tnice, pregled občinskih gasilskih tekmovanj, statistični podatki orodja in opreme.
Posebno pozornost zaslužijo kronike gasilskih društev, popestrene s slikami gasilskih domov, ustanovnih članov in članov upravnih odborov. Vse to pa dokazuje bogato zgodovino, prizadevnost in požrtvovalnost gasilcev in prostovoljno delo, ki ga ni moč preceniti. Skratka, knjiga nazorno in pregledno podaja sliko delovanja gasilke organizacije.
Simon Ograjenšek delegat 13. kongresa ZKJ
Simon Ograjenšek, delavec v SIP Šempeter, sicer pa doma v KS Andraž ter član predsedstva občinskega komiteja ZK, je bil delegat na 13. kongresu ŽKJ. Obiskali smo ga na na njegovem delovnem mestu in se z njim pogovarjali o vtisih na kongresu.
»Sam ne vem, kako me je dole-tala takšna čast, da sem bil na kongresu član delovnega predsedstva plenarnega zasedanja. Zame je bilo to še posebno doživetje, saj sem se imel priložnost vrteti v bližini vodilnih jugoslovanskih funkcionarjev. V prvi vrsti me je presenetila njihova neposrednost, preprostost in pripravljenost za pogovor. Prvič sem bil v kongresnem centru Sava, to je resnično velik in veličasten objekt, najbrž pa vzdrževanje takšnega objekta tudi veliko stane. Obiskal sem tudi Dedinje in spominski center ter Novi sad,« je pripovedoval Simon Ograjenšek. Vtise o delu kongresa je strnil v oceni, da je kongres vendarle poenotil različna stališča posameznih delegatov in republik; »Razprave so bile kritične, mnoge konkretne, saj so jasno nakazale pot razreševanja sedanjih zapletenih gospodarskih in družbenih razmer. Seveda pa je kongres le dogovor komunistov, ki ga bo treba vtkati v življenje. Da moramo besede dosledno ures-
ničevati, je bilo največkrat izrečeno. Tudi o odgovornosti je bilo veliko povedanega. Boli kot doslej jo bo treba tudi izvajati. V komisiji za razvoj sistema samoupravnega socialističnega sistema je bilo premalo govora o mestu in vlogi frontne Socialistične zveze. Nasploh je bilo delo komisij izredno zahtevno, saj. je bilo treba različna stališča strniti v enoten dokument. Komunisti moramo sedaj storiti vse, da bomo kongresne usmeritve v vsakdanjem delu in življenju tudi uresničevali. Predvsem bo od tega odvisna naša bodočnost, trdnost in enotnost neuvrščene Jugoslavije,« je še dodal Simon Ograjenšek.
jk
Mala železničarska mehanizacija
V preteklih testih letih se je žalska delovna organizacija Ferralit uveljavila tudi v proizvodnji male progovne mehanizacije, čeprav je to le eden od stranskih programov in zato nekoliko manj znanih, si je Ferralit s kakovostnim delom na tem področju pridobil pomembno mesto. Poleg izdelave male želeniike mehanizacije so v to delo uspešno vključili še svojo razvojno službo. Že v prvi izdelek — tirnični mazal-nik — so vključili precej lastnega znanja, prav tako pa v vse ostale. Zdaj v Feralitu izdelujejo že deset različnih železničarskih strojev in vseh na leto proizvedejo okoli štiristo. Po kakovosti in tudi po vrednosti prodaje je Ferralit v zadnjih letih postal najmočnejši in prav tako cenjen dobavitelj železničarskih strojev v jugoslovanskem prostoru.
Pred šestimi leti so v tej delovni organizaciji na pobudo Inter-trade Ljubljana razvili mazalko za tirnice. Kot pravijo, pa brez pomoči in strokovnih nasvetov zagrebškega železniškega transportnega podjetja oziroma tozda za Vzdrževanje prog in celjskega železniškega gospodar-
stva ne bi šlo. Tako so prvi v Jugoslaviji izdelali mazalko za tirnice, katere učinek pa je dvojen, nadomestili so uvoz, še pomembnejša pridobitev pa je, da je obraba kolesnega venca desetkrat manjša.
Med železničarji je ta delovna organizacija požela precej uspeha še s tirničnim vozičkom, ki ga uporabljajo za montažo kretnic. S temi vozički, izdelali so jih po predlogu zagrebškega tozda za vzdrževanje prog, traja montaža kretnic na stotih metrih le osem ur. Po starem postopku pa so železničarji za enako opravilo potrebovali kar oseminštirideset ur. Prihranek časa je še toliko večji, če upoštevamo, da morajo za takšna dela zapreti progo za ves promet, v akciji pa sodeluje okoli dvesto ljudi.
Natančnost in kakovost zagotavlja Ferralit tudi za ostalo železniško mehanizacijo. V glavnem so to stroji, ki delajo na progah tudi ob normalnem poteku prometa.
V razvojni službi te delovne organizacije še vedno posvečajo precej pozornosti razvoju železniške mehanizacije. Pripravljene imajo še štiri stroje, ki jih bodo v kratkem času skupaj z železničarji preizkusili. Ena od teh je naprava za dvigovanje tirnic, ki je jugoslovanski železničarji še ne poznajo.	Marjana M. Natek
Odkar v Ferralltu izdelujejo timične vozičke, ee Je čas montaže kretnic zmanjšal kar za šestkrat.
Prispevek za posodobitev bolnišnice	
Do 10. julija 1986 so na račun za posodobitev celjske bolnišnice nakazali enodnevni zaslužek:	
— Skupne službe SIS Žalec SSP	134.785,—
— Občinska matična knjižnica	9.090,-
— Skupna strokovna služba KS v občini Žalec	19.000,-
— VIO Žalec	2.116.770,-
— DPS pri Obrtnem združenju Žalec	41.972,-
— Zavod za načrtovanje Žalec REKAPITULACIJA PO OBČINAH:	69.348,-
CELJE	29.112.059,—
ŽALEC	4.928.825 -
LAŠKO	2.066.495,-
VELENJE	1.722.819,-
ŠMARJE	1.374.386,-
ŠENTJUR	717.581.—
SEVNICA	251.286.—
SL. KONJICE	101.130,—
MOZIRJE	38.027,-
SKUPAJ VPLAČANO DO 10/7—1986	40.312.608,—
injska
Moja dolina
Slogan Savinjska-moja dolina je uspešno prestal krst na prireditvah v sedaj že širom po Sloveniji znamenite prireditve Žalska noč. Letošnji program te pete prireditve je bit bogat in zanimiv za vsakogar. Predvsem pa je bila Žalska noč najtoplejša in najlepša letošnja noč, takšna, kakršno smo tudi napovedali v prejšnji številki. Mnogi obiskovalci so organizatorje spraševali, s kom so se dogovorili za vreme, ki je veliko pripomoglo, da je prireditev tako uspela in privabila rekordno število obiskovalcev, po ocenah kar 40 tisoč. Najbrž je odveč podrobneje opisovati, kaj vse se je to noč dogajalo, saj je večina občanov ne samo videla, ampak tudi doživljala najbolj noro slovensko veselico, kot je zapisal tednik Kaj. Sicer pa še nikdar doslej ni bilo toliko napisanega o znamenitostih Žalca in občine, pa seveda o gostinstvu in turizmu, kar ima za bodočnost te dejavnosti, ki postaja vse bolj pomemben gospodarski dejavnik, še posebno vrednost. Le televiziji Ljubljana se ne zdi vredno posneti vsaj nekaj metrov filmskega traku in s tem dati priznanje številnim organizatorjem, Če bi lahko, bi bodečo nežo podelili prav njim.
