Pomurski

MURSKA SOBOTA, 24. JAN. 1963 Leto XV. — Štev. 3 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK-«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-SOPISNO-Z ALOŽNISKO PODJETJE »POMURSKI TISK-«
V MURSKI SOBOTI	UREJA GA UREDNIŠKI
ODBOR. DIREKTOR, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK — JOŽE VILD. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON ST. 138
V_____________________________J
POUČEN ZAVAROVALNI POSKUS
Letos je v 'Pomurju na vidiku obsežna akcija v zvezi z zavarovanjem proti toči. Za čeli jo bodo uresničevati že predi pomladjo, saj menijo na
V torek seja LO Radgona
Predsadmica Občinskega ljudskega odbora Radgona je za prihodnji torek sklicala sejo obeh zborov ljudskega odbora Po predvidenem dnevnem redu naj bi na seji razpravljali o poročilu Okrajnega sodišča v Radgoni o problematiki s področja sodstva, o delu po-rdvnalnrh svetov. Na dnevnem redu bo tudi poročilo o delu veterinarske postaje in veterinarske inšpekcije.
Na ločenih sejah bosta zbora ločeno razpravljala in sklepala o predlogu odloka za razpis a-komta-cije dohodnine za prvo tromesečje 1963.
soboški Zavarovalnici, da bi naj zavarovanje zajelo čimveč kmetijskih zemljišč. Prj zavarovanju proti toči se doslej skupinska zavarovanja niso toliko uveljavila kot v živinoreji. Tako skupnost jim je lani uspelo ustanoviti samo v Zenkovcih. Pri tem bi morda kazalo uveljaviti tudi izkušnje, ki so se pokazale kot ugodne v Srbi ji. Tako bi lahko kmetovalci dajali svoj prispevek v naturi, torej pridelkih, ki bi j!'h prevzela zadruga in potem izkupiček posredovala zavarovalnici kot pogodbeno določe-
no premijo. Razširiti bi bilo po-tretono tudi jamstva. Osnovna enota Za tako skupinsko zavarovanje bi lahko bila vas, delovišče KZ ali kmetijska zadruga, kakor bi pač v posameznih okoliših razmere narekovale, pri čemer je važno tudi to, da bodo hkrati zagotov Ijeni tudi čimugodnejšl pogoji za upravljanje.
Kaže, da bo Zavarovalnica v Murski Soboti letos izvedla na svojem območju širši poskus takega zavarovanja, ki bo imel nedvomno poučen pomen tudi za vso republiko.
V sredo ob 16. uri se je v Domu sindikatov v Beogradu pričel VII. kongres LMJ, ki mu prisostvuje tudi 7 delegatov in 2 gosja iz Pomurja. Na sliki od leve proti desni: Jože Vidovič, MTT Ljutomer; Anica Tratnjek, učiteljica v Črensovcih; Danilo Milkovič, KG Radgona; Zlata Bohar, ESS Murska Sobota, Emil Zelko, STŠ Lendava. Kot delegata na kongresu sodelujeta še Aleksander Kučan, Petrovci in Jože Bratuš iz Murske Sobote, kot gosta pa Janez Kučan iz M. Sobote, sedaj podpredsednik OK LMS Maribor in Geza Bačič, prav tako iz Murske Sobote, sedaj inštruktor OK LMS.
NEXAJ ZANIMIVIH NOVOSTI ZAVAROVALNICE V MURSKI SOBOTI — NEKAJ ZANIMIVIH NOVOSTI ZAVAROVALNI
Skupinsko zavarovanje TUDI V ROMURJU
Stihija narave je tisto, proti čemer so ljudje, ki delajo v kmetijstvu, čestokrat še vedno nemočni. Še tako ugodni obeti se večkrat spremenijo v nič. Spomnimo se samo lanskega leta, ko je toča okrog Ljutomera in Radgone povsem opravila z bogato obloženimi nasadi vinske trte. Tudi govedo ali prašič, ki nenadoma oboli, pogine ali pa ga morajo zasilno zaklati, pomerii za živinorejca bolečo postavko, ki je lahko poimenjeno zgolj z eno samo besedo: škoda. Sicer pa kaj bi naštevali, povejmo še to, da se je moč nepričakovanim -katastrofam in njihovim gmotnim posledicam tudi uspešno izogniti: z zavarovanjem. Zavarovalnica v Murski Soboti pripravlja za letošnje leto nekaj novosti, ki jih bodo kmetijski proizvajalci prav gotovo ugodno sprejeli
Vloga zavarovalne zaščite im sploh zavarovalne miselnosti je tud v Pomurju vse bolj živa, vsestranska in pogojena z goiipodiarskimi koristmi posameznika, kolektiva in družbe Zlasti še na področju govedoreje in prašičereje, kjer se ne ■odraža zgolj v povraičanju' morebitne škode, marveč tudi v preprečevanju vzrokov in posledic obolenj.
To uresničuje zavarovalne ca s svojo strokovno-veterinarsko službo, ki ima oh sedanji razprostranjenosti najpomemb nejši delež, pri preprečevanju živalkah bolezni, kar je sicer tudi važen smoter zavarovalne službe. Dosedanja praksa kaže, da na družbenih kmetijskih obratih, kjer imajo to svojo Veterinarsko službo, niso več posebno vprašanje posamezne organske bolezni pri živini. S
sodelovanjem na relaciji strokovna služba zavarovanja ži-vine-preventivnii zavarovalni skladi je moč doseči pomembne uspehe na tem področju, predvsem še redne preventivne preglede živine. Na družbenih kmetijskih gospodarstvih, kjer v zadnjih letih pospešeno gradijo nove hlevske zmogljivosti za pitanje in plemensko rejo živine ter usmerjajo svoja glavna investicijska prizadevanja k povečanju živalskega fonda, so prav gotovo sredstva iz preventivnega sklada še prav posebne dobrodošla in čjpbro naložena. Znan je primer, da so prav s sredstvi iz preprečevalnega, sklada nabavili potrebno opremo za veterinarsko ambulanto na VŽK v Ljutomeru, tako da lahko veterinar, ki je zaposlen na tem kombinatu, bolj uspešno
posreduje .pri zdravljenju živine in še zlasti pni preprečevanju živalskih bolezni.
Na območju soboške Zavarovalnice deluje 40 skupinskih zavarovanj, kar je uspeh, ki
nakazuje nove možnosti- za razširitev tega zavarovanja na vso pomursko območje, pri čemer bi seveda sčasoma odpadlo klasično individualno zava-(Nadaljevanje na 6. strani)
Mladinska politična šola
V Radencih traja že nekaj dni mladinska politična šola Organiziral jo je izobraževalni center zdravilišča skupno z občinskim komitejem LMS in
ljudsko univerzo. Solo, k.i bo zaključena konec marca, obiskuje 35 mladincev in mladink iz podjetja, gostinske šole in okolice.
Doslej so obdelali v šoli temeljne pojme ekonomije, v naslednjih štirih poglavjih pa bodo obravnavali nasledlnj e teme: socialistična Jugoslavija ekonomski in družbeni odnos v svetu, marksizem in družba, razvoj mladinskega gibanja v svetu in vloga mladine v naši družbi. Predavajo vodilni družbeno politični delavci iz zdravilišča in Radgone. Politično šolo s podobnim programom dela je organiziral mladinski občinski komite tudi v Radgo-ni, obiskuje pa jo 24 mladincev. Občinski komite organizira tudi šolo za življenje za mladino, ki bo pričela z delom meseca februarja, po minulih zimskih počitnicah. Meseca februarja bo v Radgoni seminar za vodstva mladinskih ak-tivov.	Ika
Kako jo z ozimnimi posevki pod snežno odejo?
Nič optimistično
Stari ljudje pravijo, da je bila tako huda in vztrajna zima kot letos komaj leta 1929. ko v začetku januarja padlo živo srebro v Rakičanu na —33 stopinj C, toda s to razliko, da se prava zima takrat začela zelo pozno in se je tako tudi; končala: šele v začetku januarja, toda ob »Veliki buči«, na Jožefovo, je bilo še vedno precej ledeno. Zanimivo je, da je bilo 1929. zelo rodno leto, posebno še v vinogradih. Pridelek vina se je odlikoval tudi po kakovosti.
Nas zanima predvsem to, kako bodo letošnjo zimo prestali posevki pšenice in rži. Signali, ki smo jih dobili s terena, niso nič kaj optimistični.
' Prvi sneg, ki je bil zelo moker in je zapadel 22. novembri, je prinesel zelo neugodne pogoje za prezimovanje ozimnih žit. Sneg je pozneje zmrznil, todia podi skorjo sta bila blato in voda, ki sta onemogočila rastlinam pravi razvor Riž je bila, do tedaj v glavnem že dobro obraiščema, toda dru gače je bilo s pšenico, katere setev je zelo zappzneLa spričo kasnega spravila koruze, ki je lanskio jesen dozorela zelo pozno. Posebno še s pšemico ita-lijianskih. sort. tki bi praviloma morala biti v zemlja že v prvi polovici oktobra (optimalni agrotehnični ukrep). Tako sa je pšenica znašla pod ledeno skorjo v vseh razvojnih fa-zah, tudii prehodnih, od vska-litve do obraščanja, kar pa ni ugodno. To je onemogočilo nežnim posevkom normalen prehod skozi vse razvojne- faze, kar ha posebno pozno zasejanih zemljiščih verjetno ne bo ostalo brez posledic.
Brž ko .'bodo vremenske in talne razmere to dopuščale bo potrebno na posevkih (razen onih, ki ne kažejo nobenega življenja) takoj izvesti nitra-tacijo, gnojenje z ustreznimi umetnimi; gnojili. Ta agrotehnični ukrep bo marsikje, za-mudrili že ob setvi zaradi zapoznelosti samega opravila in prehitro zapadlega snega.
-sk
VREMENSKA- NAPOVED za časi od 24. jan. do 3. febr
Okrog 24. in 27, januarja lahne snežne padiavime, v ostalem jasno in mrzlo. Konec ja-niuarjia in v prvih dneh, februarja burja.	dr. V. M
Zakaj se VG Radgona in VG Kapela ne združita
Preteklo popoldne so člani radgonskega društva ekonomistov obravnavli združevanje KG Radgona in KG Kapela. Po obširni analizi pomena in posledic združitve, ki jo je podal načelnik odseka za gospodarstvo pri ObLO tov. Milan Koren, so člani društva analizirali tudi pogoje gospodarjenja in samoupravljanja po združitvi.
Združitev obeh vinogradniških posestev narekujejo predvsem naslednji! razlogi: z združitvi jo bi | lahko boljo izkori-
stili kapelsko klet, ki je bila na pr. v letu 1961 izkoriščena samo 67-odstotno. Z napravami, ki jih ima Met, bi lahko kvaflditetneje opravili vsa dela, kii spadajo k negi mošta in vi na. Med drugim bi lahko- opustili primitivno stiskanje grozdja na starih stiskalnicah. Poleg tega bi lahko že doma izšolali mnogo več vin kot doslej saj- so bili v radgonskem okolišu prisiljeni vkletiti preceja šnje količine vina v Ljubljani. KG Gornja Radgona prav tako nima opreme za vstekleničenje vina, zato so morali prodajati siiicer kakovostna vina, seveda mnogo ceneje. Z združitvijo bi lahko obsegli tudi specializacijo v kletarskem obratu. V Radgoni bi. proizvajali; predvsem peneča in odprta vina, na Kapeli pa bi šolali predvsem steklenična vina. Računajo, da bi bilo moč bolje organizirati posamezne službe v podjetju, skratka, za združitev govori vrsta činiteljev.
Kljub omenjenimi razlogom, ki govorijo v prod združitvi, do resnejših razgovorov med predstavniki obeh kolektivov doslej še ni prišlo, to predvsem zaradi VG Kapela. Celo nasprotno; kolektiv, kapelskega posestva je na hitro glasoval proti združitvi. Zakaj? Kot so
ugotavljal na omenjenem sestanku predvsem zaradi enostranske obveščenosti glede statusa kolektiva din njegovih upravnih organov po združitvi. Na Kapeli so poudarjali predvsem bojazen po preveliki centraiizacijii sredstev - in skladov, da bodlo s tem okrnili pravice samoupravljalcev, nepotrebno povečevali administrativni aparat itd.
Doslej izjalovljeni poskusi razgovorov zastopnikov obeh kolektivov o združitvi pa. i-majioi, kol so omenjali na sestanku ekonomistov, korenine tudii v tem, ker se z združitvijo Kapele z radgonskim posestvom ne strinja vodstvo VG Kapela, 
50 HA GOZDA BODO IZKRČILI
.Na območju katastrske občine Centiba je precej gozda, kateremu pa izgleda tamkajšnja tla ne odgovarjajo za normalno rast. Opaziti je namreč, da je prirastek premajhen. Zato je Kmeti jsko gospodarstvo Lendava sklenilo, da bo iztrebilo približno 50 ha gozda. Z delil so že začeli. Kot predi videva jo, bodo letos izkrčili cca 20 ha, ostanek pa drugo leto.
Sobota januarja
RAZGOVOR O AKTUALNI TEMI
GOSPODARSKA ZBORiNICA V NOVIH POGOJIH DELA
Z združitvijo obeh okrajev je bila razpuščena tudi Okrajna gospodarska zbornica v M. Soboti. Ni težko ocenjevati, da je ta (pomembna gospodarska investicija odigrala kljub sorazmerno kratkemu času obstoja važno vlogo koordinatorja in usmerjevalca gosponar-sitva v Pomurju. Kaj si obeta Pomurje od nove Gospodarske zbornice, odgovarja za naše ibralce dosedanji predsednik soboške zbornice Joško Slavič
— Menim, da bodlo tudi na delo nove Gospodarske zibom-ce za okraj Maribor imele neposreden vpliv gospodarske organizaciji, kot je to bilo do- slej. Upravni odbor Gospodarske zbornice združenih okra-jev je že imel svojo prvo sejo medtem ko je prenos poslov dosedanje soboške zbornice u-rejen, tako da se bo ta družbena institucija lahko brez zastoja vkljuičila v gospodarska prizadevanju novega okrajia. Pomurje pa ima z dokaj; številnim zastopstvom članov v UG Gospodarske zbornice vise pogoje za to, da bo moč urejat življenjsko vsa vprašanja, ki so že imela skupno izhodišče v programiih dela prejšnjih zbornic — soboške in mari- borskie.
—	Kakšne bodo po vašem mnenju osnovne naloge nove GZ?
—	Slej ko prej ibo morala nova Gospodarska zbornici u-smeriti vse napore v smeri nadaljnjih prizadevanj' po smotrnem in ekonomsko utemeljenem združevanju v gospodarstvu. S tem pa je neposredno povezana naloga nadaljnjih investicij v gospodarstvu, iskanje novih izvoznih možnosti in podobno. Posebno za sled njo nalogo velja zapisati, da bo morala ostati kontinuirana skrb vseh gospodarskih organizacij za večji izvoz, da bi
se tako tudi Pomurje po že dokaj uglajeni poti na tuje tržišče kar najbolj uspešno vključilo v medbarodno blagovno menjavo.
Katere zavode, ustanove in druge gospodarske institucije bo treba po vašem mnenju v Pomurju še nadalje razvijati?
— Teh je v Pomurju precej-in večini ne gre odrekati temeljenosti obstoja, oziroma poslovanja. Vzemimo na primer samo Živinorejsko-veter: -nareki zavod), katerega vloga je za kmetijstvo Pomurja neprecenljiva. Dalje so neposredno povezane z našim gospodarstvom tako imenovane bazenske šole torej strokovne šole, v katerih vzgajamo prepotreben kader za razne gospodarske panoge, za našo u-pravo, javne in družbene duž-
Jože Slavič
be itd. S tem hkrati omogočamo gospodarskim organizacijam, da si same krojijo svoje programe šolanja kadrov.
—	Ali obstaja v Pomurju kakšen strokovni izobraževalni center, ki bi lahko postni skupen za ves mariborski o-kfaj?
—	Danes je še težko ocerje-vatij, katere strokovne vzgoj«ne centre bi veljalo združiti, vendar lahko z gotovost jo trdim. da ima radenski gostinski izo braževalni center vse, funkcio nalne pogoje, da bi lahko bi skupen za celotno okrajno po-dročje. Pot taksnega, tudi bolj enotnega in koncetrinanega oblikovanja strokovnega šolstv a je po mojem mnenju neizogibna, kajti med osnovnimi smotri strokovnih šol je tudi ekonomiučnost, racionalno šolanje kadrov in podobno.
Drvarji ob ognju
KAKO JE S PREMOGOM
Zima je pritisnila z močjo, ki je že dolgo ne pomnimo. Po vsej državi, pa celo po vsej Evropi beležijo temperature, ki že napisane na papir za-mrazijo po kosteh. Mraz je segel celo na toplo Florido v A-meriki in uničil pridelek južnega sadja.
V teh mrzlih dneh je poglavitna skrb vsakiega kako se bo z oblačili in (kurjavo kar najbolj zavaroval proti vremenskim nevšečnostim. Kakor na dlani je torej da se je he-verjebne povečalo povpraševanje po kurjavi. Po vsej državi čutijo zato veliko pomanjkanje premoga. Predvsem so prizadeta večja mesta, ki so največjd potrošniki tega sedai zares črnega zlata. Tako ni čudno, da so morali ponekod zapreti šole že po teden dni pred zaključkom polletja ali pa še prej.
Tudi; v Pomurju so zaradi pomanjkanja premoga velike težave. Potrošniki. so zaradi prezgodnje zime vskladiščene količine že v glavnem porabil: in sedaj pritiskajo na podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo kuriva. Tako obišče soboško Kurivo dnevno 200 do 300 privatnih povpraševalcev. Največ-krat zaman. Podjetje »Potrošniški« (tki vključuje poslovalnico »Kurivo«) mora zaradi pomanjkanja črnega premoga dajati velikim potrošnikom tega, ustanovam, bolnicam, šo-vlam ih drugim, skoraj, vesi lignit, ki ga dobi. V podjetju si pomagajo s premogom iz vseh slovenskih rudnikov (srbski dobavitelji zaradi težav doma nilso v stanju dobavljati nit ■manjših količin premoga), največ, pa ga dobijo iz Velenja Vendar se tudi tu. pojavljajo, težave. Zgodi se namreč, da je rudnik pripravljen dobaviti določeno količino premoga, pa ga pri tem ovira pomenj-kan je železniških vagonov. Ta ko bi v Mursko Soboto lahko dobili v novembru 1800 ton. ki pa jih zaradi omenjenega vzroka nismo mogli.
Večina potrošnikov se je letos že o praiyem času oskrbela s premogom. Seveda nihče ni računal na tako hudo zimo, verjetno tudi. projektanti soboških blokov ne. V blokih s« namreč majhne kleti in vanje lahko stanovalci. vskladiščijo, le 1—2 toni premoga, kar je za hudo zimo odločno prema-lo.
Tiuidi v Murski Soboti je, kakor povsod, iz leta v leto več-, ja potrošnja premoga. Tako so
ga v Kurivu,predali 1. 1901 -le 7.000 ton., lansko leto. 13 000 ton, za letos pa imajo, predvidenih že kar 18.000 ton. Vendar je bilo lansko leto povpraševanje časovno slabo razporejeno, saj so morali meseca maja odpisati okrog 20 ton, ki se jfjh je razsulo v neuporaben prah, od meseca junija dalje pa niso več mogli delati zalog, ker so vse sproti prodali. Pripravljanje večjih zalog za zimo pa jim omogoča še no-manjlkanjie skladiščnih prosto -rov. Do sedaj so v podjetju še nekako izhajali, sedaj pa po-staja vprašanje premoga dneva v dlan bolj pereče. Število povpraševaloev se je po-veSčailo tudi zaradi pritiska pri -vatnih kmetovalcev, ki nima je 
dovolj sečnih dovoljenj.
Lstošnjia huda zima nas bo v marsičem izučila. Predvsem Sil bomo moral zapomniti, da bomo premog vnaprej kupovaj li že od zgodnjih pomladnih mesecev naprej.
To sicer letos ne bo mogoče ker podjetje predvideva pomanjkanje nekako do junija Podjetje pa bo moralo čimprej rešiti vprašanje lokacj-e poslovalnice »Kurivo«, da bo lahko z večjimi skladrščri v stanju držati bogatejše zaloge. Ta huda žitna pa naj bo obenem tud! opomin, da moramo biti bolj življenjski tud! pri dodeljevanju sečnih dovoljenj Togost pri tem lahko čmo sečnjo le pospešu je.
PREMALO ZANIMANJA
Ljudska univerza v Lendavi je imela v načrtu, da izvede ciklus predavanj v okviru šole za starše. Vse pripr ave za predavanja so bile gotove že y mesecu oktobru. Rilo je predvideno, naj bi šola za starše zajemala predavanja I. in II stopnje. Prva stopnja bi bila nekoliko lažja in bi jo obiskovali starši, ki take šole še. niso obiskovali. Druga stopnja pa bi 'bila nekoliko težja in bdi bila tako rekoč nadaljevanje I stopnje, saj bi jo obiskovali starši, k so prvo stopnjo že končali.
Da bi bil odziv kar največji je LU razposlala 500 vabil in vpisnic, katere so starši tudi prejeli. Odziv ni bil ravno naj-večji, vsekakor pa je bil tolikšen, da se je izplačalo pri praviti predavanja. Za prvo stopnjo se je prijavilo 43, za drugo stopnjo pa 21 kandidatov. Organizator je poskrbel tudi za' to, da so bili pravočasno seznanjen! z razporedom predavanj. Ko pa so še predavanja začela, se je pokazalo, da število prijavnic ne ustreza realni zainteresiranosti prebivalstva. Udeležba na predavanjih je bila zelo revna in tako je razumljivo, da predavatelj ni mogel s pravim za-
TEŽAVE S PLINOM
H«uda zima ni spravila v velike skrbi le potrošnike drv in premoga, pač pa tudi lendavske odjemalce plina. Zaradi hudega mraza se je namreč v veliki meri povečala tudi potrošnja tega kurilnega sredstva. Da oh vsakem najmanjšem oslabljenju pritiska pridejo odjemalci v skrbi, ni treba posebej pripomniti. Vendar je kakršnakoli panika nepotrebna.
V -čem je problem? Plin vsebuje tudi nekaj vlage in ko privre iz zemlje, pride v kovinskih aparaturah do zmrzovanja. V takem primeru morajo cevi razmontirati in očistiti. Vendar to pomaga le za nekaj časa, saj kmalu spet pride do zmrzovanja in tako se proces čiščenja ponovi po desetkrat dnevno.
nimanjiem obdelati svoje leme Tako se je zgodilo, da sta prišla na četrto predavam je I. stopnje samo dva, na peto predavanje II. stopnje pa ni, bilo razen predavatelja samega nobenega drugega.
Ker niso pomagali niti plakati:, niti vabila, je bila ljudska univerza upravičena im ta-(kiorekoč prisiljena, da je šolo pred kratkim ukanila.
Ravno pri tej stvari pa bi veljalo omeniti še nek primer, ki prikaže omenjeno zadevo v malo drugačni luči. F. M. iz
Čentibe je stara okrog petdeset let pa (kljub temu ni izpustila lami niti enega predavam ja šole ža starše, I. stopnje ravno taiko ne letos predavanjia II. stopnje (kolikor jih je bilo), čeprav je zaradi, predavanji morala prepešačiti nešteto kilometrov. Ni je motilo ni ti še tako slabo vreme. Njena požrtvovalnost je bogato poplačana, saj je njem sin med vzornimi učenci na šoli.
Ta osamljeni) primer naj bo samo v ilustracijo gornjim navedbam.	BR
LJUTOMER-GIMNAZIJA
Dejstvo, da Ljutomer nima niti enega šolskega za voda II stopnje, ki bi lahko sprejel vsaji del učencev po končani osemletki, povproča nemalo preglavic prosvetnim oblastem •in ne nazadnje staršem ter neposredno prizadetim otrokom Namreč absolventi osemletk se čedalje težje vključujejo v prepolne srednje strokovne šole in gimnazije v Murski So-boti, v (Mariboru in drugod. Da se zaradi tega zelo povečajo stroški šolanja ni treba posebej poudarjati, medtem ko so dijaki-vozači izpostavljeni zaradi oddaljenosti do posameznih šol dnevno hudim naporom, vse prej kot ugodne prometne zveze v Pomurju pa jemljejo mladini še trsti skromen prositi čas, ki ga dopuščajo natrpani urniki) večine srednjih šol.
Vs» to dovolj zgovorno nakazuje potrebo po ustanovitvi gimnazije, katere I. razred naj bi sprejel že v letu 1963/64 prve kandidate. Predvidevajo da bi odprli dva oddelka prvega razreda, ki hi sprejela
okrog 70 dijakov. Namreč jv ljutomerski občini, ki ima sedem polno razvitih osemletk. Ibo končalo letos obvezno o-siemletno šolo kar 225 učenčev.
Zakaj« so Še v Ljutomeru odločili za gimnazijo in ne ža kakšno strokovno šolo. Praksa kaže, da se čedalje več mladine odloča za študij na gimnaziji« in na učiteljišču. Ker je vprašanje prosvetnega kadra v ljutomerski občini že domala rešeno, se ni bilo težko odločiti za gimnazijo, ki je po svojem reformiranem programu taka, da ne pripravlja dijakov samo za višjo in visoke šole, ampak jih vse bolj uvaja tudi V praktične poklice.
Na občinskem ljudskem odboru v Ljutomeru, ki je že pred časom naslovil na Svet za šolstvo LRS prošnjo za ustanovitev gimnazije v Ljuitome-ru, predvidevajo, da bi nova šolska ustanova dobila prostore v osnovni šoli Franceta Prešerna, ki jo 'bodo združili z osnovno šolo Ivana Cankarja
ter tako postopoma izpraznili prostore, kjer bo na razpolago sedem učilnic.
V Rakičanu letos prvi absolventi
PrejSnji četrtek je bila na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu druga redovalna konferenca, kateri sta prisostvovala poleg profesorskega zbora še predsednik šolske skupnosti in predstavnik šolskega komiteja GLMS.
Konferenca je poleg analize učnih uspehov prvega polletja razpravljala še o več aktualnih vprašanjih. Dijakom sedanjega četrtega 'letnika je v prvi vrsti potrebno posvetiti še več splošne izo-- braZbe kajti ti bodo še letos stopili, v proizvodnjo. Prav tako naj bi se v okviru praktičnega pouka
omogočilo v večji meri primerno usposabljanje za specializirani živinorejski oddelek v živinoreji, poljedelski pa v poljedelstvu. Učni kriterij Se ho v primerjavi z dosedanjim v drugem semestru sorazmerno zaostril.
Povprečni učni uspeh oh prvem polletju znaša 73,88 odstotkov, med tem ko je ta v prvih dveh letnikih znatno nižji in sicer 66 odst. V tretjem a razredu je učni uspeh najboljši in to 87,5 odst., povprečni uspeh v višjih dveh letnikih pa znaša 81 odstotkov.
Tečaj Rdečega križa
Pred kratkim je bila sej® u-pravnega odbora ObO RK Lendava. Pregledali so dosedanje delo in sprejeli neka j predlogov. Posebno pažnjo bo potrebno posvetiti povečanju števila članov, ki jih je v nekaterih vaseh vedno manj. Več skrbi bo potrebno posvetit tudi zdravstvenim predavanjem, za katera je po vaseh veliko zairmanje. Končno je Ibilo še sklenjeno, da bodo organizirali vaške tečaje RK za
mladino. Predvidevajo, da se bodo tečaji začeli že v meseca januarju. Mladina naj bi na njih dobila pregled o osebni, higieni, negi bolnika in prvi pomoči. Tečaj bo trajal 40 ur. Predvidevajo, da bodo pripravili tečaje v Dobrovnika. Kobilju, Turnišču, Petišovcih Dolini, Hotizi, Gaberju, Veliki Polani in Dolgi vasi.
BR
PREDVIDEVANJA IN MOŽNOSTI
Zato da ne bo pomote, to le pojasnilo: V našem zadnjem pomenku je izostal podatek, kako predvidevamo razvoj celotne proizvodnje in proizvodnje v industriji za (Letošnje Leto.. Tiskarski škrat je posegel vmes in zato tokrat nekoliko več o tem, kar je bilo zadnjič prezrto.
Tekstni del prilog družbenega plana z naslovom »-Predvidevanja in modnosti gospodarskega razvoja v letu 1963« vsebujejo obilico podatkov, kako se je gibalo gospodarstvo v minulem 1962. letu. Toda še zajetnejši je drugi del omenjene publikacije z naslovom »Pregled gospodarskega razvoja v letu 1963«.
Na temelju proizvajalnih zmogljivosti, je rečeno v tem poglavju .ter materialnih in družbenih po gojev, doseženih v preteklih letih, in v skladu z nalogami, ki so bile postavljene na IV. plenumu CK ZKJ, se predvideva naslednje gibanje proizvodnje. Družbeni kruto, proizvod naj bi poraste! v primerjavi z doseženim v letu 1962 za 10 odst., družbeni proizvod za
9,9 odst. in narodni dohodek za 8,1 odst. V okviru takšnega skupnega gibanja vrednosti proizvodnje, je rečeno, bi hitreje naraščala proizvodnja družbenega sektorja. V skupnem družbenem bruto proizvodu naj bi znašal delež družbenega sektorja za 10,3 odst. več kot Lani, zasebni sektor pa naj bi bil udeležen pri ustvaritvi za 7,9 odst. več kot lani.
2e te številke nam povedo, da se delež družbenega sektorja v skupni proizvodnji nenehno bolj krepi, medtem ko je znašal v letu 1961 delež družbenega sektorja v skupni proizvodnji 86,5 odst., n&j bi bila proizvodnja družbenega sektorja letos udeležena z 88,7 odstotki (lani 88,5). Predvidevamo torej, da bi v letu 1963 zopet dosegli visoko stopnjo družbenega proizvoda kot smo jo dosegali v prejšnjih obdobjih. Podatki za leta nazaj nam povedo, da je bila stopnja rasti najmanjša v obdobju 1948 do 1952, in sicer 2,8 odst., najvišja v letih 1957—1960 — 11,1 odst., v obdobju 1961—1962 je znašala samo 4,3 odst., v obdobju 1962—1963 pa naj hi znašala 9,9. odst.
Splošen pregled razvoja v Industriji nam pove, da so bili indeksi za vso industrijo označeni v letu 1962 s 107,5, v letu 1963 pa naj bi dosegli ilndeks 109,5. Na čenj temelje takšna predvidevanja? Takole je predvidevanje utemeljeno. »Ponovna poživitev dinamike industrijske proizvodnje, ki smo jo dosegli v drugem polletju 1962. leta, obstoječe in nove proizvajalne zmogljivosti, nadalje močno povečanje izvoza te povečano povpraševanje na domačem tržišču dopuščajo oceno, da bi bilo v letu 1963 mogoče povečati industrijsko proizvodnjo za okoli 10 odst.