Sicer pa smo nekaj zanimivih utrinkov Žalske noči ujeli v objektiv:
Na sejmu gospodarstva in malega gospodarstva se Je predstavilo 20 delovnih organizacij in 35 zasebnih obrtnikov. Sejem je bil zanimiv in uspešen, zato bi ga kazalo pripraviti tudi v prihodnje. Dodajmo še to zanimivost, da je IGM Gradnja na tem sejmu prodala za 15 milijonov din svojih proizvodov, LIK Savinja Šempeter, Nivo, TT Prebold, KIL Liboje in Valerija Verdnik pa so za obiskovalce namenili pet zanimivih nagrad. Izžrebane so bile naslednje vstopnice 722,1554,676,738 in 1539. Nagrade lahko dvignete v uredništvu Savinjskega občana.
Tretjega kolesarskega venski kolesarji in člani domačega kluba, ki ima vedno članstva med najmlajšimi in tudi rekreativci veterani.
V Kompas-Delovih Igrah so se domačini pomerili z Vlničani, po srditem boju so zmagali domačini. V odmoru med igrami pa se je predstavila folklorna skupina iz Vinice, s poskočnimi akordi pa so igre povezovali tudi člani Mladinskega pihalnega orkestra Žalec.
»pav se je za srečanje kresnlčarjev prijavilo več Slovencev, so rojeni 21. junija, se jih je udeležilo le pet, za sodelovanje originalnost sta prejela posebno priznanje Anton Lukman, arjeta Gačnik, Urška Žgank in Polona Jančič.
Letos sta se v nogometu pomerili ekipi trboveljskih In Žalskih direktorjev. Zmaga je pripadla gostom šele po streljanju enajstmetrovk, bolj kot rezultat pa je pomembno srečanje in dogovor za povratno tekmo jeseni v Trbovljah.
Vrhunec Žalske noči je bila prav gotovo Izvolitev MISS, zmagovalka je postala Gordana Majhenič iz Sladkega vrha, prva spremljevalka Katja Fric iz Prebolda, Nataša Bolha iz Celja pa druga spremljevalka. Posebno nagrado je prejela domačinka Lea Lončar. Direktor MIK Prebold je izročil modne izdelke te delovne organizacije prvim trem, bogate nagrade pa so prispevali še LIK Savinja Šempeter, Zlatama Celje, Zlatorog Maribor. Izletnik Celje, Usca in Zlatarstvo Kragl Žalec.
Nama je pripravila bogato modno revijo, ki sl jo je ogledalo veliko radovednežev še zlasti nežnega spola. Predstavljene modele lahko dobite v žalski veleblagovnici.
Med devetimi ansambli, ki so zabavali številne obiskovalce vse do jutra, je še posebej pritegnil ansambel Agropop in primadona Šerbi.
jk, foto: L. Korber in E. Masnec
Novd rubh/u oil:
■	.j
Namen srečanja slovenskih citrarjev v letnem gledališču v Grižah je povsem uspel, še več: prireditev je bila tako dobro pripravljena in tudi izvedena, da tega niso pričakovali niti organizatorji. Kar 69 citrarjev iz 28 slovenskih krajev, med njimi pa tudi precej mladih, je dokazalo, da ta star, nekdaj zelo priljubljen instrument vendarle ni šel v pozabo in za zapeček, kot so mnogi trdili. Res pa je, da doslej niso imeli možnosti nastopiti organizirano in kar je najpomembnejše: se srečati, izmenjati izkušnje, pa notni material in znanje, kar vse jim bo odslej nudilo srečanje in nastop v Grižah.Organizatorji in nastopajoči so namreč sklenili, da bo srečanje v Grižah vsako leto, kar je še
posebej vredno priznanje prizadevnim domačim organizatorjem, ki že snujejo programsko zasnovo za naslednja leta. Ko smo nastopajoče in številne obiskovalce povprašali po vtisih, so vsi pohvalili dobro organizacijo, še več, čudili so se, kako so v sicer majhnem kraju uspeli tako organizirati takšno srečanje, obljubili pa so, da bodo v Griže še prišli. Predsednik prireditvenega odbora Jože Jan je v pozdravnem govoru izrazil željo, da bi srečanja citrarjev postala tradicionalno, nato pa je članom strokovne skupine izročil priznanja. Nekatere udeležence srečanja citrarjev smo ujeli v naš objektiv, v razgovoru pa so povedali:
ROBERT CIMERMAN, ORIŽE: »Ko sem bil star 12 let, sem si želel harmoniko, ker pa je bila predraga, sem dobil citre, na katere igram' že 64 let. Največ sem brenkal po strunah za svoj užitek, veno pa sem rad pokazal tudi drugim. Kljub 76 letom svoje znanje še vedno prenašam na mlajše, pa tudi vnuke sem navdušil za igranje na citre.« je dejal Robert Cimerman, na srečanju pa je spremljal Valčko Onus in Cito Pospeh.
VIDA ROTAR, LJUBLJANA: »Na citre Igram 15 let, danes pa bom igrala s sinom, ki igra že šest let. V drugem razredu osnovne šole je sošolec prinesel citre in takoj sem se navdušila za ta izredno zanimiv instrument in če si vztrajen, lahko iz njega izvlečeš lepe melodije. Želela sem študirati glasbo, vendar te možnosti nisem imela, največ pa sem se naučila pri starih citrarjih na tromostovju. Za srečanje v Grižah sem izvedela slučajno in ni mi žal, da sem prišla. Na Savinjsko dolino me namreč vežejo spomini na leta, ko sem v Šeščah obirala hmelj.«
TANJA ZAJC, DOMŽALE: »Igranje na citre je v naši družini tradicija, nanje sem prvič zaigrala pred petimi leti. Rada imam ta instrument, ki je žal šel nekoliko v pozabo. Srečanje v Grižah bo gotovo zopet spodbudilo tudi mlade, da se spoprimejo s tem zanimivim glasbilom. Igrala sem nekaj časa v triu Strup, sedaj pa nastopam v glavnem sama. Rada bi se še marsičesa naučila, zato bom igrala na citre tudi v srednji šoli Dodajmo še, da je Tanja požela dobro oceno tako pri komisiji kot pri občinstvu.
FANI LAPAJNE, ZABUKOVICA: »Igrati sem začela pred 52 leti, učil pa me je Robert Cimerman. Vedno sem igrala bolj za svoj u$tek, zadnja leta pa nastopam tudi na krajevnih prireditvah. Na tem srečanju smo se citrarji pobliže spoznali, izmenjali izkušnje in notno gradivo. Dokazali pa smo tudi, da nas ni malo in tako potrdili, da še zvenijo citer glasovi, ki jih bo drugo leto še več.«
jk
foto: L. Korber
ko, kot zna le on. Kljub utrujenosti po temperamentnem nastopu ni odklonil pogovora, v katerem nam je razgrnil svojo izredno uspešno pot pevca v teh treh desetletjih: »Začel sem leta 1959 v JLA, ko sva z vašim Vladom Ran-čigajem skupaj nastopala v mno-
§ih krajih črnogorskega primorja.
e vedno zame največ pomeni 36 tisoč prodanih plošč pesmi Žviž-duk u osam, do tedaj je bil najuspešnejši Ivo Robič s 1400 ploščami. Vedeti je treba, da je tedaj bilo še malo gramofonov, pa tudi danes takšna naklada ni od muh. Glasba je zdravilo človeških duš in prav temu namenu sem podredil svojo pevsko poslanstvo. Vedno sem se trudil zadovoljiti poslušalce vseh generacij in lahko rečem, da mi to uspeva še danes. Upam, da mi je to uspelo tudi v tem prelepem malem kraju Vransko, za katerega doslej še nisem slišal. Spoznal pa sem, da vaše občinstvo zna ceniti glasbo in ta del umetnosti. Zadnja leta je med nami pevci premalo sodelovanja, zato je festival na Vranskem priložnost, da odpravi pomanjkljivost.«
Še bi lahko zapisali pohvalne besede in priznanja izvajalcev organizatorjem festivala vedno lepih melodij, zanje pa je ta uspeh gotovo tudi obveza, da bodo tako uspešno pripravili tudi peti festival prihodnje leto, seveda zopet na Vranskem.