Naloga ni majhna, toda iz zbranih podatkov je mogoče razbrati, dd bodo okoli 50 odst. predvidene-
ga povečanja proizvodnje omogočile nove oziroma razširjene kapacitete usposobljene v minulem in letošnjem letu. Ostalo polovico pa bo mogoče doseči z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet. Nove kapacitete naj bi omogočile nadaljnji dvig proizvodnje predvsem v barvasti metalurgiji, elek-tro industriji, kemični industriji, lesni, industriji papirja itd. Pomembna značilnost novih kapacitet je, da se usmerjamo na predelavo domačih surovin ter k proizvodnji reprodukcijskega materiala. To bo omogočilo boljšo osfeir-'bo proizvodnje ter boljše pogoje za izvoz finalnih izdelkov.
Realizacija predvidenega povečanja proizvodnje bo najbolj odvisna od nadaljnjega hitrega naraščanja izvoza, ki naj hi po pričakovanjih porasel za okoli1 22 odstotkov.
Pomemben delež pa naj ima pri tem tudi nadaljnji rast produktivnosti. V gradivu je rečeno da ker se je zaposlenost v industriji leta 1962 le neznatno povečala (za 1,8 odst.), bi se kljub relativno majhnem dvigu proizvodnje lahko povečala produktivnost dela v minulem letu za več kot 5 odst. Predvideva se, da bo tendenca izkoriščanja rezervne delovne sile v gospodarskih organizacijah zaradi stimulacije, ki jo daje sistem delitve dohodka, nadaljevala tudi leta 1963. To in pa opravljanje rekonstrukcije ter novo visok »produktivne kapacitete, omogočajo doseči predvideno povečanje proizvodnje z relativno majhnim povečanjem delovne sile (za okoli 2,3 odst.). Produktivnost dela bi se tako povečala za nadaljnjih 7 odst.
To je seveda le nekaj podatkov iz publikacije »Predvidevanja in možnosti gospodarskga razvoja v letu 1963«.
Iz Ljudske skupščine
Skupščinski odbor za proračun je imel v torek dne 22. I. 1963 sejo* na kateri je pretresal predlog republiškega proračuna. V načelni razpravi je med drugimi do nekaterih vprašanj, ki se tičejo tudi našega področja, zavzel član odbora zo proračun, republiški ljudski poslanec Jože Slavič naslednje stališče:
Letošnja predvidevanja v proračunu Ljudske republike Slovenije nam kažejo res veliko skrb za varčevanje s sredstvi. Posebno razveseljivo je dejstvo, da smo v teku mandatne dobe sedanje skup-
ščine imeli priliko opaziti, da proračun izgublja tisto obliko, kjer je vsak, ki troši proračunska sredstva, v vseh vprašanjih odvisen od tistega, ki jih deli. Pod pojmom (proračuna je v sedanji fazi ostalo le toliko sredstev, kolikor jih rabi državna uprava za svoje poslovanje. Vsa ostala so prepuščena samoupravi tej ali oni obliki. Želel bi tudi podčrtati povečano pospeševanje znanstvenega dela preko skladov, kot je na primer Kidričev sklad, kjer se podpirajo rešitve znanstvenih nalog, ki pa imajo takojšno praktično vrednost.
V svojem izvajanju bi pa rad poudaril, da je vkljub ekonomizaciji nekaterih služb, kot je na primer komunalna dejavnost pri občinah, pri stagnaciji sredstev o-paziiti, da čedalje bolj zaostajajo za potrebami. Tu so po mojem mnenju prizadete razvite in nerazvite komune. Prve zaradi večjih potreb, druge zaradi pomanjkanja možnosti, da kjerkoli dobijo kredite v ta namen. Mislim, da pa md primerno graditi komunalnih objektov iz sredstev, za katera velja 9 odst. obrestna mera;
Opozoril bi tudi rad na nerešeno finansiranje praktičnih STROKOVNIH SOL. Res je, da je bilo sprejeto, da se razne vajeniške in industrijske šole zaenkrat finansirajo tako kot doslej. Dejstvo pa je, da zbornice nimajo zakonitih možnosti, večini občin pa primanjkuje denar za ureditev osnovnega šolstva. Zato je nujno z dodatnim
predpisom urediti možnost rednega financiranja šolstva, ki usposablja okrog četrtino naše mladine za življenje.
Vprašanje CESTNIH SKLADOV je prav tako pereče. Vsi, iz centra republike oddaljenih krajev si želimo prav iz vseh krajev do-bre povezave. O tem, kako slabo je povezana Vzhodna Slovenija z o-stalo, smo že večkrat govorili. Tempo izgradnje republiških cest je pri takem stanju cest in porasta mehanizacije trikrat prepočasen. zdi se, da bo treba že novo graditi, preden bomo povezali staro cestno omrežje. Naši prebivalci so s prostovoljnim delom in razumevanjem pokazali razumevanje za napore širše skupnosti. Zato naj bi se v bodoče krile potrebe po izboljšanju cest v čimvečji meri, predvsem pa tam, kjer je stanje najislabše.
POMURSKI VESTNIK, 24. JAN. 1963
2
NEKAJ BELEŽK OB SEJMU MODA 63 V LJUBLJANI
MURA:ZADOVOLJIVO
Letošnja manifestacija jugoslovanske tekstilne in obutvene industrije - Sejem Moda 63 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani — je v glavnem dobro uspela; vzbudila je veliko zanimanje potrošnikov on tudi številen o-bisk To pa je tudi razumljivo, saj je 'bil Sejem namenjen predvsem širokemu krogu potrošnikov, ki so tudii tokrat hotela zvedeti, kaj jim pripravljata naša tekstilna in obutvena industrijia za spomladansko in letno sezono. Zlasti so jiih zanimale novosti in te so nekateri zelo vztrajno iskali ob »sprehodu« po razstavnih prostorih; nove modele konfekcije in obutve, nove tkanine, nove vzorce! Pa tudii to je marsikoga zanimalo: koliko od: tega, kiar je bilo na letošnjem Sejmu Moda razstavljenega, predvsem tistega lepega, novega, modernega in okusnega, se bo čez leto pojavilo tudi v naših trgovinah? Dosedanje izkušnje potrošnikov v tem pogledu so namreč zelo slabe in ne vzbujajo mnogo upanja.
Ob sedanji razprostranjenosti konfekcije v jugoslovanski potrošnji oblačil se sploh vsiljuje misel, da bodo morala biti prizadevanja takih prireditev in sploh proizvajalcev konfekcije v bodoče še bolj u-smerjena k vzpodbujanju okusa tistih potrošnikov, teh pa je vedno več, ki tolike ne gledajo, na denar, marveč hočejo predvsem dobro, kakovostno in moderno oblačilo ali obuvalo. Tudi trgovski potniki bodo morali biti bolj živi barometri teh potrošnikovih želja in okusov! Pri tem ho kajpak potrebno premagati še kar preveliko zaprtost republiških meja, kajti tudi letošnji modni sejem v Ljubljani nas je prepričal, da je tokrat manife-stirama enovitost jugoslovanskega tržišča lahko zelo koristna stvar tudi za potrošnika: nekateri izdelki ustreznih to vam iz južnih republik so hi li spričo kakovosti in dognanosti v modnih vzorcih zelo zanimivi tudi za slovenske potrošnike in bi bila zatorej prava škoda, če jih ne bi mogli doma tudi kupovati.
Udeležba Tovarne oblačil," perila in pletenin Mura iz M. Sobote na Sejmu 63, kot kaže, koristna za samo tovarno, prireditelja in tudi številne po-, trošnike, ki so se z zanimanjem ustavljali ob solidno dekoriranem paviljonu in priso dil; našemu razstavljal dve pomembni priznan ji: PRIZNANJI POTROŠNIKOV. Pri paviljonu Mure se je za nekaj minut ustavila tudi predsednica Ljudske skupščine. LRS -Vida Tomšič, se zanimala za proizvodnjo v tem podjetju in se dokaj pohvalno izrazila tudi o njegovih izdelkih. Največjo pozornost obiskovalcev Sejma so vzbujale srajce »ter-lenfce« s specialno oznako »re-volution textile«. Ti modni izdelki v različnih sodobnih barvnih niansah pomenijo resnično revolucijo v pogledu uporabnosti in ravnan ja z njimi. Tudi razstavljeni plašči -površniki - iz enake tkanine so zelo praktični, ker se pri uporabi ne mečkajo in jih tu di ni potrebno likati. Prednost teh izdelkov pred. podobnimi dosedanjimi je tudi v tem, da so sešiti. iz tkanega blaga in so zategadelj tudi bolj trpežni. Sicer pa so se lahko, potrošniki z reklamnih napisov v paviljonu sami prepričali c široki uporabnosti in modni prednosti teh izdelkov. Mura
pa je tokrat razstavila tudi nekaj zanimivih eksponatov težke konfekcije. Na kraj, teh skromnih zapiskov zabeležimo še to: tudi komercialna predvidevanja so ugodna, saj so do preteklega petka že sklenili za okrog 100 milijonov din pogodb, računajo pa celo na vsoto 180 milijonov!
Tudi industrija oblači! in prešitih odej iz Ljutomera se je tokrat prvič predstavila obiskovalcem modnega Sejma v okviru poslovnega združenja težke konfekcije, v katerem je včlanjenih sedem konfekoio-narjev, medtem ko pristop dveh še pričakujejo. V okviru tega združenja je uveljavljena specializacija proizvodnje kar dosegajo s poslovno koordinacijo, skupnim planiranjem, določanjem asortimana, proučevanjem zahtev tržišča itd!. V ljutomerskem obratu ali ekonomski enoti združenja s sedežem v Ljubljani« bode izdelovali predvsem kamgar-naste obleke in hlače; s temi izdelki so se tokrat pojavili tudi na Sejmu. In še to: v ljutomerskem obratu so po vključitvi v združenje že zmanjšali asortiman izdelkov za 40 odst in tudi zaloge. Komercialni o-betii za letošnje leto pa so po ocenit tehničnega analitika združenja Franck Sitarja že tudi precej ugodni. -sk
Tudi v Ljutomeru že dalj časa ni premoga. Pravijo, da velenjski premogovnik ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti niti s tretjino naročenih pošiljk. V Ljutomer dobijo tedensko dva do trj vagone premoga, kar je veliko premalo, predvsem sedaj, ko je pritisnil mraz. Tudi tu lahko postavimo vprašanje, ki naj, bo aktualno tudi v poletnih mesecih: ali ne bi bilo smotrno ustvariti izven »sezone« nekoliko večjih zalog?
PLAVAJOČA KONFEKCIJSKA TRGOVINA
MURA NA VALOVIH
Pred dnevi je krenila na prvo potovanje vzdolž jadranske obale ladja, na kateri so si tovarne Varteks dz Varaždina, Mura iz Murske Sobote in Ikora z Raba uredile konfekcijsko trgovino. V njej prodajajo predvsem zimske obleke, za katerimi je povpraševanje v Hrvafakem Primorju in na zadarslkem arhipelagu.
Te tri tovarne nameravajo v začetku spomladi poslati svojo plavajočo konfekcijsko
trgovino tudii- na drugo plovbo vzdolž Jadrana. Topot bo trgovina založena s spomladanskimi in poletnimi oblačili.
Obeti organizatorjev so u-godmi: dobršen del svojih proizvodov bodo lahko prodali tudi tujcem, ki bodo takratna počitnicah ob našem Jadranskem morju.
Na drugi plovbi bo konfekcijska trgovina na ladiji predvidoma obiskala tudi šibendš-ki in splitski okraj.
Pri Gradu - sadjarstvo in živinoreja
V Kmetijski zadrugi pr; Gradu, so ugotovili, da je pri njih mnogo bolj rentabilno vlagati sredstva v sadjarstvo in živinorejo, kot v poljedelstvo. To se je pokazalo pri podatkih iz lanskega leta, iz ka-
terih ie razvidno, da so plan v sadjarstvu in živinoreji presegli, v pridelovanju pšenice pa ga niso niti dosegli.
Sadovnjake urejajo na plantažni način, z nizkimi sortami drevja. Pri tem pomaga Kme-
tijski inštitut iz Maribora predvsem s strokovnimi nasveti. Tudi sami imajo že svoj strokpvni sadjarski kader.
Pri uvajanju kooperacije so si zastavili obsežno nalogo. La ni so imeli v kooperaciji 173 ha travnikov in 29 ha obdelovalnih zemljišč za krmne rastline. Letos se bo število povečalo na 250 v travništvu in 120 ha za krmne rastline.
S tem hočejo predvsem pospešiti živinorejo, ki ima lepe
možnosti za razvoj. Tudi veterinar je kmetijski zadrugi nujno potreben.
Že precej časa razpravljajo pri Gradu o priključitvi obrata kombinata »Pomurka« pri Gradu h KZ Grad. Ta obrat namreč ni pokazal doslej kakega pomembnejšega uspeha. V KZ zagotavljajo, da bi se v njihovem sklopu obrat hitreje razvijal, ker bi imel več povezave z neposredno okolico.
Uspehi in težave
Tov. Janez Berden se je nedavno tega dlje časa zadržal v razgovoru z našim sodelavcem in mu nanizal vrsto problemov, s katerimi se ukvarjajo pri Gradu.
Kateri problem bi vi glede aktualnosti postavili na prvo mesto?
Kar nas teži, je predvsem slaba prometna povezanost z našim občinskim središčem, z Maorsko Soboto. Serpentine -proti Gradu so ob poledici povsem neprevozne in tako smo ostali okrog novega leta brez avtobusne zveze z Mursko Soboto. Domačini - sezone: in drugi ljudje, k; so hoteli- obiskati svojce pri Gradu, so se morali kar iz Murske Sobote vrniti spet nazaj.
Za to nosita krivdo nekoliko cestno podjetje, nekoliko pa naša KZ, ki bi morala poskrbeti za navoz posipnega mate-
Predsednik KO Grad Janez Berden
riala pa tega ni storila.
Že na več zborih občanov smo razpravljali o tem problemu, kako naj izravnamo serpentine proti Gradu, a kaže, da bomo morali kljub pripravljenosti za prostovoljno delo, še čakati na vrsto.
Za tem vprašanje na temo »zdravstvena služba«.
Zdravnika splošne prakse pri Gradu sicer omamo zobozdravnika pa še vedno ne. že pred štirimi leti, smo kupili o-premo za zobozdravndško ordi-
nacijo in sedaj ta leži brez koristi, medtem ko naši ljudje plačujejo za prevoz v Mursko Soboto in tam delajo gnečo v ambulantnih čakalnicah.
Lepo bi se dalo urediti to z zobozdravnikom, ki bi dela! pri nas in na Cankovi.
Zadovoljni pa smo s proti-tralioimsikio službo, ki je res dobro organizirana.
Kdaj boste dogradili stanovanjski blok?
To ,je za sedaj še odjprto vprašanje. Takrat, ko je bila pri nas ukan jena občina, so zastala vsa dela. Dosegli' smo le, da je v pritličju urejena sodobna lekarna. V nadstropjih pa so samo goli zidovi. Stanovanja bi ,pa potrebovali za zobozdravnika, za učitelje in za veterinarja, ki ga naša KZ že dolgo čaka.
Kakšne načrte pa ima sekcija za komunalna vprašanja pri kra-jevni skupnosti?
Lani smo kupili motor in motorno črpalko za naš stari vodovod. Popravili bomo še vodovodno cev. V načrtu imamo še ustanovitev šivalnega servisa v Dol. Slavečih. Do sedaj ta naša nova sekcija še ni popolnoma vtečena in se ukva rja z reševanjem manjših komunalnih problemov.