jk foto: L. Korber
Na posnetku izvajalci četrtega festivala vedno lepih melodij
Festival vedno lepili melodij
Turistično društvo Vransko, Radio Celje in Novi Tednik sta letos že četrtič organizirala festival vedno lepih melodij, prvič pa ga je posnela TV Ljubljana. Čeprav je še prejšnji večer močno deževalo, so si prizadevni organizatorji v soboto zvečer najbolj oddahnili, ko so pod mogočnimi platanami v graščini Podgrad odjeknili prvi akordi festivalskega orkestra in ko sta Janez Vedenik in Metka Centrih predstavila nastopajoče. Kljub nekoliko hladnemu večeru so številnim obiskovalcem ogreli srca in dlani Marjana Deržaj, Maj-
da Sepe, Ditka Haberl, Alenka Pintarič, Irena Kohont, Lado Leskovar, Rafko Irgolič in Edvin Fli-ser. Letošnji festival je bil posvečen znanemu in dolgoletnemu skladatelju' mnogih melodij, ki so postale večno lepe, Celjanu Moj-miru Šepetu. Predsednik Občinske skupščine Ludvik Sempri-možnik mu je v petek zvečer na sprejemu v hotelu Golding Rubin izročil leseno skulpturo muzo lasbe in petja avtorja Ernesta elerja iz Prebolda. Sicer pa je ob zaključku festivala Mojmir Sepe dejal: »Prvič sem v tem lepem
kraju in ambientu, kakršnih je malo pri nas. Sodim, da je festival izredno uspel in hkrati dokazal, da nam manjka takšne glasbe. Želim izreči zahvalo in priznanje organizatorjem in občinstvu, hvala tudi za izkazano pozornost. Tudi v prihodnje bom rad prišel, saj ima festival lepo bodočnost. Festivalski orkester je bil tehnično na višini, skratka tudi televizijska oddaja bo dobra. Želim vam še veliko uspeha.«
Gost festivala je bil Djordje Marjanovič, ki je s svojim nastopom navdušil vse generacije ta-
Konjske dirke v Gotovljah
V lepem vremenu so bile v nedeljo, 6. julija v Gotovljah sedaj že tradicionalne 5. konjske dirke, ki so privabile okoli 1500 ljubiteljev konjeniškega športa. Na prireditvi so sodelovali jahači in konji iz vseh klubov Slovenije ter kmečki konji. Med vsemi klubi so imeli največ uspeha prav domačini. Rezultati: parkur višine do 1,10 cm, širine 1,30:
1.	Iztok Ajdnik (Valter, KK Gotovlje), 2. Tomaž Läufer (Lotus, KK Maribor), 3. Leda Selan (Jene, KK LJUBLJANA). Parkur višine do 1,30, širine 1,40: 1. Matjaž Čik, ml. (Santa Maria, KK Krumperk), 2. Mojca Bizjan (Jablan, KK Ljublj.) 3. Alenka Keršič (Holliboy, KK Ljubljana). V najbolj atraktivni disciplini dneva — lovu na točke -»■ se je obiskovalcem predstavil letošnji zmagovalec mednarodnega Lipanjskega turnirja v Zagrebu ter trenutno drugouvrščeni po 1. kolu državnega prvenstva Franc Mesarič s konjem Dragonerjem iz KK Gotovlje, ki je tudi zmagal, drugouvrščeni je bil Tomaž Tabernik z Lady Šušu, tretjeuvrš-čeni pa Matjaž Čik, ml. s Santa Mario. V galopski dirki klubskih konjev pa je bil najhitrejši Iztok Ajdnik z Valterjem.
D. Smiljan
Aloè Novak — Gotovlje med preskakovanjem
(Foto: L. Korber]
»Na svidenje prihodnje leto!« sta v Imenu nastopajočih dejala voditelja festivala Metka Centrih in Janez Vedenik, ki ima precej zaslug za uspeh festivala.
Mojmir Sepe Je sam zaigral eno svojih uspešnic
Djordje Marjanovič med samo njemu značilnim nastopom
Najmlajši na Debelem rtiču
Peter Šalej
Dvesto otrok iz naše občine preživlja te dni prave počitnice na Debelem rtiču, zanje pa skrbi štirinajst vzgojiteljev, učitelj plavanja in pedagoški vodja. Športno rekreacijski objekti, urejena plaža, dobra hrana kar v petih obrokih in nenehna prisotnost vzgojiteljev, ki z njimi celo spijo, vpli-
vajo na sproščenost otrok. 98 med njimi jih je letos prvič osvojilo plavalne veščine, v pravem tekmovalnem duhu pa potekajo tudi ostale športne igre. Hodijo na sprehode, pa tudi z ladjo so se že peljali od Kopra do Pirana. Da jim res ni dolgčas, dokazuje tudi fotoreportaža Ljuba Korberja, ki je z objektivom skušal ujeti počitniški utrip enega dne.
Peter Šalej — štiriindvajsetletni višji socialni delavec, doma iz Griž, že tretje leto skrbi za ugodno počutje žalskih počitnikarjev. Kljub temu, da temu nameni svoj redni letni dopust, z veseljem opravlja dolžnost vzgojitelja, ker pravi, da je vesel, če lahko socialno ogroženim otrokom nudi tisto, za kar so sicer prikrajšani. Otroci pa to občutijo in so mu s svojo otroško naklonjenostjo tudi hvaležni.
če domotožje le zmaga, Je pri roki tudi telefon.
Tekmovalni duh spodbujajo tudi navijači,
Ob letošnjem
Ko so me pred leti v Taboru vprašali, kateri dogodek iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda za njegovo ohranitev in svobodo naj bi bil motiv” za vsakoletni krajevni praznik, sem predlagal obletnico ustanovitve prvega odbora Osvobodilne fronte v tem kraju — avgusta 1941. Spominjanje tega dogodka se mi zdi pomembnejše od spomina na zrušenje nemške postojanke v Taboru. To akcijo je leta 1944 izvedla šlandrova brigada, ki pa ni uspela v celoti. Uničen je bil le farovž, še precej nova stavba. Žandarji, ki so bili v njej, so po precej čudnem naključju ostali živi. Zgradba sama je bila namreč spremenjena v pravcato utrdbo, ki je skoraj vso noč kljubovala partizanskim napadom.
Ustanovitev odbora OF v Taboru je pomemben dogodek iz prvih začetkov partizanstva in narodno-osvobodilne-ga boja v Savinjski dolini. Osvobodilno gibanje, ki je bilo v taborskih vaseh v tistem času že močno razvito, je s tem pridobilo svojo organizacijsko obliko, ki je povezovala ljudi v odporu proti okupatorju. Od tega je letos že petinštirideset let.
Ko se je Revirska četa, sestavljali so jo trboveljski rudarji, v poletnih mesecih zadrževala v šmiklavških hribih, sva s Kisovarjevim Lipčetom organizirala nabavo hrane za četo pri nekaterih zavednih in najbolj zanesljivih kmetih v dolinskih vaseh. To hrano, predvsem moko, sva v nočnih urah nosila v Šmiklavž, do Pošebala. Četa se je na toj domačiji zadrževala vse od sredine avgusta do drugega oktobra. Naše ženske so tem vedno lačnim jedcem kuhale in pekle iz prinešenega, mnogo pa je bilo seveda treba dodati tudi iz domače shrambe.
Nekega dne mi je Lojze Hohkraut, komandir čete, omenil, da bi rad navezal .stike z. zanesljivimi frontovci spo-
praznovanju v
daj v dolini. Midva z Lipčetom sva se pogovorila z nekaterimi od teh: s Pla-všakovim Ludvikom v Taboru, z Jesenkovim Francetom, Cukalovim Milkom in Leopoldom Župančičem (Lebnovim Poldetom) iz Ojstriške vasi in s Karlom Kumarjem- (Pihlbirtovim) iz Kaple. Domenili smo se, da se na določen večer dobimo v mraku ob robu gozda pod Ramšakovo domačijo. Bil je lep, topel večer, ko smo Hohkraut, Lipče in jaz prišli od Pošebala. Posedli smo na robu gozda in gledali proti cesti, ki pelje iz Tabora mimo Natekovega mlina proti Lokam. Nismo dolgo čakali, ko se je pripeljal kolesar in takoj za Ropretovim mostom zavil na levo, na poljsko pot. Kmalu je odvrgel kolo v travo in se peš napotil proti nam. Bil je Plavšakov Ludvik. V tem času sta se pripeljala še dva kolesarja, nato pa posamič še dva. Prišli so vsi, s katerimi sva se dogovorila. »
Polegli so v travo poleg nas in Hohkraut je takoj navezal pogovor z nami. Zanimalo ga je marsikaj. Ko se je zdelo, da je potešena njegova radovednost, je začel govoriti. Pripovedoval je, kako se po vsej Sloveniji in po Jugoslaviji vnema upor proti okupatorjem. Razlagal je, da je nujno, da se upremo, sicer bo nas Slovencev konec. Mnogo tega, o čemer je pripovedoval, fantom ni bilo povsem novo, saj smo se o tem večkrat pogovarjali. Lojze je predaval kakšno uro ali morda celo več. Govoril je vsekakor dolgo in fantje so tiho poslušali. Nemci načrtujejo izgon približno polovico vsega prebivalstva s Štajerske. Povedal je, da si lastijo to deželo za vsako ceno, ker jo imajo za sestavni del rajha. Prebivalstvo, ki bi še smelo živeti na tej zemlji, bi se moralo ponemčiti in se priznavati za Nemce. Slovenski narod je obsojen na smrt, na izginotje. Če hočemo, da se to ne bo zgodilo, se moramo upreti.
Taboru
Povedal je, da so v Ljubljani kmalu po prihodu okupatorjev ustanovili Osvobodilno fronto, organizacijo, na pobudo komunistične partije, ki združuje vse napredne in zavedne Slovence, ne glede na njihovo bivšo strankarsko pripadnost. Razložil jim je še temeljne točke programa OF ter povedal, da se zdaj že po vsej deželi ustanavljajo odbori OF. Povabil jih je, da bi tudi tu, v Taboru ustanovili tak odbor in vprašal, če so za to, da odbor ustanovijo že ta večer, s tem da se vsi prisotni vključijo vanj. Brez pomišljanja so bili vsi za to.
Oglasil se je Ludvik in vprašal Hoh-krauta: »Zdaj imamo odbor. Povej tovariš, kaj naj ta odbor dela, kaj vse želiš od nas?« »Predvsem pomoč naši vojski,« je odgovoril Hohkraut. »Pomoč v hrani, zdravilih, v denarju. V gozdovih bo vedno več borcev, dolžnost organizacije OF bo skrbeti zanje.«
Pa je nekdo pripomnil: »Do zime bo konec.« To prepričanje je bilo tiste čase prisotno med ljudmi. Hohkraut pa ga je streznil: »Vojna se lahko vleče nekaj let.«
Razgovor je trajal pozno v noč. Počasi so se razšli, odpeljali so se posamično, in ko se je poslovil zadnji, smo tudi mi trije zavili navzgor po stezi in za Ramšakovimi njivami v hrib, proti Skrabarju. Med potjo je Hohkraut povedal, da je zadovoljen z doživetjem tega večera.
Zal niti eden od teh petih odbornikov prvega OF v Taboru ni dočakal svobode. Ludvik Plavšak, Milko Cukala, Leopold Župančič so vsi drug za drugim padli v roke gestapu. Kumra so poiskali v Gradcu, kamor se je umaknil, ko je čutil, da je ogrožen. France Jesenik je umrl v koncentracijskem taborišču. Padel je Hohkraut, padel je tudi Kisovarjev Lipče.
Rado Zakonjšek
ARHITEKTURNI SPOMENIK PROPADA
Zob časa vedno hitreje grize tudi Flajsovo hižo v Žalcu, ki je arhitekturni spomenik
Srvega razreda. Stoji na landrovem trgu in je eden od redkih in kakovostnih primerov poznogotske hiše, ki Je bila zgrajena v šestnajstem stoletju. Del podobe pa Je dobila še v baroku. Kljub njeni veliki zgodovinski vrednosti pa še vedno ni jasno, kje dobiti denar za obnovo in ali bodo pristojni našli skupni jezik z lastnikom hiše.
Prve pobude za obnovo so zagledale beli dan že pred tridesetimi leti, iz različnih vzrokov pa vse po vrsti niso doživele uspeha. Do resnejših prizadevanj pa je ponovno prišlo lani pri občinski kulturni skupnosti oziroma pri odboru za spomeniško varstvo in nara-
vno dediščino. V prvi fazi naj bi obnovili ostrešje in po predračunu jim je republiška kulturna skupnost odobrila 170 starih milijonov. Seveda pod pogojem, da bodo tudi sami prispevali polovico predračunske vsote. Tega denarja pa seveda nimajo oziroma gre za znesek, ki ga imajo na razpolago za celoletne tovrstne potrebe. Tako so poskušali v obnovo pridobiti še lastnika, da bi še ta primaknil svoj' delež Le-ta je seveda voljan, da bi se hiša obnovila, vendar pa o denarni pomoči niti ne more razmišljati. Prispeval bi lahko le nekaj lesa iz gozda, ki ga še ima kot edini kmet v Žalcu.
Med dogovarjanjem in iskanju možnih virov financiranja je denar, ki naj bi ga odobrila republiška Kulturna skupnost, že dodo-
IZDELKI ZA IZVOZ
Ko v Zabukovici cesta za Gozdnik zavije v desno je ob njej precejšnja skladovnica rezanega lesa. Miha Zapušek je z motorko obžagoval elemente za prekomorsko embalažo za izvoz v Rusijo, sinova sta zabijala žeblje, žena pa pripravljala malico. Miha je odložil motorko in najprej razkazal svoje izdelke, nato pa sva se sprehodila skozi njegovo življen-sko pot, ki nikdar ni bila posuta z rožicami.
»V dobrem mesecu smo razre-
zali 600 m3 lesa največ za embalažo, pravkar pa za Hmezad delam poljske sanitarije, ki so primerne za kmetovalce. Pomagajo mi trije delavci, sinova in za delo rada poprime tudi žena. S pomočjo Obrtnega združenja sem se leta 1984 začel ukvarjati s to dejavnostjo čeprav sem po poklicu zidar. K preusmeritvi me je prisilila bolezen, ki terja vsakodnevno terapijo. Še vedno imamo premalo pokritih delovnih površin, pa tudi orodja mi še primanj-
bra razvrednotila inflacija. Tako sta se odbor in lastnik znašla v začaranem krogu. S tem denarjem bi si lahko le malo pomagali, ker ne bi zadostoval niti za polovico del.
Rešitev bi bila le, kot pravi predsednik odbora Edmund Božiček, da bi k financiranju obnove pridobili gostinsko organizacijo, ki bi imela kasneje v teh prostorih tudi svojo dejavnost. Tukaj pa se zopet zatika pri lastniku, ki bi želel imeti svojo pivnico. V kolikšni meri bo lastnik zmožen tako drage obnove in kdaj, je seveda vprašanje, o katerem na tem mestu ne bomo razpravljali. Toliko bolj pa bode v oči dejstvo, da hiša še propada in bo vse dotlej, dokler ne bo ustreznega dogovora.