Kaj pa graški grad in turizem?
Žal je doslej malo ali nič storjenega na tem področju. Ustanovili smo sicer turistično društvo, ki bo letos dalo posuti poti v parku.
Vsekakor hi morali skrbeti tudi za turizem. Turistično društvo bi moralo dobiti vsa j minimalne dotacije, da bi o-premilo eno ali dve sobi v gradu. To bi bilo vsaj nekaj za začetek. Imamo nekaj sob. v -katerih so v gosteh vsako leto mladinci predvojaške vzgoje. To seveda po štirinajst dni vsako leto, drugače pa je grad vso sezono prazen.
Morebiti bi se dalo ustanoviti kak mladinski center za oddih, kolonijo ali - kaj podobnega?
To ne hi bilo slabo. V gradu je tudi kuhinja in v sobah lahko prebiva do 300 ljudi vse poletje. Urediti hi morali le bazen za kopanje, saj si brez tega težko predstavljamo ta-borenje ali podobno.
POMURSKI VESTNIK, 24. JAN. 1963
DON
JUAN
V
PEKLU
S soboške uprizoritve Don Juana
Mladi Celjani S absolventi Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani so nam predstavili filozofsko komedijo Bernarda Shawa Don Juan v peklu, namesto komedije Odkritosrčna lažnivka, ki je odpadla zaradi bolezni v ansamblu.
Domen v šolski učilnici
Don Juan v peklu je prirejeno tretje dejanje komedije Človek — nadčlovek. Simbolu pekel lira nebesa igrata v tem delu po Shawovi filozofski teoriji vlogo nasprotja med nravno čistim in razumskim ter čutnim im užitka iščočim načinom življenja. Shaw, ki ie sam sebe imenoval za »neznosnega šolmošitra, pridigarja in cerkvenega ključarja«, je v svojem tipično angleškem purističnem nazoru videl smisel življenja v odklanjanju sleherne lagodnosti in čutnosti in skozi usta Johna Tamnerja — Dona Juana pove svoje mnenje o čednostih in grehotah človeka, ki prebivajo v peklu. »Ti ljudje niso pobožni, so samo najemniki cerkvenega stola, niso nravni, so samo konvencionalni, niso čednostni. so samo bojazljivi, tudi niso pravzaprav grehotmi, so samo slabiči, niso zvesti, so samo hlapčevski, niso družbeni, so samo paitriotični, niso pogumni, so samo prepirljivi, ne obvladajo samega sebe, so samo topi, ne čutijo spoštovanja do samega sebe, so samo nečimrni, niso dobrodušni, so samo lažnivo sentimentalni, niso človeško obzirni, so samo formalno vljudni, niso razumni, so samo trmasti, niso napredni, so samo strankarski, so brez fantazije, imajo pa razna praznoverja, niso pravični so Pa maščevalni, niso velikodušni, so pa pripravljeni za kompromise, predvsem pa niso resnicoljubni, vsi so lažnivi pr-a-v do kosti.«
Nadčlovek, kakor ga pojmuje Shaw, ni germanski rasno čisti tip, pač pa po Darwinov; razvojni teoriji človek, ki bo pač višje organiziran in ne bo več poznal sedanjih slabosti človeka in katerega vodilo bo razum, ki bo usmerjal »življenjsko silo« (Ufe force) le po poteh razuma Ho da ne bo več
Uspešna premiera Jurčičevega Domna v Vučji vasi je žre prejšnjo nedeljo privabila toliko gledalcev, da so mladin-ci-domačini morali agro ponoviti on so si lahko tisti, ki za premiero niso mogli več dobiti vstopnic, ogledali njihovo prizadevno delo v reprizi.
Domen, ki ga -je po Jurčiču za oder priredil Ivo Cesnik, je zahtevno delo. Vendar je mla-
nasiprotovala sama sebi. Specifično je njegovo pojmovanje o nasprotjih med moškim in žensko, med razumom in nagonom.
Don Juana je zaigral Franci Gabrovšek, ki je suvereno obvladal zahtevni tekst in posebno v drugem delu predstave dobil lep stik z občinstvom Janez Bermež, kip komednika je predstavil lik tipičnega brezskrbnega in nečimrnega veseljaka, ki mu pekel kot kraj hinavstva kar ugaja, bolj kot angelsko dolgočasna nebe-
diim igravcem v danih pogojih — saj niso imeli niti osušenega režiserja, še manj pa potrebne rekvizite — v celoti u-sipelo prikazati na eni strani krutost neusmiljenega graščaka ter na drugi strani dobroto in poštenost izkoriščanega preprostega človeka. Zelo dto-bra je bila zasedba vlog. Poleg ostalih je bila najuspešnejša vloga berača, Anice. Domna itd. Gotovo bi ostrejša ocena kritika ugotovila napake in pomanjkljivosti, vsekakor pa gre vso priznanje i-gravcem, ki so nas presenetili s svojim zahtevnim delom.
Se to bi rad! omenil pri, tem: ta igra je bila v šolski učilnici, kjer je bil dan pred predstavo še pouk, že naslednji dan pa mora učilnica zopet služiti -svojemu namenu. Torej sl morajo igravci oder, ki je bil kar
sa. Pri publiki je požel zaradi svoje lahkotnosti največ uspeha, Kot utelešenje nagonske želje po gospodovanju nad moškim je bil lik donne Ane, ki jo je Igrala Jana Šmidova. Hu dič, katerega je zaigral Marjan Breznik, je s prefinjeno i -gro tako dobro pariral Donu Juanu, da bi se človek skoraj odločil za njegovo stran, ko bi ne bil negativna oseba seveda.
'Publika je popolnoma napol-mila grajsko dvorano in dobro sprejela to zahtevno komedijo Mr.
lepo urejen, postaviti in razstaviti v enem dnevu. Te pogoje in delo, ki ga verjetno pogosto premalo cenimo in u-poštevamo, zmorejo le ljudje z močno voljo in željo po kul--turno-prosvetnem Izživljanju Koliko imamo na podeželju prosvetnih društev z opremljenimi dvoranami, kjer vlada sezono za sezono »mrtvilo«, čeprav bi ljudje želeli poleg kina pogledati še kakšno igro. To nam potrjuje tudi obisk na tej premieri, ki jo je v šolsk' učilnici obiskalo kar 210 ljudi. Prav zaradi tega pa bi morala tudi družba pokazati več razumevanja za tako prizadevno delo mladine na tem področju, najti za to tudi sredstva in jih tako podpreti pri njihovem koristnem delu.
T. S.
Gospodinjski
tečaj
v dežnikarni
Mladinski aktiv dežnikame želi organizirati za svoje člane gospodinjski tečaji. Zato so se mladinci obrnili na vodstvo RK s prošnjo, naj jim le-to priskoči na pomoč. Odbor RK jim je ustregel in se ho s tem v zvezi povezal z gospodinjskim centrom v Murski Soboti.
BR
3
POMURSKI VESTNIK V AKCIJI — POMURSKI VESTNIK V AKCIJI — POMURSKI VESTNIK V AKCIJI — POMURSKI VESTNIK V AKCIJI — POMURSKI VESTNIK V AKCIJI —
ZATOREJ BRATCI: PIJMO GA!
Sprehod po soboških gostinskih obratih * Nekaj pikrih na račun gostov in gostiteljev
Drobna balada o kruhu in še nekaj drobnih zgodbic
Priznajmo, ljudje so že od nekdaj radi uživali alkoholne dobrine. Ze stari Grki so ga radi »luckalu. Da pa to njihovo početje ne bi bilo protizakonito, nemoralno in 'drugačno, so si izmislili Dioniza, boga vina in vinogradništva. Vso popivanje so odtlej vršili le njemu na čast. Komu na čast so ljudje pili pozneje, ves srednji: in novi veks* o-tem ne -bi obširneje razpravljali. Prav gotovo pa je, da so pili, kajti drugače se ta lepa navada ne
bi ohranila do danes.
Komu na čast pijemo danes, tega ne bi mogli točno definirat, lahko pa postavimo trditev, da pijemo za drag de nar. In kdaj pijemo? Vedno. Pijemo zjutraj, pijemo zvečer, pijemo na žalost, pa tudi na veselje, če se kdo rodi ali če kdo umre, če se kdo poroči ali pa sie ne poroči, če... Če ima dosti denarja, pijemo dosti, če ga nimamo, pa pijemo na "puf". Za jaivno pitje imamo urejene primerne institucije, ki jim pravimo gostilne (oštarije, bifeji, kavarne, bari, »podmornice«). Včasih so te
institucije bolj skromne glede estetskega videza, snage in kulturnega ambiehita nasploh ter jim pravimo »pajzli«. Vendar te besede ni priporočljivo povedati nobenemu šefu kakšnega gostinskega lokala. Učinek te besede te lahko postavi najmanj na cesto, razen tega boš zgubil vsako najmanje u-panje na »porgo«.
»Pajzlov« neki humorist v Pomurju sploh ni videl. Tudi v Murski Soboti ne. Ker pa je mnoge le mikalo raziskati to problematično točko našega gospodarstva (kajne, kako ta beseda lepo zvenih če govorimo o alkoholizmu!), so nagovorili dva neizprosno objektivna in kritična opazovalca, naj 1 se .podiata v akcijo. Ta dva sta bila FOTOAPARAT dn BELEŽNICA. Tako sta se nekega navadnega popoldneva, sredi tedna in sredi zime je bilo prav pred kratkim- pri —20 stopinj C in +10 % postrežmi-ne znotraj, fotoaparat in beležnica podala na. svojevrsten OBHOD PO SOBOŠKIH GOSTINSKIH LOKALIH. Kaj Sta ha tem obhodu zabeležila, vam posredujemo v pričujoči reportaži.

Ze v prvem lokalu, kamor sta zajadrala, je bilo živahno. Bilo je to v »starem« bifeju na Titovi cesti, nekaj minut po drugi uri, torej pravi v tistem času, ko ljudje odhajajo z dela in si še. spotoma nekoliko »privežejo dušo«. Da pa je to »privezovanje« včasih dokaj dolgotrajen proces, sta naša opazovalca ugotovila šele pozneje, zvečer, ko sta nekatere, iz tega bifeja, jima že znane obraze, srečala še v »kadi«. Seveda so bili takrat že primemo ožeti (verjetno pa tudi žepi njihovih lastnikov)
In vzdušje v tem »starem« bifeju? Mračno, v znamenju gneče, žganja im brizgancev. Vendar brez postrežnine, to pa je argument, ki privabi goste. Žal, tudi mladino, ki' je ob tej uri zastopala skoraj polovico gostov v lokalu.
Pojdimo naprej! V gostišče »Pri grozdu« je bilo še bolj živahno. Glasbo je bilo slišati že z ulice. Beležnica, ki nima posluha, je menila, da igra televizija. Pa hi bila televizija, pač pa skupina mladih Ciganov s kitaro. Primemo okajeni so kljub protestiranju natakaric prepevali (oprostite izrazu). Vendar niso bili edini pod alkoholnim vplivom. Od 24 gostov jih je bilo kar 10 primerno »nadelanih«. Tako je bilo vzdušje, ki so ga podčrtavali še najrazličnejši neokusni naveski na zidu, prav gostilniško.
Kolodvorska restavracija je v nasprotju s prejšnjima dvema lokaloma ob tej popoldanski uri spala. Dva gosta sta mimo sedela ob svojih kozarčkih. Mladine, ki po ure in
ure visi na biljardu, še ni bilo v lokalu. Škoda:, sicer bi lahko imel tudi fotoaparat, kakšno zaposlitev ter bi zabeležil kak motiv za šolske albume
Tudi v gostišču »Zvezda« na Lendavski cesti je dišalo po alkoholizmu. Ura se je nagibala v pozno popoldne in šestim gostom že primerno pordečila nosove ter razmajala jezike. Pa še nek fantič je slonel tam naj točilni mizi, s steklenico v rolki. Verjetno bo nesel domov vino. Kar vzgojno je, da ga starši pošiljajo v gostilno, bo višaj kaj' videl, pa še slišal kako zabeljeno besedo.......
P rav na koncu Lendavske ulice, pri Flegarju, ni bilo veliko gostov. Zvečerilo se je bi-lo že in ib tej uri v zimskem času le redkokdo zablodi sem, popije kozarček, dva in se
Zgulbi v noč. Tako so se ta večer zgubili v mraz tudi štirje gostje, seveda primemo »o-krepljeni« in majavi. Da ne bi bila sumljiva, sta jo še naša opazovalca hitro popihala naprej, v gostilno »Zvezda«.
XTej, tu pa je bilo mnogo bolj živahno. Točilna miza zasedena do zadnjega stojišča Svetloba iddlično-gostilniška-
Razpoloženje zakajeno in" okajeno. Glavna tema razgovorov službene in privatne težave, predvsem pa to, da človek za marsikaj nima časa. To pa bo držalo, saj drugače ne bi mo-gli ure in ure presedeti ob kvartaiškdh mizah v kavami »Central«, kamor sta sedaj zavila naša »vohuna«. Vendar to ne spada v našo reportažo, ker kvartopirci pijejo le malinovec, čaji in manjše količine alkohola. 'Drugače karte »ne gre, do«. Zato pa sta šla naprej naša znanca. Do pravih kavarniških ur je bilo še daleč, sicer bi fotoaparat z veseljem ovekovečil kak turist, beležnica pa vse ostalo, kar spadaj zraven. Tako pa sta raje zavila v »kad«.
Jj ri Folaniču je bilo najbolj pestro, najbolj živahno, najbolj alkoholno in sploh »najbolj«. Prava paša za fotoaparat in beležmoo! Živahno udarjanje, po mizah, vmes vžkliki »dvajset« dn »štiride« set«. Ker bi beležnica težko zabeležila, koliko jih je bilo »pod gasom« (ker jih mi bilo mogoče primerjati s kakšnim treznim, tega bi namreč težko našla);, je to poskušal fotoaparat. Vendar ne dokumentarno, pač pa za primerek naše izumirajoče folklore. Zgodovina o tem ne bo pisala.
HITREJŠI OD ZVOKA . . .
. . . in počasnejši od polža. Nikar no nasedite kričečemu naslovu. Govora bo o postrežbi v mašita gostinskih lokalih. Se do pred kratkim bi marsikje Lahko rekli, da je bila klavrna. Sedaj lahko rečemo, da je včasih ponekod že kar v redu. K temu nas silijo gostje, konkurenca, turizem in kadrovsko boljša zasedba. Kljub temu zdaleč nimamo kulturne postrežbe. Zgodi se ti Lahko, da boš v kavami »Central« kljub večkratnemu urgiramju pol ure ali pa še dlje čakal na brizganec, turško kavo ali kaj drugega. Največkrat pa se ti. bo zgodilo, da boš svoj artikel že popil, pa ga ne boš mogel plačati, ker natakarja ne bo od nikoder. Marsikaj se ti. bo Lahko zgodilo, zato ne nasedaj na take kričeče naslove.
JEDILNIK NA PRTU
Gostilne in bifeji ne služijo le v pivske namene, pač pa gostom strežejo tudi s prehranbenimi dobrinami. Gost tako pride v gostilno, pregleda jedilnik, ki je po izbiri zelo skromen, nato pa naroči željeno jed. Seveda navadno prej pogleda tudi pripisano ceno. Po naših gostilnah pa je, razen izjem, razširjena navada, da jedilnik, ki se navadno, začne pri kisli juhi, konča pa že pri kranjski
klobasi, zdeklamira natakar kar na izust. Gost navadno malo pomen ca in naroči golaž (včasih se namreč zboji cene kakšne jedi, za katero pa mu je nerodno povpraševati, ali pa sproti pozabi, kar mu je natakar naštel). Vzoren jedilnik (v slovenščini in nemščini) je beležnica (našla v gostilni »Zvezda«, v _ gostišču »Zvezda« le cenik jedi, napisan s kredo na (neokusno) desko itn.