Marjana M. Natek
kuje. Največji problem pa je z rezervnimi deli,« je nekoliko potarnal Miha Zapušek.
Ko sva pod češnjo kramljala mi je med drugim povedal, da se ga drži smola že od rane mladosti. Ko mu je bilo tri leta je strela ubila njegovo mamo pa tudi on je imel nekaj posledic strele. Sedaj ga oklepa bolezen, vendar kot pravi sam v delu vedno najde nove moči za življenje.
jk
Srečanje po 40. letih
»Ko sem dobil telefon, sem se odločil, da najprej pokličem Slava Jeremiča v Požarevac. Trajalo je le nekaj trenutkov in spoznala sva se po glasu in imenu. Dogovorila sva se za njegov obisk v Žalcu in ker sem želel, da tudi on doživi Žalsko; noč, sem ga povabil na to prireditev in kot vidite, je tudi prišel. To je najino prvo srečanje po 5. februarju 1942, ko so me Nemci spustili iz vojaškega taborišča Ziegenheim IX. Maja 1941 so me okupatorji ujeli pri Varaždinskih Toplicah in odpeljali v omenjeno taborišče. V taborišču smo morali trdo delati, preddelavec Ke-perman pa nas je neprestano mučil. Seveda mu nismo ostali dolžni, zatožili smo ga, da krade žito, zato so ga premestili na rusko fronto. Neprestano smo imeli v mislih pobeg, 9. oktobra 1941 smo ga hoteli tudi izvesti, vendar nam ni uspelo. Sledila je premestitev v kazensko komando, kjer je bilo še ostreje in huje. Nikdar jim ni uspelo dokazati naše krivde in tako so me 5. februarja 1942 spustili domov. Tedaj sva se s Slavom zadnjič videla, zato je najino srečanje po tolikih letih še toliko bolj ganljivo in srečno,« je ob obisku v uredništvu pripovedoval stane Prav-dič. Slavo Jemerič, upokojeni pravnik iz Požarevca, ima dogodke o taborišču Ziegenheim zbrane v debelem svežnju listov, pripravljenih za objavo. V teh zapiskih je podrobno opisano delo Staneta Pravdiča, ki je kot prevajalec veliko pomagal sotovarišem v tistih težkih časih, ko je življenje taboriščnikov vsk dan viselo na nitki. »Že tedaj smo se borili za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, skupaj smo se borili za iste cilje. Zato sem danes toliko bolj srečen, ker niti najmanj nisem mislil, da se bova še kdaj srečala. Presenečen sem tudi nad urejenostjo vašega mesta, pa tudi Žalska noč je bil? nekaj izrednega. Kmalu se bova s Stanetom srečala v Požarevcu,« je še dodal Slavo Jeremič.
jk
Stan«
Glasba moja mladost
Bilo je pred mnogimi leti. Na pragu hiše, kjer je danes Beograjska banka, razteguje meh klavirske harmonike postaven fant France Piki. Valoviti lasje, skodrani in obleka po modi. Gledal in občudoval sem ta prizor. Petje, glasba, vsa Savinjska tako rekoč na dlani.
Kdo siplje to savinjsko radost, Pi-klov France! Nekdaj je bilo posedeti v Piklovi gostilni pravi in zares čisto pravi savinjski užitek. In v njej je bilo za izredno dobro strežbo mogoče plačevati tudi na »kredo«.
Tukaj je rasel in zrasel France. Ho, koliko pobalinskih dobrot! Iz vse te radosti pa veje že tolikokrat izrečen izrek: Mladost brez petja ni, starost se v petju pomladi.
»Nekoč je živel. . .« se nasmehne zdaj že preko 70-letni France. Živel sem lepo mladost, Parkinsonova bolezen pa tudi ni od muh. Če ne bi imel tako dobre žene, ki prav tako ljubi glasbo, ne vem, če bi zdržal vse te tegob^ Ona je prepevala, jaz pa sem igral na klavir in klavirsko harmoniko. Imam sina, hčerko, vnučko. Zdaj, ko si nalagam že osmi križ, rad posedam na balkonu in občudujem južno obrobje naše doline. Slišim, čutim, da je to ena sama neizpovedana savinjska harmonija. Res je, često čutim v sebi zaradi bolezni nemoč, zavedam pa se, kako je bilo takrat, ko sem bil mlad. O, naša hmeljska dolina! Kolikokrat sem.udaril na tipke in mislil nanjo. Drago Kumer
NOGOMETAŠI ŽALCA V VSCNL
Nogometašem Žalca je v kvalifikacijah za vstop v vzhodno slovensko consko nogometno ligo uspelo. Da so postali člani te lige, so morali v kvalifikacijah odigrati več tekem. Najprej so premagali Korotan iz Prevalj 3:0 in 4:1, nato Pesnico doma 2:0, v gosteh so igrali 0:0 in nazadnje so dvakrat premagali Svobodo Kisovec z 2:0 in 1:0. Za te uspehe gre nogometašem Žalca vse priznanje.
Kako naprej? Ker se bo prvenstvo čez dva meseca pričelo, morajo v Žalcu marsikaj postoriti. Po
pravilniku mora biti okrog igrišča primerna ograja. Te ni, to veliko stane, kdo jo bo napravil. Kljub temu da je sedaj čas dopustov, bodo morali nogometni delavci v Žalcu poprijeti za delo in stvari urediti. Tudi ZTKO, TKS in združeno delo bo moralo pomagati.
Res je, da so časi sedaj veliko težji kot kdaj prej, se bo pa moral najti denar, da bodo fantje zaigrali v višjem rangu tekmovanja.
T. TAVČAR
NOVO AVTOMATSKO STRELIŠČE
Sportno-rekreacijski gaj v Preboldu je v času praznovanja občinskega praznika dočakal tudi odprtje novega avtomatskega strelišča za zračno puško. S tem je ponovno oživljena strelska družina Slavko Šlander dobila ustrezne pogoje za svoje delo. O novi prodobitvi smo se pogovarjali s sedanjim predsednikom strelske družine Jožetom Goličem, ki je med drugim povedal;
»V letošnjem letu smo na novo formirali oz. poživili delo strelske družine Prebold, ki je bila svoj čas med zelo aktivnimi strelskimi družinami v občini, zadnja leta pa njenega dela skorajda ni bilo več čutiti. Skrajni čas je torej bil, da naredimo temu konec, zato je bil prvi in, mislim, nadvse pomemben korak storjen s tem, da smo se odločili najprej zagotoviti pogoje za svoje delovanje. Začeli smo z gradnjo novega strelišča za zračno puško in objekt je do neke mere zaključen in predan svojemu namenu. Sedaj nas čaka načrtno delo z mladimi, tako bomo tudi omogočili strelski družini »Slavko Šlander« uspešno delo in razvoj. Pot nas bo torej vodila v osnovno šolo, kjer bomo ustanovili strelsko sekcijo in s tem tudi
Jože Dolič
širili zanimanje za tovrstni šport med odraščajočo populacijo, ki naj bi v prihodnosti tvorila ogrodje strelstva v Preboldu. Danes, ko smo ta objekt formalno predali namenu, smo veseli, hkrati pa se zavedamo, da bo potrebno še precej truda, da bo tako urejen, kot si vsi skupaj želimo«
D. Naraglav
TURNIR POSAMEZNIKOV V TENISU
Teniški klub Žalec ki je do ne- posameznikov. Na njem je sode-davnega deloval kot sekcija v lovalo 25 tenisačev iz Žalca in okviru TVD Partizan Žalec, se je Prebolda, najboljši pa je bil Stane sedaj osamosvojil in bo tako z Novak pred Miranom Vovkom in lastnimi močmi in s samofinanci- Janezom Glinškom. Anka Golob, ranjem nadaljeval dejavnost, ki je lastnica M Cluba v Žalcu, trgovine zadnji dve leti kar nekako zastala, s športno opremo in potrebščina-Pripravil je že prvo tekmovanje, ki mi, pa je za najboljše prispevala je sodilo v sklop praznovanja ob- tudi praktične nagrade, činskega praznika, in sicer turnir	V. Ck
TABORNIKI V
Konec junija je Zveza tabornikov občine Žalec organizirala dvajsetdnevno taborjenje za murne in čebelice ter tabornike in ta-bornifce v Beli krajini. V kraju Pri-mostek, nedaleč od Metlike, se je v dveh izmenah zbralo okoli 170 tabornikov. V prvi izmeni so bili trije odredi: Bistra Savinja — Šempeter, Savinjska roža — Polzela ter Zeleno zlato iz Žalca. Taborjenja v drugi izmeni pa so se udeležili štirje odredi:
Izpod zelenih Dobrovelj — Braslovče, Partizanski vrh — Prebold, I. Savinjska četa — Petrovče ter Temni rovi iz Griž. V lično urejenem taboru prve izmene je prebivalo 90 tabornikov na čelu s starešino tabora tov. Ivico Čretnik. Življenje v taboru se je odvijalo po že vnaprej določenem programu, ki je zajemal vse, kar naj bi zadoščalo mlademu taborniku za življenje v naravi. V strokovnem delu tega izobraževanja je prišla do posebnega izraza tako imenovana «gozdna šola«, ki v
BELI KRAJINI
svojem programu zajema veščine, kot so: postavljanje ognjev, lokostrelstvo, orientacija ter uporaba šotorke. Na svoj račun pa so prišli tudi najmlajši medvedki in čebelice saj je bilo zanje organiziranih več akcij: bivakiranje, igre brez meja, minsko polje in iskanje zaklada. V samem rekreativnem delu programa so se taborniki pomerili med sabo v igranju odbojke, nogometa ter v plavanju. Dana jim je bila priložnost za osvajanje veščin kuharja, higienika, izletnika, pevca ter ostalih. Prav radi pa so tudi pomagali domačinom pri njihovih opravilih. V večernih urah pa je bilo mladim v veliko veselje posedeti ob tabornem ognju in prepevati taborniške pesmi. Ob koncu taborjenja prve izmene pa so pripravili veliko »taborniško ohcet«, ki bo samo še polepšala spomine na desetdnevno druženje tabornikov prve izmene.