Zal se je fotoaparatu zdelo za malo, da bi zabeležil vse tiste jedilnike, ki jih je našel na prtih. Tisti so namreč najbolj zgovorni in za vsak lokal najbolj karakteristični.
KAJ PA ESTETIKA
V gostilni nikar ne prosite estetike, kor vam bodo odgovorili, morda tudi vljudno, da je nimajo. Zato pa boste lahko dobili njeno nasprotnico v pomanjkanju čuta za estetsko ureditev lokalov. Na stenah boste videli najrazličnejše navesike, od koteksovega koledarja pa vse do orumenelih fotografij. Da o opremi in prtih ne jgovoriino. Sploh raje o tej kočljivi zadevščina ne bi dosti govorili. Prepustimo besedo beležnici, ki je estetsko ureditev naših gostinskih lokalov zabeležila s točkami od 1 do 5. Vendar neuradno«. »Stari« bufet 2, gostilna »Pri grozdu« 2, Kolodvorska restavracija 3,5, gostišče »Zvezda« na Lendavski cesti 3, gostilna Flegar 2,5, »novi« bufet 4,5, kavarna »Central« 3, gostilna »Zvezda« 2, gostilna Po-lanič 2. Torej nikjer 1, pa tudi dosti več ne.
PIJEM ZA SVOJ DENAR
To parolo smo slišali že neštetokrat. Dokazuje, da so ljudje ponosni na to, da zaslužijo dovolj za svoje pitje. Lahko, trdimo, da večina pivcev pije predvsem za svoj denar. Vendar ne vsi. Najdejo se tudi taki možiclji, ki se radi vtaknejo v kako veselo družbo, v kateri zaslutijo kak zastonjkarski kozarček. Včasih pa so kar vsiljivi in te napadejo kar pri to- čilnii mizi. Najprej seveda klobasajo kaj o vremenu in težkem življenju. Ge jim nasedeš in daš za dva deci, si nadrsal. Ne boš se jih zlepa znebil. Pa še kdaj drugič te poiščejo. Tako imaš lepo priložnost, da postaneš eden njihovih mecenov.'
Torej je bolje, če ljudje pijejo za svoj denar. Vendar bi bilo večkrat bolje, da o tem lepo molče, ne pa da z dretjem in tuljenjem hočejo pokazati, da so z svoj denar lahko »glavni« v gostilni, vsi ostali, tako gostje kot strežno o-sebje pa njim podrejeni. Zal so naši gostinci nap ram taildm gostom vse premalo energični in jim dopuščajo, da robantijo in nadlegujejo mirne goste.
Se en ocvirek: beležnica je na svojem obhodu zabeležila podoben primer tudi med mladimi obiskovalci gostinskih obratov, ki so v času tega obhoda predstavljali! dokaj velik procent vseh gostov. Dva sita pila celo cockto!
DROBNA BALADA O KRUHU
Balada je zato, ker kos kruha ni več enak kosu kruha, ne po teži ne po ceni, še bolj pa zato, ker na svoji poti od pekarne do košarice na gostilniški mizi pridobi na vrednosti (beri: ceni).
Da kos kruha iz ene gostilne po teži ni enak kosu iz drugih gostiln, Tiara kaže naslednja razpredelnica, ki jo je sestavila naša beležnica.
Teža
GOSTINSKI OBRAT	V dkg
»Pri grozdu«	9,0
»Zvezda«	8,5
Gostišč »Zvezda« Lend. c .	8,0
Expros9 bife	7,5
Kolodvorska restavracija 6,0 Gostilna Flegar	5,0
Gostilna »Central«	4,5
Odstopanja v teži so seveda možna, saj je težko zadeti vse kose do grama natančno. Zato navedene številke niso stoodstotno tečne. Ce pa iz njih povzamemo povprečno težo kosa kruha, dobimo še s pomočjo povprečne cene, ki bi se sukala nekje okrog 12 dinar? narjev za kos, do zanimive ugotovitve.
Kilogram kruha ima tako kot vsi kilogrami 100 dkg. Ce vzame-
mo povprečno težo kosa 7 dkg, Lahko iz enega kilograma dobimo 14 kosov kruha. To sedaj pomnožimo s povprečno ceno 12 dinarjev za kos in ugotovimo, da stane kilogram kruha v gostilni povprečno 182 dinarjev. (V pekarni stane kilogram črnega kruha 80 dinarjev.) Ce pa vzamemo tiste gostilne, v katerih so kosi najmanjši, je slika še bolj porazna. Zato bi bilo skoraj bolje, da bi ta članek nosil naslov BALADA O
DROBNEM KRUHU.
TOČKA »RAZNO«
Pod točko »razno« sta fotoaparat in beležnica zbrala razne malenkosti, ki pa nikakor niso nepomembne. Med te malenkosti sodijo pepelniki, soljenke, prti, časopisi, revije, pa morda še zobotrebcu Stežka jih boste v kaki gostilni našli zbrane vse. Ce bo vse ostaLo še v redu, bodo manjkali ali zobotrebci, ali časopisi. Da so tudi časopisa v gostilnah potrebni, je razumljivo že zaradi abonentov, pa tudi drugih gostov. Zgleda pa, da je večini gostinskih obratov ta izdatek odvisen in nepotreben.
MORALNI »AD FINITUM«
Zgodovina tudi o tej naši akciji ne bo pisala. Zgodovina sploh rada marsikaj zamolči. Tako ne bo zabeležila, koliko denarja pustimo v gostilnah, koliko parov čevljev, srajc, knjig, koles in drugega bi lahko zanj kupili otrokom, ženam, staršem, koliko kilogramov mesa (tudi sedaj, ko je dražje) več bi lahko pojedli, koliko manj nesoglasij bi bilo v družinah, med sosedi in znanci, koliko manj tožb, blastoftoričnih otrok, zavoženih življenj, zavrženih idealov in bolnih na ledvicah, < jetrih in marsičem. Zgodovina o vseh teh mailiih tragedijah posameznikov in družin lepo molči. Molči tudi o tem, da alkoholizem najbolj cvete v socialno šibkejših slojih prebivalstva. Tudi p tein, koliko škode ima zaradi alkoholizma celotna naša družba, bo zgodovina verjetno molčala. Zato: na zdravje!
Motiv...
SVETLEJŠE PERSPEKTIVE POČITNIŠKE ZVEZE V POMURJU
Utrinki z nedeljskega sestanka Izvršnega odbora
Pomurska Počitniška zveza je toiia doslej prav gotovo nai-imamj aktivna izmed vseh v Sloveniji, Imela je najmanj članov, najmanj finančnih sredstev, organizirala n; niti enega izleta, nobenega potovanja, skratka: delala ni nič. Pač, organizirala je javne oddaje Pokaži kaj znaš, kar pa je bilo popolnoma zgrešeno, ker je dolžna Počitniška zveza opravljati vse kaj drugega, kot pa se ukvarjati s kulturnimi prireditvami. Med počitnicami so izvedli le neko potovanje, ki pa ni doseglo zaže-Ijenih rezultatov. Tako, da so se nekateri že upravičena spraševali, ali še sploh obstoja v Pomurju Počitniška zveza. Kje so vzroki za takšno neaktivnost?
Lahko hi jifh našteli celo vrsto, pa bo dovolj le nekaj: naj-
pomembnejših. Da nima nobe-nega prostora lin finančnih' sredstev, tega organizacija sama ni kriva. Kriva pa je, da ima slabo vodstvo, ki se nikoli redno ne sestaja, ki samo obljublja, ne stori pa ničesar. skratka, vodstvo, ki očitno zanemarja svoje dolžnosti. Cio-vek se sčasoma naveliča take »dejavnosti«. Zato je med dijak«, pa tuidi drugod tako malo zanimanja za to orgamzaci- jb.
Gotovo bi se PZ tudi letos! pogreznila v zimsko spanje, čel ne bi prišlo do združitve o-krajev. Upajmo, da bo Počit-hiška zveza končno le pričela delati, kot je potrebno in bo, vskladila svojo dejavnost z razvojem turizma pri nas.
Janez Konkolič
POST S K R I P T U M
Kljub vsem problemom iu problemčkom, na katere sta naletela na svojem obhodu, sta fotoaparat in be-lenica na večer postala dokaj humoristično razpoložena. Ko sta prišla domov, je beležnica rekla aparatu: »Igrajva se gostilno!« »Dobro,« je rekel fotoaparat, »jaz bom natakar, ti pa, beležnica, bodi gost!« In tako sta odigrala naslednji prizor.
BELEŽNICA: Dober dan! Dajte mi, prosim, dva deci cvička!
APARAT: (ga ni na spregled.)
BELEŽNICA: Dva deci cvička! (Tako se dere pol ure.)
APARAT: Nimamo cvička, če pa hočete, imamo kranjske klobase.
BELEŽNICA: Dobro, dajte mi kranjske klobase.
Tu se je prizor zelo zavlekel, ker so se kranjske klobase dolgo kuhale.
Nato:
BELEŽNICA: Dajte mi, prosim, malinovec.
Tu se je prizor spet nekoliko zavlekel, ker se malinovec mora zmešati s slatino. Temu je sledil še dolgi obred plačevanja, okrepljen s postrežnino. Ko je aparat predložil račun, je rekla
BELEŽNICA: Sedaj mi pa prosim, odštejte: 5 odst. zaradi slabe postrežbe, 5 odst. zaradi nesnage v lokalu, 5 odst. zaradi neestetsko urejenih prostorov, 5 odst... (tako je našteia še marsikaj)« Takrat pa jo je aparat vrgel ven iz improvizirane gostilne.
BELEŽNICA: (od zunaj, aparatu) Tako bi bilo treba storiti z vami, tovariš gostinec.
POPRAVEK
V našem listu z dne 10. jan. 1.1. smo na četrti strani objavili sestavek »Razstava starih tujih slik«. V četrtem stolpcu omenjenega sestavka je potrebno dodati še to, da bo razstava prikazala samo tuje slike, naslikane pred letom 1800, torej pred koncem 18. stoletja. Slike tujih mojstrov 19. stol. to pot ne bodo razstavljene.
Mala kronika
VŽGAL SE JE TRAKTOR
Dne 16. t. m. ob 9. uri zjutraj je traktorist Jože Grabar, zaposlen pri. KZ »Napredek« v Prosenjakovcih, poslovni e-noti Selo-Fokovci, pripravljal traktor »ZETOR« v pogon. Nenadoma je počil dovod za nafto, ki se je razlila po obodu motor ja, vsled česar je bil traktor nenadoma v ognju.
S požrtvovalnim gašenjem se je traktoristu posrečilo ogenj omejiti. Ce se traktorist ne bi znašel, bi se vžgala precej velika lesena šupa s stroji. Skoda na traktorju je malenkostna. 
Traktorist si je pri tem o-pekel roke in obraz, zgorele pa so rou hlače in škornji.
K.
PODRL JE DEKLICO
V	nedeljo proti večeru je v Apačah šofer vozila z oznako MB 62 33 iz Maribora podrl 9-letno Tatjano Zupančič iz Apač, ko je nepravilno prečkala cesto. Otrok je ostal brez telesnih poškodb, na vozilu pa je za okrog 20 tisoč din škode.
ZAVOZIL V JAREK
V	Skakovdh je traktorist KZ Cankova L. Jauk zavozil, s traktorjem MS 20-60 v levi jarek. Pri vožnji je namreč hotel naglo zavreti, pa je s peskom naloženo
vozilo spričo spolzke poti zaneslo.-Na traktorjii je za 20 tisoč din škode.
PET VOZIL OBTIČALO
V SNEGU
Poštni avtobus in trije avtomobili so predzadnji torek obtičati v snežnih zametih pri Mostju. Tam so morali ostati vso noč. Na pomoč je prispel vlačilec iz Maribora. Tudi ta je moral neprostovoljno pristati v prevelikih gmotah snega. »Snežno zadevo« so končno šele naslednji dan razčistili delavci, ki so spraviti z belino odeta vozila spet »na noge«.
Slika brez podpisa
TEKST: BELEŽNICA, SLIKE: FOTOAPARAT
Kolesa ubogljivo čakajo na lastnike
POMURSKI VESTNIK, 24. JAN. 1963
4
BERLINSKI KONGRES:
Z govorom Walterja Ulbrichla, katerega so ponovno izvolili za prvega sekretarja CK Enotne soci-alistične partije Nemčije, je bil v. ponedeljek zaključen v vzhodnem Berlinu Sesti kongres SED, kateremu je prisostvovalo nad 2000 delegatov in predstavniki 70 komunističnih in delavskih partij iz mnogih držav.
iNa berlinskem kongresu se je ponovno manifestirala odločnost nemške in drugih, po predstavnikih navzočih komunističnih in de-
lavskih partij, da se v mednarodnih odnosih z vsemi silami borijo za življenjsko uresničevanje načela miroljubnega soobstoja v praksi, kar je prišlo močno do izraza že v referatu Walterja Ulb-richta in prispevkih prvega sekretarja CK SZ Nifcite Hruščova, .sekretarja CK Združene delavske partije Poljske Vladislava Gom ulite in drugih vodij delegacij, med katerimi je bil izjema edinole navzoči voditelj kitajske delegacije, ki se je zopet povzpel na govor-
niško tribuno z že manim registrom dogmatičnih fraz in naposled tudi neobrzdano napadel socialistično Jugoslavijo. Kongres E-notne socialistične partije Nemčije mu je odgovoril dostojanstveno, z ogorčenjem in protesti vseh navzočih delegatov, pri čemer kaže posebej omeniti izjavo člana Politbiroja CK SED Hermana Mafter-na: »V komunističnem gibanju i-ma zelo važno vlogo vprašanje odnosov z ZK Jugoslavije. Pri tem ne smemo ravnati po subjektivnih
nagibih. Osnovno izhodišče je: Jugoslavija je socialistična država-«.
Na kongresu je govoril tudi predstavnik Zveze komunistov Jugoslavije Veljko Vlahovič, ki je med drugim podkrepil neobhc-d-uost boja za ohranitev svetovnega miru. Preprečiti moramo, da bi se naš planet spremenil, v ogromen krematorij-«. Po njegovih besedah morajo biti vse razprave med komunističnimi in delavskimi partijami podrejene velikim ciljem socializma. Omenil je tudi, da jugoslovanska delegacija ni imela namena odgovarjati delegatu kitajske partije, ker je dal dostojanstven odgovor že sam kongres, pa tudi zaradi spoštovanja do kitajske revolucije in njenega pomena, kar bi morali kitajski voditelji imeti sami najbolj pred očmi.
Ce se ideološka stališča razhajajo prav ob vprašanju »vojna in mir«, je treba posebej poudariti, da je bil berlinski kongres usmerjen k doseganju drugega smotra in mirnemu, a odgovornemu razčiščevanju nesoglasij v mednarodnem komunističnem gibanju. Tako je na pr. Waiter Ulbricht predlagal, naj bi zastava OZN zamenjala v Zapadnem Berlinu zastavo Atlantskega pakta. Prvi sekretar CK SZ HiruŠčov se je zavzel za prenehanje polemike med komunističnimi partijami v zvezi s sedanjimi ideološkimi nasprotji. Po njegovih besedah je treba dati časa za pomiritev duhov. Nadaljevanje polemike lahko ta nasprotja samo zaostri in privede do nevarnosti razcepitve. Izjasnil se je tudi proti posvetovanju komunističnih partij, na katerem bi razpravljali o teh nesoglasjih. Kongres in vse delegacije, razen Kitajske, so odločno podprle sugestije in predloge Hruščova. Gorriul-ka se je v svojem prispevku še posebno zavzel za to, da bi o sporih razpravljali mirno in z odgovornostjo.
Berlinski kongres je bil poleg tega, da se je dejavno zavzel za praktično uresničevanje politike miroljubne koeksistence, tudi bogat prispevek k odločnemu odporu proti dogmatičnim koncesijam v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju.
Padla je resna pregrada
Kaže. da sta,vodilni atomski velesili — ZDA in ZSSRIfc- po dokaj uopešni prebroditvi znane karibske krize, Jot je pripeljala svet in človeštvo na. rob atomske, vseuničujoče voj-ne, naposled spoznali, da je napočil ugoden čas za nadaljevanje konstnuiktivnejšib razg-vorov o prepovedi posku sov z jedrskim orožjem.
Te dni so v Moskvi objavili pisma, ki sta jih v zadnjih tednih izmenjala predsednik sovjetsike vlade Hruščov in predsednik 'ZDA Kennedy Vsebina pisem se nanaša na pogajanja o prepovedi atomskih posikiusov. Glavna pregrada na poti k dokončnemu in trajnejšemu sporazumu o bistvenem vprašanju svetovnega miru je, kot vse kaže, padla: sovjetski predlog, vsebovan v pismu Hruščova, zajema tudi elemente mednarodnega nadzorstva, ki je bilo, v dosedanjih pogajanjih največje sporno jabolko, Kenhedty pa na drugi strani izraža soglasnost ZDA, da naj te bila osnova tega nadzorstva nacionalna detektorska sredstva. Tako je napravljen uispešen konec lu-di že kar predolgim razpravam o »skrinjicah« v odboru osem-naijstorice, ki se je v imenu OZN pogajala o prekinitvi a-t Omskih poskusov in drugih vidikih razorožitve v Ženev
Čeprav Sgliaj še ni moč predpostavljati, kdaj in ali bo sploh prišlo do končnega sporazuma o prenehanju atomskih poskusov med vodilnim; državami, ki to strašno, orožje imajo, saj so nekatera vprašanja kljub očitnemu zbliževanju stališč še vedno odlprta —
Amermkanci: n. pr. predlagajo na sovjetskem ozemlju osem ali devet inšpekcij, medtem ko so se Sovjeti za sedaj izrekli' samo za tri itd. — pa je ohrabrujoče dejstvo, da j sta sj obe strani prišli že tako daleč nasproti.
Tako zbliževanje je namreč pogojen0 z interesi vsega človeštva in lahko pripomore k zagotovitvi trajnega svetovnega miru, zato pričakuje ves miroljubni svet, da bo naposled prišlo tudi do praktičnih diejanji, ki bodo prinesle ota-iitve tudi na drugih področjih mednarodnih sporov (na primer berlinski problem).
Sovjetski predsednik Nikita
Hruščov je na berlinskem kor -gresu dejal, da bi zadovoljiva ureditev berlinskega vprašanja lahko ugodno vplivala tudi na razorožitev v svetu. Zn strašno morilno orožje trošijo namreč sedaj na vsem svetu ogromne millijande, saj po podatkih, s katerimi je postregel siam Hruščov, imajo ZDA že okrog 40 tisoč atomskih bomb. Letos bodo ZDA izdale za jedrsko oborožitev kar 15 rhiilijaird dolarjev. Na drugi strani so podobni, podatki zaenkrat še pod tančico skrivnosti, čeprav izdatki za vojne namene prav gotovo niso nič manjši. In kaj bi bilo, če bi samo del teh sredstev sprosti -K za povečanje življenjskega blagostanja ljudstva, za pomoč zaostalim in manj razvitim državam, s čemer hi odpravili enega največjih -nasprotij sodobnega sveta, nasprotje, ki je odraiz gospodarske neenakosti velikega kopičenja bogastva na eni strani, pomanj-kanja Sin bede na drugi strani? Prav te pa je tudi glavna stran vprašanja, ki mu pravi-
Center za izredne slušatelje
V soboto jie Karel Barbarič, direktor zavoda ža pedagoško službo odprl v M. Soboti Center za izredne slušatelje višjiilh in visokih šol. Otvoritvi so prisostvovali številni gostje.
Ena od glaivniih nalog centra bo organizaicijia pomoči izrednim slušateljem višjih in visokih šol pri študiju V ta namen se bodo organizirali razni tečaji) in seminarji. Center naij bi hodil v prvi vrsti pomoč izrednim slušateljem pedagoške akademije v Mairibos ru, prav posebno študientom skupine madžarščina — Slovenščina z ozirom na dvojezično področje. S tem v zvezi bo potrebno tesno sodelovanje s katedro za madžarski jezik — filozofsko fakulteto v Novem Sadu. Razumljivo, dia bo skr-bel center tudi za študente o-stalih višjih šol v Mariboru.
Ob otvoritv-i, je Franc Šeb-jianiič, predsednik komisije za manjšinska in zamejska vpra-. sanja pri Okrajnem odboru SZDL Maribor, govoril o pomenu centra, Poudaril je pomembnost in vlogo povezovanja olbeh narodov na dvojezičnem področju. Nadalje je po-aidianil pomen izrednega študija za vzgojo kadrov. Govorili
so tudi. Vladimir Bračič, Rudi Crnkovič in to-v. Venit urin Na koncu je tov. Bračič razdelil prvim 21 izrednim sluša-i teljem v tako organizirani' obliki i indekse. Po formalnem delu je sledil še krajši sestanek s slušatelji, ki so bili seznanjeni z režimom in pogoji študija. Pred skupnim kosilom so si gostje še ogledali študij-šlkio knjižnico.
Tedenski kol "dar
Petek, 25. jan. B Tatjana Sobota, 26. jan - Pavla
Nedelja, 27. jan. — Janez Ponedeljek, 28. jan. B Peter Torek, 29. jan. -  Franc Sreda, .30. jan. — Martin Četrtek, 31. jan. — Vanja
Zdravstvena služba
25.	jan.	—	dr.	GruSkovnjak
26.	jan.	S	dr.	Sedlaček
27.	jan.	—	idr.	Sedlaček
28.	jan.	—	dr.	Hajdinjak
29.	jan. — dr. Anica Gregorc
30.	jan. —| dr. GruSkovnjak
31.	jan. S dr. Sedlaček
KINO
MURSKA SOBOTA — Od 25.-27. jan. italijanski barvni ldnema-skopski film: »-Bele sence«; od 28.—29: jan. jugoslovanski film: Srečali se bomo zvečer«; od 30.—31. jan. ameriški film: »Groba sila«.
GORNJA RADGONA — 26. in 27. jan. ameriški barvni film: »Prijatelj Jbye«, 30. jan. italijanski film: »Drzni podvig«.
LJUTOMER — 26. in 27. jan. francoski kinemaskopski film: »Sinovi in ljubimca«, 30. in 31. jan. ameriški film: »Dvigalo za morišče«.
KRIŽEVCI PRI L JUT. — 26. in 27. jan. mehiški film: »Serenada v Mehiki«, 30. jan. angleški filin: »rKatko srečanje«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 26. in 27. jan. ameriški barvni film: »Div n. del«.
VELIKA POLANA — 26. in 27. jan. italijanski barvni film: »Vojna in mir I. del«.
Hišo novo z gospodarskim poslopjem in 2,5 ha zemlje, vse v e-nem komadu, 5 minut od avtobusne postaje prodam. Bokan, Jurij 31, p. Rogaševci.
M-49
Posestvo aronddrano od 0.5 do 3 ha, z takoj vseljivo stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem ali brez, na krasni legi med Ptujem in Mariborom, prodam. Ivana Zavrnik, Murkova 1, Ptuj.	M-40
Valjčni mlin (šaroitar), potrebna pogonska moč 1,5 KS, prodam Naslov v upravi lista.
M-41
Dvosobno stanovanje s pritiklinami prodam. Titova 9-1, Murska Sobota.	M-45
Na hrano vzamem več ljudi s 1. februarjem. Piroška Podlesek, Lendavska 15-1, Murska Sobota.
M-50
Kmetijsko industrijski kombinat POMURKA«, oibrat Kmetijsko gospodarstvo Rakičan razpisu jo prosti delovni mesiti:
1.	tajnika na upravi obrata v Rakičanu
Pogoji: sredin ja ekonomska šola s, petletno prakso v vodenju pisarniških poslov z znanjem strojepisja. Napitop službe takoj.
2.	poslovodje Prodajalne sadja in zelenjave v M. Soboti
Pogoj: Trgovski poslovodja s prakso .Nastop službe 15. marca 1963.
Za oibei dlelovni mesti sprejema prošnje uprava obrata idio 30. t. m., kjer dobite tudi vse. podrobnejše informacije.
0-51
Komisija za sprejem in odpust delavcev in uslužbencev pri KDZ Žepovci razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj se javijo pismeno upravi zadruge s kratkim opisom dosedanjih delovnih mest. Stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru,
0-46
Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota v oddelku za gospodarstvo:
1.	referenta za komunalne zadeve
Pogoj: sredn ja strokovna izobrazba (končana tehnična srednja šola - gradbeni oddelek) z nekaj leti upravne prakse.
2.	referenta za gozdarstvo
Pogoj, srednja strokovna izobrazba z opravljenim strokovnim izpitom in nekaj letno prakso na sorodnem delovnem mestu.
Pravilno kolfcovane prošnje z dokazili o šolski lin strokovni izobraizbi vložite v 15 dneh po objavi razpisa .
Komiteja za uslužbenske zadeve 0-48
WHIT MASTERSON
ŽENSKE
v njegovem življenju
(Nadaljevanje)
Prispela sta v mesto ih mesto ju je sprejelo vase. Promet se je leno odvijal po hiribpvitih ulicah in po mokrih pločnikih so hiteli moški m ženske sem pa tja. Bilo jih je na tisoče in vsak je bil Alexis tujec. Alekis je začela čutiti strah in spoštovanje pred ogromno nalogo, ki jih je stala nasproti. Iz brezlične množice, ki naseljuje to mesto, mora izločiti enega človeka, ki ji lahko pove, kar želi zvedeti.
»Tukaj smo,« je rekel šofer in zavil k pločniku. »Hotel Fremont.«
To je bilo razkošno poslopje, ne staro ne čisto novo, s sijajem potratnega dostojanstva, ki je moralo ugajati njenemu očetu, saj je zmeraj potoval v prvem razredu. Alexis se ,je približala pultu z marmorno ploščo kar plašno.
Uslužbenec, mož srednjih let v dvovrstni, obleki, je bil zelo prijazen. »Gospodična Gitonore?« Pobrskal je po mapi, dokler ni našel telegrama, 'ki mu ga je poslala Meg. »Da. lahko, bomo poskrbeli za vas. Ce izpolnite to prijavnico...«
»Je to soba 437?« je vprašala Alexis, ko je uslužbenec potegnil neki kljiuč iz odprtine za sabo. »Gre mi za to, da dobim prav to sobo.«
»Srečo imate, da se je zasedanje končalo. Danes, lahko dobite katerokoli sobo.« Pogledal je v seznam gostov. »No, to je pa naključje. Ravno pred tednom dni...«
»Vem. Bil jie, moj oče.«
»Ah.« Uslužbencev obraz se je razjasnil, ko se mu je nenadoma posvetilo. »Ali je vaš oče kaj pustil tukaj? Ali za«
I to hočete isto sobo? Ce je tako, moram povedati), da so jo

».Ni čisto talko. Hočem reči, nisem še prepričana.« 'Zbegani izraz na uslužbenčevem obrazu jo jo opomnil, da ne sme govoriti kar tjavendian, -posebno takrat, ko sploh ni potrebno, da. kaj reče. Meg. hi bila bolje ravnala, je. presodila; Meg bi se izognila vsem nepotrebnim pojasnjevanjem in bi šla čez njegovo opombo o istem priimku kot čez golo naključje. Z občutkom krivde se je listi hip spomnila še dej-stvai, da je pozabila preveriti čas, ki ga je potreboval taksi db hotela, cn zato je to zdaj hlastno storila. Časa sta se skoraj ujemala in to jio je pomirilo. A ko je Alexis stopila z bojnem v dvigalo, je pomislila, da začetek le ni čisto tak, kakor, bi moral bitu
Ko je ostala sama v sohi 437 ni zložila iz kovčka prtljage, ampak je poglaclaia okrog, ali je kjie kaj takega, kar bi ji lahko pomagalo. A to je bila samo hotelska soba, prijetno neosebna, kakor da bi vedela, da ni bila nikdar nikomur dom, čeprav je pripadala toliko ljuldem. Alexis je samogibno potegnila ven predale lin pregledala vitrino; vse je bilo prazno. Z večjim upanjem se je obrnila k mizi s, telefonskim imenikom. Levvis Gilmore je bil telefoniral liz te sobe. A čeprav je natančno pregledala imenik, ni mogla odkriti med množico čačk in številk pisave svojega očeta.
Stopila je to oknu in se zastrmela ven. »Kaj; bom storila zdaj?« se je vprašala naglas. Spodaj na ulici: se je peljal trolejbus navkreber. Zavidala mu je dejstvo, da ima neki cilj, da se nekam pelje, medtem ko ona ...
-»Ah, gotovo mi ne bo nič koristilo, če se bom začela sama sebi smiliti,« je rekla Alexis. »Kaij sem pa tudi; pričakovala?« Odločno si jie popravila (ličilo in si poveznila klobuk na rjave kodre.
Začela je s hišno centralo. Telefonist še .je samo brez moči nasmehnil njeni prošnjiit »Hrček, to je bilo pred tednom dni! Ali se vam kaj sanja koliko številk pokličem vsak dan?«
Alexis se je vrnila k uslužbencu za pultom. S presenečenjem je odkrila v njegovih očeh lesk nezaupljivosti; kakor da hi posebej pazil nanjo. Seveda, njeno vprašanje je bilo tako čudno ... »IPrav. gotovo Ibi' vam radi bil na uslugo, gospo, dična Gilmore. Vendar je vaš oče ostal pri nas tako malo časa.. 
»Zelo je pomembno. Ko bi mi b'lo mogoče, da bi odkrila, kani je šel ali koga je obiskal, b: mi silno pomagalo.«
»Nisem prepričan, da je sploh klana šel. Naši gostje se pogosto ne potrudija, da bi se zapisali pri meni.« In zdelo se jie, da je res tako. Vendar je bilo uslužbenčevo ravnanje nelagodno, kakor da tehta, koliko je priporočljivo, da ji pove še nekaj drugega.
Zato je Alexis počakala. »Da?« je poskusila nazadnje. .»Hm, zdi se mi, da se spominjam nekega njegovega obiskovalca,« je obotavljajoče se spregovoril uslužbenec. »Zapomnil sem si ga, ker Srna tako nenavaden priimek — zven: čisto tuje. 'Ne vem, če je tisto, kar si želite.«
»Seveda je,« je željno rekla Alexis. »Prosim -9 spomnite se, kako se je pisal!«
Zamišljeno se je zagledal v zrak, medtem ko je AIexis zadrževala dih. .»Pandro,« je rekel naposled. »Tako se piše. Tudi črne je bilo precej: čudno, vendar se ga ne morem spomniti.«
»Najlepša hvala« Pohitela je čez avlo k vrsti telefonov zavedala se je, da uslužbenec strmi za njo, a nič več ji ni bilo mar, kaj si misli. Bila je na neki sledi; pa četudi še tako megleni.