D. Smiljan
SUHA KRAJINA '86
Na številnih deloviščih širom Jugoslavije žvenketajo v tem času krampi in lopate mladih brigadirjev, ki ob delovnem zanosu kujejo bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnosti. Tudi naši brigadirji, ki so na MDA Suha Krajina, so med njimi.
Mladinska delovna akcija »Suha Krajina 86« ima zvezni značaj že deveto leto. Letos so poleg brigadirjev iz naše občine tu še brigadirji iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Herc.egovine ter iz OK ZSMS Trebnje in brigada Rdečega križa. Brigada »Slavko šlan-uor« bo aKupaj z njimi delala v II. izmeni. Sicer pa je njihovo delo osredotočeno na vodovod, agro-meloračije in PTT omrežje. Le 26 brigadirjev bo zastopalo barve naše občine, to pa je tisto, kar daje ob vsem tem priokus grenkobe. Na OK ZSMS Žalec so pripravam na akcijo posvetili vso pozornost. Pravočasno je steklo evidentiranje in vse vsporedne aktivnosti. Zataknilo pa se je potem, ko tik pred zdajci prijavljeni in evidentirani brigadirji zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ni-
so mogli v brigado. Zlasti velja to za nekatere iz OZD, ki niso naleteli na razumevanje v svojih sredinah. O tem pa velja še povedati, morda tudi v tolažbo, da je nepopolnost brigad postala že tradicija, še zlasti tistih iz naše republike. Žalski brigadirji pa ob tem dejstvu nočejo vreči puške v koruzo, ampak z delom in delovnimi dosežki dokazati, da so vredni zaupanja vseh tistih, ki so jim omogočili udeležbo na MDA.
D. Naraglas
OBISKALI POBRATENI KS
KS Polzela, KS Parunovac ter KS Šempeter in KS Bela voda v občini Kruševac so že dalj časa pobrateni. Ob prazniku dneva vstaje srbskega naroda so tako Polzelani kot šempeterčani obiskali svoje pobratine. Tam so ostali tri dni, oboji pa so povedali, da so se počutili tako kot doma. Obiskali so več delovnih organizacij ter kulturnih in turističnih znamenitosti.	T. TAVČAR
V počastitev občinskega praznika Je ribička družina Šempeter pri jezeru Presarje pripravila tradicionalno ribičko tekmovanje. Udeležilo se ga je devet ekip iz osmih ribičkih družin. Največ uspeha (ekipno) so imeli ribiči iz Trbovelj, člani ekipe RD Šempeter pa so bili česti. Med posamezniki je zmagal član ribičke družine Trbovlje Drago Pračnikar, ki je ujel 6675 gramov rib, najboljči pri ribički družini Šempeter pa je bil Čedo Lončar na sedmem mestu.
T. TAVČAR
NOVE CENE VODARINE IN KANALŠČINE
DO Komunala Žalec obvešča vse uporabnike komunalnih storitev, da sta delavski svet delovne organizacije z delegati uporabnikov in delegati družbenopolitične skupnosti na svoji peti skupni seji 27. junija 1986 in SIS za komunalo in ceste na seji 30. junija sprejela nove cene z veljavnostjo s 1. 7. 1986. Od tega dne dalje bo cena vodarine 90,25 dinarjev za kubični meter, kanalščine pa 28,10 dinarjev za kubični meter.
Na osnovno ceno se obračuna še:
— prispevek za razširjeno reprodukcijo, ki se odvaja SIS za komunalo in ceste Žalec — za razvoj vodooskrbe in dejavnosti odvajanja odpadnih voda v občini — po 50 odstotkov za vsako dejavnost:
a)	gospodinjstva	54,15 din/m3
b)	za gospodinjstva in obrtne dejavnosti	126,35 din/m3
— prispevek za temeljno in območno vodno skupnost v višini
2,21 din/m3
V
Nove cene od 1. 7. 1986 dalje Števnine:
—	vodomer a 1/2” in a 3/4
—	vodomer o 1 ” in a 5/4
—	vodomer a 6/4 in a 2”
—	vodomer nad 2”
160.00	din/mesec
260.00	din/mesec
400.00	din/mesec po dejanskih stroških
Sevnik Franc Zabukovica 37
Nudim vam lesene gajbice za krompir in sadje.
Nabava šolskih potrebščin
Kljub temu da so se šolske počitnice šele prav razmahnile, pa v prodajalnah šolskih potrebščin že razmišljajo, kako bi le-te na najprimernejši in najhitrejši način ponudili, da bi se izognili navalu ob zaključku počitnic. Mladinska knjiga — knjigarna in papirnica Žalec bo v ta namen, kot že vrsto let, organizirala prodajo šolskih potrebščin na osnovnih šolah, in sicer: v PETROVČAH, 15. avgusta od 9. do 16. ure, v PREBOLDU 19. avgusta od 8. do 17. ure, na VRANSKEM 21. avgusta od 8. do 15. ure in na podružnični šoli v TABORU istega dne od 16. do 18. ure.
V. Ck
r
J
TEL. 713-372
—	projektiranje gradbenih objektov in konstrukcij za potrebe občanov
—	svetovanje pri pripravi investicij, projektiranju in graditvi objektov
—	gradbeni nadzor
IVAN K0RENT
DIPL ING. GRADB.
ŽALEC. KARDELJEVA UL. 25
— racionalizacije gradbeno-tehničnih rešitev in strokovna mnenja
Vse storitve izvajam hitro in strokovno!