Kakor je bil dejal uslužbenec, je bilo Pahdro nenavadno ime, vendar je bilo v telefonskem imeniku, in sicer dvakrat. Prvo je bilo Haile Pandro, stanoval pa je v poslovnem delu mesta« (Drugo ime je bilo v zvezi z založbo Pandro na istem naslovu. Alexis se ije za trenutek obotavljala in se poigrala z drobižem za telefon, potem pa (je misel odložila. Samo če se bo srečala z gospodom Pamdrom iz oči v oči, lahko upa, da bo izvedela kaj koristnega. Odšla je ven na pločnik in pomignila prvemu taksiju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Komisija za sprejem in odpust delavcev podjetja »AGROSERVIS« Murska Sobota razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1.	šefa komerciale
2.	2 kvalificiranih avtokleparjev
3.	5 kvalificiranih avtomehanikov
4.	1 pomožnega delavca — pralca vozil
5.	1 normirca
Pogoji:
Za vsa delovna mesta pridejo v poštev le mošk: z odsluženim vojaškim rokom, za delovna mesta pod il. visokokvalificirani trgovec kovinske stroke ali visokokvalificirani avtomehanik z 10-let-no prakso; pod 2, 3. in 4. 4-letna praksa, za delovno mesto pod 5. tehnik avtomobilske stroce ali visokokvalificirani avtomehanik, v obeh slučajih '3-letna praksa.
Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Rok za vlaganje prošenj do 31. jan. 1963, -oziroma do popolnitve delovnih mesit
0-47
POMURSKI VESTNIK List Izdaja In	Časopisno ln založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti — Ust pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov no vračamo in ne odgovarjamo zanj«
— Naročniški ln oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva id. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za Inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 24. JAN. 1963
5
za miroljubno koeksistenco
mo razorožitev in z njo povezana prepoved! jedrskih poskusov.
V Organizaciji združenih narodov so sprejeli pobude prvih državnikov obeh vodilnih a tomskih držav z velik’m optimizmom. To pa ni- nobeno naključje. Gre končno tudi za to, dia se naposled! zadosti zahtevi Generalne skupščine OZN o prenehanju jedrskih poskusov z Novim letom
Predstavnika ZDA in ZSSR 'bosta imela na bližnjih pogajanjih o tem osrednjem vprašanju v Waslhinjgtonu proste roke. Njima se bo pridružil tudi britanski zastopnik. Mor da pa bo šlo tokrat v troje in pod okriljem OZN le uspešneje?
Ce ho začeten optimizem glede nadaljnjih pogajanj, ki iga je odlprla korespondenčna diplomacija med Kenhedyjem in Hrusoovom, naposled! dobil tudi! stvarno obeležje v sklenjenem sporazumu, se bo torej svet že letos rešil bobnenja atomskih eksplozij. Da bi le tako bilo!	S. K
P R E KLIC Podpisana Kristina Ficko oz Črešnjevec št. 29, obžalujem vse žaljive besede, katere sem izrekla zoper Kristino Ropoša iz Črešnjevec in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.	D-44
OBČINSKE ZVEZE
ZA TELESNO KULTURO
Na seji predsednikov strokovnih zvez in Izvršnega odbora zveze za telesno kulturo, M je bila pretekli teden v Ljubljani, so razpravljali o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z reorganizacijo OZTK ter pričeli razpravljati o novi, večji in pomembnejši vlogi občanskih zvez za telesno kulturo. Pri tem so poudarili, da OZTK v bodoče ne bodo imele več strokovnih zvez, odborov ali podzvez, temveč bodo imele le vlogo sve-toval ca-inštruktorja. S tem pa se bo močno spremenila funkcija občinskih zvez za telesno kulturo, saj bodo te prevzele nase vso telesno-vzgojno dejavnost svojega območja. Občinske zveze za telesno kulturo bodo v bodoče sama vodile tekmovanja dosedanjih strokovnih odborov OZTK, registrirale igralce ter skrbele za sodniški in strokovni kader. Skratka ob-
činske zveze bodo opravljale funkcijo temeljitega organizatorja in iniciatorja telesnovzgojnega življenja. Ni rečeno, da bo imela Vsaka občina tudi vse te organe. Ustanoviti bo potrebno tekmovalna področja ali tekmovalne skupnosti, ki bodo obsegali več občin, ki bodo pooblastili eno izmed občinskih zvez za telesno kulturo, da bo vodila tekmovanja, registrirala igralce, organizirala seminarje in ostalo. Ker vse te naloge niso lahke, bodo morale vse občinske zveze za telesno kulturo, posebno še tiste, tka niso dovolj aktivne, s temeljitimi pripravami, organizacijsko in kadrovsko okrepiti svoje vršite. Da bodo vse to zmogle, pa je tudi e-na glavnih nalog okrajne zveze, da bo tem nudila vso pomoč, da bodo te lahko zaživele ter uveljavile vedno večjo pristojnost.
PRETEKLI PETEK JE BIL V SOBOTI OBČNI ZBOR NK jGRAPICAR«. POROČILO O OBČNEM ZBORU V PRIHODNJI ŠTEVILKI.
V Murski Soboti izpostava odbojkarskih sodnikov
Ob zaključku prvega polletja sta se pomerili v Murski Soboti v prijateljskem srečanju moški in ženski košarkarski ekipi I. gimnazije iz Maribora in soboško gimnazijsko SD Elan. V ženski konkurenci so zmagale Mariborčanke s 34:22, medtem ko so mladi Sobo-čanci presenetili z zmago nad Mariborčani z 80:64. Razen tega so s« dijaki pomerili med sabo tudi v namiznem tenisu, ki je prinesel
gostom lz Maribora prepričljiv* zmago. Velja zapisati, da so srečanja soboških in mariborskih gimnazijcev postala, že tradicionalna, podobne stike so navezali soboški gimnazijci tudi s kranjsko in celjsko gimnazijo. Na sliki: prizor s košarkarske tekme v soboški telovadnici pri minus štiri stopinjah Celzija. Že tako tesne telovadnice namreč ni moč ogrevati.
Ne občnem zboru zveze odbojkarskih sodnikov mariborske pod-eveize, katerega so se udeležili tudi zastopniki zbora pomurskih odbojkarskih sodnikov, so ugotovili, da je bilo delovanje obeh organizacij v pretekli tekmovalni sezoni zadovoljivo, kljub nekaterim primerom nediscipliniranosti nekaterih sodnikov, kar bodo v prihodnje odpravili'. Na skupnem občnem zboru so ugotovili zlasti ve-
lik napredek sodniške organizacije v Pomurju. Tej je v pretekli tekmovalni sezoni uspelo a organizacijo dveh tečajev usposobiti IS novih odboj kanskih sodnikov, trije pa so postali republiški sodniki. Tako trenutno razpolaga zbor odbojkarskih sodnikov Pomurja z S republiškimi, 18 oblastnimi sodniki ter 9 kandidati.
Na občnem zboru so razpravljali še o nadaljnjem razvoju te organizacije v Pomurju po združitvi obeh sodniških organizacij ter sklenili, da bo za Pomurje obstojala izpostava odbojkarskih sodnikov, ki bo opravljala iste naloge, kot dosedanji zbor pomurskih sodnikov. Naposled so izvolili še novi 7-članski odbor v katerem sta tudi dva zastopnika bivšega zbora odbojkarskih sodnikov Pomurja.
ljutomerPriprave na občne zbore
Vseh sedem društev Partizan, koliko jih obstoja na področju ljutomerske občinske zveze, se temeljito pripravlja na redne letne občne zbore. V preteklem letu so sicer nekatera društva zabeležila precejšen napredek in uspeh, med tem ko so druga, Videm in Buč-kovci, bila v prešibki povezavi z občinsko zvezo, kar je imelo za posledico tudi nekoliko slabšo dejavnost. Precejšnja težava je tudi pomanjkanje primernih prostorov — telovadnic, 'ki so na področje te občinske zveze le 3. Kljub temu pa bi sa te v Logarovcih, Veržeju
in Križevcih vsaj za silo lahko U-rediile v tamkajšnjih zadružnih dvoranah, ki tudi? niso v celoti izkoriščene. Le malo več dobre volje. in prizadevanja vodstev teh
društev bi bilo potrebno. Nujno bi bilo tudi, da bi dobila občinska zveza tehničnega 'vodjo, ki bi lahko nudil strokovne nasvete in pomoč posameznim društvom.
V Ljutomeru tudi ženska kegljaška ekipa
Da je tudi med ženskami precejšnje zanimanje za kegljanje, nam kaže primer iz Ljutomera, kjer je bila ustanovljena ženska
kegljaška ekipa, ki šteje 7 članic. Moštvo je v soboto in nedeljo tudi prvič preizkusilo svoje moči, ko je ekipa nastopila na prvenstvenem tekmovanju mariborske podzvezne lige, ki je bilo v Ljutomeru. Uvrstili so se na četrto mesto, poleg ekip iz Slovenjgrad-ca, Raven na Koroškem in Maribora.
Namizni tenis
Tekmovanje v namiznoteniški ligi Murska Sobota je v polnem razmahu, še vedno se ne da podati neke točnejše, ocene, saj sd moštva pridobivajo'točke še vedno z nekaterimi neodgiranimi srečanji. Stanje na lestvici po petem kolu je sledeče:
I. GRUPA:
Štajerska rokometna cona
Plenum UO RZS, ki se ga udeležil tudi zastopnik Pomurja, je bil v glavnem namenjen reorganizaciji rokometnih lig v Sloveniji. Plenium, ki je bil v Ljubljani, je še posebnega pomena za Pomurje, saj je odločal-o naših prvakih in njihovi kvalifikaciji v višja tekmovanja. 'Sprejet je bil tudi predlog, da bodo poleg enotne republiške lige, v kateri bo tekmovalo pet moštev iz dosedaj deljenih lig, formiranje še tri conske: štajerska, kranjskain primorska conska liga. Število tekmovalcev v Štajerski coni bo naknadno določeno na posvetovanju v Mariboru med predstavniki Pomurja, Celja, Brežic in Maribora. Posvet
e bo v kratkem, kajti zaključke bo morala dokončno sprejeti še skupščina RZS, ki bo v začetku marca.
Dijaški dom A	5 5	0	25:2	18
SSTV	5 5	0	25:11	10
ELAN	4 4	0	29:3	8
JLA	5 3	3	21:12	6
SKS	5 3	2	17:13	6
TMP	5 3	2	15:47	6
Marki~avci A	5 3	2	17:17	6
Mura B	5 1	4	12:22	2
ESS B	5 I	4	10:21	2
Potrošnik A	5 1	4	12:20	2
Martjanci	4 0	4	7:20	0
Pomurje A	5 &	0	3:25	0
n. GRUPA ESS A 5 5		6	25:6	10
Mura A	5 4	1	23:8	8
Dijaški dom B	5 4	i	22:9	8
Mladost	5 4	l	22:10	8
Klub mladine	5 3	2	17:13	8
Potrošnik B	5 3	2	17:14	6
Polet	5 2	3	16:15	4
Puconci	5 2	3	12:8	2
Slniga	5 1	4	8:>25	0
Pomurje B	5 0	5	7:25	0
Kroig	5 0	5	0:25	0
PRIZNANJE POMURSKEMU ROKOMETU
Udeleženci nedavnega plenuma UO RZS so potrdili stališča na katera so se že prej zavzemali naši rokometaši o formiranju conskih lig. Plenum je še posebno ugodno ocenil in pohvalil delo strokovnega odbora za rokomet, kot enega najbolj delavnih v Sloveniji, saj je na tako majhnem področju kot je Pomurje, registriranih kar 73 rokometnih ekip.
Občni zbor NK Radgone
Pretekli teden so se zbrali na letnem občnem zboru nogometaši Radgone. Po poročilu sekretarja kluba tov. Rolerja, se je razvila živahna diskusija, v kateri so. u-gotovili, da so nogometaši Radgone v lanski tekmovalni sezoni do-
Seminar za vodnike
Občinska zveza za telesno vzgojo v Lendavi je organizirala seminar za vodnike društev Partizan. Seminarja, ki se je pričel v torek v 'lendavskega domu Partizana, se je udeležilo okoli 20 tečajnikov iz Lendave, Turnišča, Polane in Dobrovnika. Seminar bo trajal do nedelje, na njem pa bodo teoretično in praktično obdelali splošno telesno vadbo v društvih Partizana. S tem si bo občinska zveza pridobila spet nove kadre, ki bodo še bolj dvignili kakovost dejavnosti v telesnovzgoj-n ih društvih. Seminar vodijo predavatelji iz Lendave dn Murske Sobote.
segali lepe uspehe, saj so postali prvak Pomurske nogometne lige in se uvrstili V MM ligo. Kljub temu, da je bil njihov start v to ligo precej slabši kot so pričakovali. Res je sicer, da so nogometaši Radgone prav v času tekmovanja ostali brez svojega igrišča in zaradi tega morali odigrati več tekem zunaj, kar je vsekakor vplivalo tudi na rezultate. Res pa je tudi, da bi z rednejšo vadbo in boljšo disciplino lahko dosegli mnogo več. Veliko so tudi razpravljali o finančnih težavah in o ureditvi igrišča, ki še vedno ni u-rejenoi. Sklenili so, da bodo vso slab posvetili mlademu naraščaju.
Novi sodniki
Da bi okrepili sodniški kader v Občinski rokometni ligi Radgone je odbor za rokomet organiziral v prostorih Partizana v Radencih seminar, ki se ga je udeležilo 7 tečajnikov. Seminar, katerega zaključni izpiti bodo pod strokovnim vodstvom RZS, je vodil predsednik 'SX tov. Ambruš.
Smuk v Maokovcih
Zaradi zelo ugodnih snežnih razmer je PSD Mladost pretekli teden organiziralo v okviru smučarskega izleta učencev Osemletke I v Murski Soboti tekmovanje v smuku v Mačkov c ih, v katerem je sodelovalo 54 tekmovalcev. Progo v dolžini 300 m, s 4 vratci, je uspešno presmučalo 43 tekmovalcev, medtem ko jih je 11 zaradi padcev odstopilo. Zmagovalec tekmovanja je Rudi Horvat, ki je progo presmučal v času 28,3 sekunde; sledijo mu še Starc I., Roškar, Hochstedter, Starc F., Kager, Šiftar, Starc V., Lutar itn. To je bilo prvo tovrstno tekmovanje pionirjev z omenjene osemletke. V zimskih počitnicah pa ho PSD Mladost organizirala tudi smučarski tečaj v Mačkovcih, na katerem si bodo pionirji izpopolnili svoje znanje.
RK Beltinci trenira
Pomurski predstavnik v republiški rokometni ligi Beltinci so že pričeli z rednimi treninga. Zaenkrat trenirajo v domači telovadnici, ko pa jim bodo dopuščale vremenske razmere, pa bodo pričeli s treningi na prostem. V programu imajo srečanja z nekaterimi košarkarskimi ekipami. Pred nekaj dnevi so odigrali že dve tekmi, z ESS A in B ekipo. Obakrat je zmagala ESS, prvič z rezultatom 44:25, drugič pa z 47:41.
Najboljši strelec je bil s 34 koši Peterka—'Beltinci.
ROKOMETNI TEČAJ NA SSTV
'V ponedeljek se je začel na Srednji šoli za telesno vzgojo v Murski Soboti tečaj za rokometne sodnike. Tečaj, ki bo trajal štiri dni, obiskuje 15 kandidatov. Vodi1 pa ga predsednik sodniške komisije pri dosedanjem strokovnem odboru za rokomet tov. Ambruš.
OBČNI ZBOR NK »NAFTA«
K notranjim razmeram
17. marec
ZAČETEK SPOMLADANSKEGA PRVENSTVA SNL
Na letni konferenci ligaškega odbora Nogometne zveze Slovenije, ki je bila v nedeljo v Ljubljani, so razpravljali o nekaterih problemih tekmovanja s SNL ter ugotovili, da je kvaliteta v zadnjem času precej popustila. Po temljiti razpravi so se zavzeli, da bi nai klubi SNL polagali več pozornosti na lastne, doma vzgojene mlade Igralce. Člani liga odbora so se tudi zedinila za začetek spomladanskega dela prvenstva SNL ter določili 17. marec.
PIONIRJI SSD OSNOVNE SOLE BELTINCI NA SMUČANJU
Skupina pionirjev, članov šolskega športnega društva na osnovni šoli v Beltincih je pretekli petek izvedla v Bogojini letošnje prvo smučarsko tekmovanje v slalomu. Vsak tekmovalec je moral trikrat prevoziti 80 m dolgo progo z 8 vratcami. Na tekmovanju je zmagal Perkič iz 7c razreda s časom 42,0 pred Peterko iz 6d čas 42, 3, Škafarjem iz 6&, čas 42,6 itd. Najboljši čas proge je dosegel Peterka in sicer 13,2.
ŠPORT NA SCBP
Sele pred kratkim ustanovljeni športni aktiv na šolskem centru za blagovni- promet v Murski Soboti
Do 15. februarja letos bodo predvidoma končani letati občni abori v vseh sindMcaln ih podružnicah soboške občine. Simidlikalme podružnice prosvetnih delavcev so občne zbore že imele novembra dn decembra lanskega leta. Letos je potrebno Se posebej pohiteti zarodu tega, ker 'bodo kmalu tu-dli kongresi centralnih in republiških odborov strokovnih sindikatov.
Po izvedeni reorganizaciji sindikatov bodo v soboški občini delovali trije občinski odbori strokovnih sindikatov; občinski odibor sindikata delav cev uslužnostnih dejavnosti, občinski odbor sindikata javnih služb lin občinisiki odbor sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev. Na -občnih zborih sindikailnih podružnic bodo izvolili '5 delegatov za kongres centralnih odborov strokovnih sindikatov in 15 delegatov za občne zbore republiških odborov. N,a vseh občnih zborih bodo izvolili po ključu 1 delegat na 50 zaposlenih tudli delegate za občinsko konferenco.
Sindikalna vodstva v podružnicah so bila že lani močno pomlajena zato letos, kot kaže, ne bo bistvenih kadrovskih sprememb Zamenjati bo potrebno le neaktivne člane in pri kadrovanju bolj upoštevati tudi tehnično inteligenco-
V poročilih in razpravah na občnih zborih bodo morala biti odločneje zastopana stališča, težnje in hotenja delovnih kolektivov; razprave je treba u-smeriti predvsem k razmeram
je končal s prvenst vom šole v košarki in šahu. Medlem ko je v v košarki prvo mesto osvojil n. letnik s 4 točkami pred I. a z 2 in I. b razredom, ki je ostal brez točke, ista postala prvaka šole v šahu Erniša in Dervarič oba s 14 točkami.
Pretekli teden so učenci s te šole kljub hudemu mrazu organizirali športni dan v Mačkovcih. Tekmovali so v sankanju in smučanju Najboljši v sankanju pri moških je ibiil 7. rezultatom 11,45 Emiša, pri ženskah pa Ošlaj s časom 13,9, medtem ko se je v smuku najbolje odrezal Vengust s časom 15,3.
DIJAKI SSTV NA SMUČARSKEM TEČAJU
V	soboto so dijaki SŠTV iz M. Srb c te odšli na Peco in Smrekovec na 14 dnevni smučarski tečaj, ki ga organizira po svojem učnem načrtu SŠTV. Tečaj vodijo učitelji telesne vzgoje iz Maribora in M. Sobote, udeležuje pa se ga 38 dijakov iz SŠTV Murska Sobota.
KOŠARKARSKI TEČAJ
NA OSNOVNI ŠOLI H.
V	MURSKI SOBOTI
V	ponedeljek se je začel tudi tečaj za košarkarske sodnike na osnovni šoli n v Murski Soboti, 'katerega obiskuje 25 kandidatov iz Pomurja. Tečaj bo trajal sedem dni, vodita pa ga tov. Juteršnik
' in Marinič:
iifi vprašanjem znotraj kolektivov, položaju delovnega človeka v krajevni skupnosti in bodočim nalogam, ki Ibodo v zvezi z nadaljnjo poglobljeno ustavno razpravo, sprejema-njem statutov delovnih organizacij, potrjevanjem zaključnih računov in sprejemanjem letošnjih družbenih načrtov prav gotovo zelo zahtevne in tudi odgovorne.	-sk
42 novih stanovanj
V Lendavi je bilo lansko leto zgrajenih in vseljenih 42 stanovanji. Stanovanja so dvosobna, enosobna dn garsonjere. Tako sta bila zgrajen v Turnišču in Veliki Polani dva stanovanjska bloka, vsak po lt stanovanj dn to izrecno za potrebe učiteljev. Investitor obeh 'blokov je bil OblvO. V Lendla-vii je bil zgrajen 12-stanovanj-skd, iblok z dvosobnimi stanova-vanja, katerega je investirala Naifta. Stanovanjski blok s šestimi dvosobnimi stanovanji in dvema samskima stanovanjema sta vsak s polovico sredstvi zgradila Narodna banka, podružnica Lendava lin Okrajni zavod za socialno zavarovanje, podružnica Lendava.
Kot smo že pisali, imajo v Lendavi v planu za leta 1963 gradnjo tridesetih stanovanj. To je seveda znatno premalo če upoštevamo, da je vloženih 120 prošenj za stanovanje. Vse kaže; da stanovanjski problem v Lendavi še vrsto let ne bo rešen.
BR ;
V Lendavi so pred kratkim na občnem zboru NK »-Nafte« pregledali lanskoletne uspehe. Ugotovili so, da je k tem dosti pripomoglo tovarištvo med igralci, pa tudi večja disciplina in požrtvovalnost. Občni zbor, ki ga je pozdravil tudi delegat Občinske športne zveze, je sprejel sklep, da k »Nafti« priključijo tudi rokometno sekcijo, ki je imela v kratki dobi velike uspehe, treba pa bo v njej posvetiti še več pozornosti mladini.
Ko so Izvolili novi odbor, so mu poverili tudi velike naloge. Letos bo namreč treba urediti o-grajo nogometnega igrašča, zgraditi igrišča za košarko, tenis in odbojko ter pomožno igrišče. Razen tega bo treba izboljšati odnose z NK »Gradbenikom«, povečati pomoč okoliškim sekcijam, pa tudi dvigniti masovnost in kvaliteto nogometa ter se po možnosti uvrstiti v iSCL.	-č
ODSLEJ SKUPNO —
ROKOMET IN NOGOMET Na nedeljskem občnem zboru Nogometnega kluba Nafte iz Lendave je prišlo dokončno do združitve nogometnega in rokometnega kluba, ki bosta odslej nastopala pod enakim naslovom Nafte. S to združitvijo so si rokometaši prav gotovo pridobili boljše pogoje, kar bo še ugodneje vplivalo na nadaljnjo uvrstitev te rokometne ekipe, ki bo imela odslej v okviru Nafte svojo samostojno rokometno sekcijo. Na občnem zboru so še razpravljali o nekaterih notranjih problemih ter poudarili, da bo v kar najkrajšem času potrebno u-rediti gospodarjenje z rekviziti, ki jih ima klub.
10 LET KEGLJAŠKEGA KLUBA NAFTA Pred kratkim je bil v Lendavi občni zbor kegljaškega kluba Nafta, ki prehaja letos v 10. obletnico
svojega obstoja. Na občnem , na katerem so razpravljali o nekaterih važnih vprašanjih ter izvolili novo vodstvo, so pregledali tudi uspehe, ki so jih dosegli v preteklem letu. Trenutno šteje klub 35 članov, vendar jih je od teh aktivnih le okoli 28. Klub tekmuje v varaždinski podzvezni ligi — zaradi pogojev. Dva člana pa sta se uvrstila tudi na republiško prvenstvo Hrvatske, kjer sta se izmed okoli 450 nastopajočih uveljavila na 40. oziroma 150. mesto, kar predstavlja precejšen uspeh. Kegljaški klub sestavljajo v glavnem člani lendavskih delovnih kolektivov.
ZAKAJ NE MORE ZAŽIVETI
V Lendavi sicer obstoja TVD Partizan, za splošno telesno vzgojno dejavnost, je tudi precej zanimanja — predvsem med mlajšimi člani, prav tako so zagotovljeni tudi glavni pogoji za uspešno delovanje, a kljub temu ugotavljajo, da je ta dejavnost na mrtvi točki, ki se ne premakne nikamor. Vprašanje je, kaj je temu vzrok; pomanjkanje str kovnega in vodniškega kadra tli pa šepa vsa stvar v samem vodstvu društva. Potrebno se bo kar najhitreje zmeniti in ukrepati, da pe bo še bolj prepozno kot je že. Vredno premisleka in odločitve!
NK BRAZDA — PARTIZAN
Da bi se poleg nekaterih športnih panog v posameznih' krajih Pomurja razvila tudi ostala- teles-novzgojna dejavnost, se je več klubov, tako tudi nogometni klub Brazda iz Dobrovnika odločilo, da bodo svojo dejavnost razširili tudi na ostala športna področja. Sklenili so, da se bodo preimenovali v telesriovzgojno društvo Partizan ter z več, na novo ustanovljenimi sekcijami popestrili svojo dejavnost.
Skupinsko zavarovanje tudi v Pomurju
(Nadaljevanje s 1. strani)
rovamje. Po mnenju strokov-njialkov, med njimi tudi veterinarja Zoltana Ščtftanja iz M. Sobote, so pogoji za tako razširjeno zavarovanje že dozoreli- in bi iga bilo potrebno začeti izvajati, vendar sistematično s skrbnimi pripravami, kar seveda izključuje vsako kam-panjščimo. V Pomurju je odstotek tulberkulozniih goved že daleč pod 1 odst.; ob tem u-spehu pa kaže pripomniti, da je najtežje povsem izkoreniniti tuberkulozo prav ob sedanji stopnjo, razširjenosti, saj gre
Se o lendavskem : klubu
Ko smo pred kratkim poročali v našem listu o ureditvi klubskih prostorov v Lendavi, se je v sestavek vrinil podatek - da bodo Lendavčani adaptirali prostore prodajalne čevljev Planika. Dejansko pa gre za nekdanje skladišče Planike, ki je sedaj last turniške tovarne čevljev — prej obrat Planike — in ga je tovarna uporabljala za syoje skladišče. Ker pa so v Turnišču preusmerili proizvodnjo na izvoz in tega skladišča več ne potrebujejo, je ObLO Lendava izdal odločbo, da bodo uredili v teh prostorih klub. Tako bodo Lendavčani najkasneje do 15. marca dobili klubski prostor, kupoval -ci čevljev v Lendavi pa bodo lahko tudi v bodoče kupovali obutev v sedanji prodajalni Planike.
pretežno za posamezne pojave, katere je tudi težje odkriti. Živinorejec je doslej dobil le 50 odst. razlike med plemensko in klavno vrednostjo zaklane živali, prizadevanja pa so usmerjena k temu., da bi dobil stoodlsitotno odškodnino Tuberkuliniizaciiija živine ii> izločanje pozitivnih živali naj bi Jbdlo, kot to predlagajo, tudi zajeto v zavarovanje.
V pogojih specializirane in množične .reje kakovostne živine je združevanje zelo aktualno tudi v zavarovalstvu. Pomembna prednost je tudi S tem, postaja taka zavarovalnica po svoji strokovni službi tudi svetovalec pri reji in negovanju živine. Primer KDZ Žepovci, kjer je veterinarska: služba po posredovanju zaval rovalniloe lin izvedeni strokov! ni preiskavi dala zanesljive napotke za preprelčevan je vnetja vimena pri molznicah, to dovolj; zgovorno dokazuje. In še več; tako sita ustvarjena tudi obetajoča povezava in potrebno zaupanje med zavaro I vadnico, veterinarsko službo in živinorejci v skupnem prizadevanju, da bi živinoreja še bolj napredovala brez večji pretresov in gmotnih škod, kar pa je tudi pomembna družbena korist
Pomemben jubilej 
Franc Skuhala 70-letnik
Vsakdo, ki se je po osvoboditvi v Pomurju na kateremkoli področju udejstvoval kot javni družbeni delavec, sc je prav gotovo srečal z našim jubilantom, Franc Skuhala iz Križevec pri Ljutomeru je aktivno sodeloval in še vedno z nezmanjšano vnemo dela pri raznih družbenih organih r
Kot kmečki sin se je Frač Skuhala rodil 21. 1. .1893 v Ključarov-cih pri Ljutomeru. Po končani kmetijski šoli je kmetoval kot napreden kmet in še posebno znan živinorejec na svoji kmetiji v Križevcih. Že v tem času pa je našel tudi dovolj časa za javno delo.
Njegovo najuspešnejše delo pa se je začelo po osvoboditvi, ko je prenehal kmetovati na svoji kmetiji in se je posvetil z vsemi sposobnostmi, izkušnjami in vplival napredku in razvoju domačega
kraja. Največ je napravil na pod-dočju zadružništva.
V tem duhu je delal in dela še danes. Franc Skuhala je bil soustanovitelj zadruge v Križevcih, ki se je do danes razvila v eno najmočnejših v Pomurju, in to ne malo po njegovih zaslugah, ki ji je vsa leta predsedoval v upravnem odboru ali zadružnem svetu.
Vsa leta po osvoboditvi je Franc Skuhala tudi sodeloval v ljudski oblasti kot odbornik ljudskega odbora kot odbornik ljudskega odbora in član različnih svetov; tako se tudi s svojim javnim družbeno koristnim delom zlasti na področju kmetijstva ni omejil zgolj na ožje področje. Uspešno je delal v republiškem, živinorejskem olboru, v bivšem rajonskem živinorejskem odboru za področje Maribor, Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota in e-krajnem živinorejskem odboru, kjer Je bil nekaj let predsednik. Prav tako je 'predsedoval zadnja tri leta okrajnemu skladu za pospeševanje kmetijstva.
Vsestransko udejstvovanje našega sedemdesetienika tudi ni pustilo ob strani prosvetne dejavnosti v domačem kraju. S svojim vplivom in nasveti je bil vedno pripravljen pomagati. Redno je o-biskoval vse kulturno prosvetne prireditve s posebnim veseljem pa še domača odrska dela. Tako sedaj upravičeno obsoja, neupravičeno mrtvilo nekoč tako razživele pro-svetno-dramske dejavnosti v Križevcih.
Največje zasluge pa ima za gradnjo zadružnega doma, ambulante in tnove šole v Križevcih, kar je znaten del njegovega dela. Za njegovo 'koristno in neumorno delo mu dajamo vso priznanje posebno še ob sedemdesetletnici z 'željo, da bi tudi v prihodnje to svoje delo še mnoga leta te enako vnemo nadaljeval.
S.
POMURSKI VESTNIK, 24. JAN. 1963
6