DEŽURSTVO NA VODOVODU
Vse uporabnike vodovodov DO Komunala Žalec obveščamo, da smo uvedli stalno pripravljenost in dežurstvo izven delovnega časa. Namen pripravljenosti je izvedba in organizacija interventnih del na vodovodnem sistemu (omrežja in naprav):
—	odpravi okvare in organizacija odprave le-teh, če ostane brez pitne vode naselje oziroma več naselij
—	zapora določenega dela cevovoda ob morebitnem preseku cevovoda ali ob drugi okvari.
Interventna dela se ne izvajajo, če je v okvari samo vodovodni priključek. V tem primeru se zapre le dovod vode. Popravila pa se v teh primerih izvedejo na prvi delovni dan.
Dežurni monter dežura oz. je v pripravljenosti doma v popoldanskem času (izven rednega delovnega časa) ob delovnikih ter ob prostih dneh (prosta sobota, nedelja, prazniki).
Prijave okvar sprejemajo dežurni monterji. Lista dežurstva bo vsak mesec objavljena v Savinjskem občanu. Zaradi morebitnih (izrednih) zamenjav dežurstva pa je lista dežurstva objavljena ob vhodu sedeža delovne organizacije, ki je v ulici Nade Cilenšek 5 v Žalcu ter je v vednost poslana tudi Postaji milice Žalec.
Dežurstva in pripravljenost od 21. julija do 25. avgusta 1986:
Od 21. 7. do 28. 7. 1986 je dežurni monter Stanko VENGUST, stanuje: RUPE št. 8, ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
Od 28. 7. do 4. 8. 1988 je dežurni monter Tone JAGER, stanuje: PREBOLD št. 62 a, PREBOLD
W« ■ VWU


GRIŽE št. 35, GRIŽE
Od 11. 8. do 18. 8. 1986 je dežurni monter Bogdan PANTNER, stanuje: RAKOVUE št. 17 d, BRASLOVČE
Od 18. 8. do 25. 8. 1986 je dežurni monter Vlado ŠUPER, stanuje: VELIKA PIREŠICA št. 5 e, ŽALEC
objavlja
prosta dela in naloge
2 izvajalcev — za opravljanje gradbeno zidarskih del.
Pogoji:
—	obvladan program III. oziroma IV. stopnje strokovne izobrazbe (priučen oz. KV zidar)
—	poskusno delo dva meseca
—	delovne izkuinje zaželjene
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pisne prijave sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v petnajstih dneh po končanem zbiranju prijav.
za izobraževanje, turizem in večjo prt»'®*0*	delovno učinkovitost
ZNOVA DINARSKA PRODAJA VIDEOREKORDERJEV
TOSHIBA
V-66G
NAJSODOBNEJŠA VIDEO TEHNOLOGIJA - SISTEM IVHSI - VAM OMOGOČA:
—	snemanje TV programa in reproduciranje posnetih video kaset v trajanju240 minut
—	neposredno priključitev video kamere
—	T4-dnevno predprogramiranje
—	avtomatsko hitro iskanje programov
—	reproduciranje »stoječe« in posameznih slik
—	daljinsko upravljanje osnovnih funkcij
Prodajna cena 924.154_____din
Neposnete video kasete VHS — 180 (za 3 ure snemanja) Prodajna cena: 6.600 din, maloprodajna pa 8,639 din
POHITITE- ZALOGA JE OMEJENA!
Za nakup in informacije se oglasite v MLADINSKI KNJIQI ŽALEC.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ŽALEC
Odbor za statutarno — kadrovska vprašanja objavlja prosta dela in naloge
Čiščenje prostorov Kulturnega doma v Žalcu
Delo je za nedoločen čas od 1. septembra 1986dalje.
Prijave bo odbor sprejemal 8 dni po objavi. O izboru boste obveščeni 30 dni po poteku razpisnega roka.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega moža, očeta in starega očeta
Antona Laznika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, hvala tudi pevcem in gasilcem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami
Helene Podvršan
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, priajteljem, sovaščanom Kurje vasi, sodelavcem in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvala tudi vsem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Anica, vnukinja Karmen z Nino in ostalo sorodstvo
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
t
i
\
i
i
i
i
i
i
i
t
i
t
i
i
I
i
i
i
I
t
i
i
i
i
i
I
t
i
i
i
i
i
I
I
\
DA NE POZABIMO
Ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja
Reformacijsko gibanje je imelo velik vpliv tudi v Savinjski, dolini. Nedvomno je na razvoj protestantizma vplival tudi Primož Trubar, ki je imel beneficij — cerkev sv. Maksimiljana v Celju. Kot župnik v Loki pri Zidanem mostu je verjetno prihajal tudi v Celje in pridigal v novem duhu. Leta 1542 je Trubar cenil ta beneficij s 26 funti, 4 šilingi, 5 penezi in kaplanijo d 50 funti. Dohodek benificija mu je omogočal nadaljnji študij.
Leta 1578 so se morali protestanti umakniti iz Celja. Dobili so dovoljenje, da smejo graditi cerkev zunaj mesta. Prvotno so nameravali graditi cerkev v Žalcu, od koder pa so bili pregnani, zato so začeli zidati v Govčah pri Ložnici. Do doaraditve cerkve v Govčah so imeli službo božjo in šolo v kovačnici v Žalcu — v Lutrovi kapeli, kjer je danes kovačija Zotel. Zidati so pričeli leta 1582 po načrtih, ki so bili napravljeni za cerkev v Žalcu, z gradnjo pa so končali leta 1586. Naknadno so leta 1590 zgradili še pokopališki zid, utrjen s strelnimi linami in z dvema brambnima stolpoma. Čez tri leta so zgradili hišo za predikanta, leta 1595 pa so priredili še stanovanje za drugega predikanta. Tako je bil zgrajen edini protestantski sakralni objekt na Slovenskem.
Pritisk protireformacije se je vedno bolj krepil. Leta 1598 je izšla odredba o izgonu protestantov, naslednje leto pa je Govče zapustil Ivan Doljanski. Tedaj so se že pripravljali tako imenovane protireformcijske komisije. Ena izmed njih je prišla leta 1600 tudi v Celje. Vest o približevanju protireformacijskih komisij je razburila prebivalstvo. Žalski župnik Mihael Šega je v pridigi pozval ljudi na pripravo orožja in orodja za pomoč pri podrtju luteranskega svetišča. Množica je še istega dne docela razbila predikantovo domovanje. K uničenju svetišča je pozval tudi celjski sodnik Lenart Knific, na udar pa so bili pripravljeni tudi Teharčani.
Pravo uničevalno delo je trajalo štiri dni. 17. januarja so prišli Žalčani, Celjani in Taharčani, uničevali so in plenili. Izdirali so nagrobne plošče ter jih z oltarno ploščo in zastavami vred peljali v Celje. Tako je bila prvega dne izropana cerkev, podrti stebri v njej, razbito je bilo obzidje in štirje stolpi. Naslednji dan so z delom nadaljevali. Množica je hotela pleniti tudi v bližnjem mlinu Ferdinanda Leiserja, vnetega luteranca, kar pa je preprečila komisija, ki je bila tamkaj pogoščena. (To so prvi podatki o znanem Janežičevem mlinu na Sp. Ložnici, ki je mlel vse do leta 1976.).
19.	januarja se je razdejanje nadaljevalo, 20. januarja pa so razstrelili stolp in porušili cerkev. Delo je bilo opravljeno. Čas je nato glodal po ostalih razvalinah. Tako je bila razrušena edina protestantska cerkev na našem območju. Gosposka v Celju se je kasneje licemersko kesala, češ, kakšni lepi objekti so bili razrušeni in oplenjeni, vendar pa so bili prav oni pobudnik in udeleženec tega uničevanja.
Ob. tem je bila uničena tudi knjižnica. Pred pobegom sta predikanta skrila knjige v slamo, ki io ie množica zažgala. To dejstvo potrjuje tudi misel, da je bila na Govčah tudi protestantska šola, ki je uporabljala to knjižnico. In če poznamo zahtevo Trubarja in protestantov, da mora biti osnovna šola v materinem jeziku, lahko mirno rečemo, da je bila sprva v Žalcu, kasneje na Govčah slovenska šola, ki jo je val protireformacije uničil. _fj
-i
/O ljubljanska banka
Mladinska bančna izkaznica izraz zrelosti v odnosu do denarja
KAKO POSTATI IMETNIK MLADINSKE BANČNE IZKAZNICE?
Prvi pogoj je dopolnjena starost 14 let. Ob prvem obisku v Ljubljanski banki je treba v spremstvu staršev prinesti še fotografijo za izkaznico, s tem pa v vse enote banke vzpostavijo z mladim varčevalcem enak odnos kot do odraslega in samostojnega varčevalca.
Po dveh letih je treba izkaznico obvezno zamenjati, če se izgubi, poškoduje ali nastopi kakšna druga sprememba, pa jo banka zamenja in izda novo.
Andraž
CESTA, ZASLUŽNIM PRIZNANJA
S slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so v Andražu konec junija zaključili praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujéjo v spomin na 29. junij leta 1942, ko je bila prva partizanska bitka z okupatorjem v zaselku Lovče. Osrednji govornik je bil predsednik sveta KS Andraž Srečko Pižorn, ki je govoril o opravljenem delu in o načrtih za prihodnje. Tako so od lanskega do letošnjega praznika asfaltirali 700 m ceste Andraž—Dobrič, 15 gospodinjstev je dobilo pitno vodo, opravili pa so tudi več vzdrževalnih del na krajevnih cestah. V planu za prihodnje obdobje je med drugim omenil telefonijo, razširitev zadružnega doma, priprave na gradnjo gasilskega doma in cesto Andraž—Topolovec—T. Velenje. Na slavnostni seji so podelili tudi krajevni priznanji OF, ki sta ju prejela Vili Pižorn in Slavko Tratnik, priznanje KS je prejel Anton Blagotinšek, spominsko darilo pa Ivan Zabukovnik. Pester kulturni program so pripravili člani Prosvetnega društva Tone Tomšič in učenci podružnične osnovne šole Andraž.
V tednu praznovanja se je zvrstilo tudi več športnih in drugih priredita.	T TAvčAR
50 let skupnega življenja
V Latkovi vasi sta 74-letna Marija in 75-letni Viktor Lenko konec junija praznovala zlato poroko.
Oba zlatoporočenca izhajata iz kmečkih družin. Pri Viktorjevih je bilo osem otrok in on je kot edini fant med njimi prevzel kmetijo. Dela se je oprijel s trdno voljo, da bo napravil, kar se na kmetiji da. Marija pa je doma z Gomilskega, kjer je bilo kar deset otrok. Že od malega je bila navajena pridno delati, zato ji tudi potem, ko sta se z Vinkom poročila, ni bilo preveč težko. Imata pet otrok, hčerki in tri sinove. Sad njunega dela je prav pri njih najbolj viden. Vsi imajo svoje poklice, družine in domove. Tudi ob jubileju so bili vsi zbrani, pridružilo pa se jim je še devet vnukov in štirje pravnuki.
Obred zlate poroke je v poročni dvorani žalske občinske skupščine opravil Janez Meglič, ki jima je izročil tudi darilo občine-	T. TAVČAR
V tovarni nogavic na Polzeli je bil konec junija referendum,, na katerem se je 1300-članski kolektiv, ki je bil do sedaj organiziran v treh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, z veliko večino odločil za enovito delovno organizacijo. Za takšno organizacijsko spremembo so se družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v tovarni odločili zato, ker imajo enoten delovni proces proizvodnje in ker pričakujejo v enoviti delovni organizaciji boljše rezultate dela.
T. TAVČAR
Vsako leto 13. julija praznujejo svoj praznik šoferji In prav je, da se na ta dan tudi zberejo, kakšno rečejo in navsezadnje tudi poveselijo. Žalski šoferji, ki smo jih v objektiv zajeli na regijski proslavi v Rogaški Slatini, so svoj praznik proslavili zadnjo soboto na avtopoligonu v Šempetru.
Edi Masnec
FOTOKRONtKA
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Z LETALOM NA POČITNICE
Iz Ljubljane vsako soboto do Zadra, Splita, Dubrovnika.
NOVO: dodatno zakupljeni apartmani za 4 ali 5 oseb v Poreču, Rovinju, Pagu, Primoštenu, Rogoznici, Vinišču, Postiri, Supetru, Prižbi in Korčuli.
NOVO: Novigrad/lstra, hotel Maestral, Omišalj/Krk — dep. Učka, Šibenik/Solaris — hoteli Jure, Ivan, Niko, Andrija, Vodice — depandansa Imperial Tivat — hotel Palma, Sutomore — hotel Nikšič.
KOMPAS KLUB barvni katalog aktivne klubske počitnice v SUTIVANU na Braču, v KOMIŽI na Visu, v NOVALJI in v prvem planinskem počitniškem klubu na ROGLI.
PRIPOROČAMO: KOMPAS KLUB NOVALJA
—	30 % nižje cene, v zasebni sobi od 40.000 — za osebo za 10 polnih penzionov.
POČITNICE MALCE DRUGAČE — odhodi v juliju, avgustu in septembru.
IZLETI: Križarjenje po Jadranu, 30. 7.
POČITNICE V TUJINI:
ŠPANIJA - MALLORCA IN IBIZA,
eno- in večtedenski aranžmani, odhod vsak torek od 8. 7.
MALTA, TUNIS KUBA - VARADERO, CIPER BOLGARIJA
—	ZLATI PJASCI, 14 dni, lastni prevoz
IZLETI V TUJINO:
Križarjenje po Nilu, 21. 9., 7 dni; Weekend v Kairu, 25. 9., 23. 12., 5 dni; Kuba — biser Karibov, 18. 10., 12 dni; Kairo — Luxor — Assuan, 24. 8., 15. 10.
Rim skozi stoletja, 10. 9., 5 dni; Japonska — Hong Kong — Filipini—Tajska, 25. 11., 14 dni; Taškent—Buhara—Samarkand—Alma Ata, 25. 9., 12 dni; Anatolija — Kapadoki-ja, 21.9., 9 dni; Nizozemska express, 20. 9., 8 dni; Izrael in Ciper, 16. 10., 8 dni; Peru in Brazilija, 28. 11., 13 dni; Ažurna obala, 16. 8., 5 dni.
STROKOVNA POTOVANJA
Leipzig — Jesenski sejem, 1. 9., 4 dni Köln — Photokina, 2. 9., 4 dni
Bruxelles — Isir robotex, 29. 9., 4 dni
Vse to in še več vam ponuja vaš turistični vodnik in novi poslovni partner kompas ŽALEC
telefon: 714-155

V majski številki Savinjskega občana smo karali KS Polzela zaradi neurejenega divjega odlagališča. Prav je, da ji se-' daj izrečemo priznanje, saj so končno uspeli odstraniti odpadke, sanacija pa jih je stala 250 tisoč dinarjev. Sedaj bodo morali krajani paziti in pomagati KS, da urejeno zemljišče ne bi zopet postalo smetišče.	j. k.
Kostanjev drevored ob železniški postaji v Žalcu je obsojen na propad, če ŽTP na tem mestu ne bo prenehal razkladati in nakladati gramoza. Obljube so že bile, vendar pa problem še ni rešen, kar se vidi tudi na posnetku. Nasploh pa bi bilo prav, da bi ŽTP — TOZD Potniški promet uredil železniško postajo in njeno okolico, saj se je v zadnjem času promet več kot potrojil.	j. k.
2AIÉC
Vaš nakup od vijaka do traktorja
VAŠ OSKRBOVALEC

AGRINA