u ■Bp ' Wtte^mirmamtw ut csttma AMERICAN NEWSPAPER PRINTED IN SLOVENIAN »NGUAGE ft S **ttiXttti, ' "Ut-ft ISSUED MO N UAV WRDNKSDVK 1'KiDAY AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLJT "AmmtM ImusT NEODVISEN LIST Z A SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 42. CLEVELAND, OHIO, MONDAY APRIL 11th, 1927. LETO XXIX.—VOL. XXIX. Opera v Cleveland!! OSEM SIJAJNIH OPER SE UPRIZORI MAJA MESECA V NAŠEM MESTU Prva operna slavnost, ki se je kdaj vršila v Ameriki pod nadzorstvom mestne vlade, se priredi v Clevelandu od strani Metropolitan Opera Company iz New Yorka. Teden, ki se začne z 2. majem je operni teden v Clevelandu." Osem oper se bo proizvajalo, štiri izmed njih zadnja dva dneva Kot se je izjavil načelnik pripravljalnega odbora v Clevelandu, Mr. Robert J. Bulkley, je program tako bogato izbran kot ga še nismo imeli v Clevelandu. Peli bodo najslavnejši pevci sveta, ki nastopijo v dveh ali treh operah. Kot prva opera bo proizva-jana "Aida" v pondeljek 2. maja. Naslovno ulogo bo pela Rosa Ponselle, in poleg nje nastopijo slavni pevci in pevke kot Martinelli, Claus-sen, Gustafson in Pinza. Krasno delo Puccinija, "Tu-randot" se proizvaja v torek 3. maja. Opera je zgodba neke kitajske princese. Je to sijajna uprizoritev, z bogatim programom, dragocenimi oblekami, skrivnostno zidov-je Pekinga in ljubki ljubezen-V ski vrtovi. Florence Ea&ton, Armand Takatyan, Nanette Gilford in Dorothea Flexer nastopijo v glavnih ulogah. V sredo zvečer se uprizori "La Traviata," v kateri poje glavno ulogo božanska pevka Amelita Galli-Curci, Benia-mino Gigli, Lawrence Tibbett in Grace Anthony. V četrtek pa bo dana opera, katere še niso peli v Clevelandu "La-Forza del Destino." Rosa Ponselle poje tudi v tje operi z njo pa Martinelli, D'Angeo, Basiola, Pinza, Ananian in več drugih. V petek je predstava popoldne in zvečer. Popoldne pojejo "Mignon," in sicer poje Lucrezia Bori, Marion Talley, Gigli, Louise Hunter, Roth-ier in James Wolfe. V petek zvečer pa proizvajajo veličastno Wagnerjevo "Lohengrin" z novim nemškim tenorjem Walther Kirchoff. V soboto popoldne, 7. maja bomo videli "La Boheme" in Pevce Bori, Gigli, Scotti, Rothier, Picco, Ananian in Altglass. Zaključi se sezona v soboto zvečer z "II Trova-j"ore," kjer nastopi Ponsella. Martinelli, Gordon, Rothier, Basiola in Grace Anthony. Vstopnice se dobijo pri Dre "er's, 1226 Huron Rd. OBSEDNO STANJE NA ČEŠKEM. Jablanice, Češka, 7. aprila. X tem mestu je prišlo do ta-klhNnemirov od strani brusil--ev stekla, daje bila vlada prisiljena razglasiti vojno stanje, steklarji se puntajo, ker tovarne upeljejo moderne stroji da nadomestijo ročno delo. delavci so vdrli v razne tovarne, kjer so razbili mnogo počenega stekla. Steklar ,,ka industrija preživlja v tem est*J tisoče ljudi. • t so roparji pre- i kI' teden naropali -v Cleve-iandu. Dobra žetev! Morata v smrt. SACCO IN VANZETTI, DVA LAŠKA ANARHISTA, OBSOJENA V SMRT Boston, 7. aprila. Nicolla Sacco irn«|Bartolomeo Van-zetti sta ^ubila zadnji apel za novo obravnavo. Vrhovna sodnija države Massachusetts je oba spoznala krivim roparskega umora. Jutri bo sodnija ponovno izrekla sodbo, ki se glasi smrt na električnem stolu. Ta dva morilca sta bila aretirana že leta 1921, in sta bila že na vseh mogočih sod-nijah spoznana krivim umora, toda ker se je med komunisti in drugimi nabralo stoti -soče dolarjev za njiju obrambo, so se njih slučaja oprijeli razni odvetniki, ki so tožili po vseh sodnijah. Odvetniki še sedaj ne mirujejo. Ker na državni sodniji ne morejo več tožiti, mislijo slučaj spraviti na najvišjo sodnijo v Wash-ingtonu, ali se pa direktno obrniti na governerja države Massachusetts za pomilošče-nje. Policija v Bostonu je za-stražila sodnijo ter stanovanja sodnikov, kajti somišljeniki obeh obsojencev so že mnogokrat povzročili velike izgrede in protestne shode. Trdi se namreč, da sta bila oba omenjena obsojena samo radi svojega anarhističnega naziranja, toda niti pri eni obravnavi tekom šest let obravnave po vseh mogočih sodnijah ni prišlo kaj na dan, kar bi kazalo na njuno nedolžnost. Obtožena sta bila, da sta skupno napadla nekega plačilnega mojstra, ga oropala in ker se je branil, sta ga ubila. PIJANOST IN UMORI V PETROGRADU. Leningrad, 7. aprila. Associated Press brzojavke poročajo, da je to mesto pobilo rekorde vseh mest na svetu kar se tiče pijanosti, samomorov in umorov. Tekom enega samega tedna, od 28. marca do 3. aprila je bilo v tem mestu aretiranih 5124 oseb radi pijanosti. Vlada je pred kratkim morala ustanoviti vladni zavod, da se zdravi pijance. Nepregledne vrste moških in žensk, da celo otrok, stojijo ob vsakem času pred poslop jem in čakajo, da pridejo na vrsto. Tisoče oseb je na čakalni listi. Redkokdaj je manj umorov kot trije na dan. Večino umorov uprizorijo mladeniči, ki se brez cilja in sredstev potepajo okoli Torej je menda v Leningradu še slabše kot v Chicagi. — Eno samo drobno pero solate je povod in vzrok tožbi v vrednosti $15.000. Mrs. Margaret Gilbride, 916 E 147th St. pravi v obtožnici, da je prišla v Atlantic & Pacific grocerijsko trgovino. Tu je stopila na listič solate, spodrsnilo ji je, in pri padcu se je zadela ob trgovsko mizo, en sod krompirja se je zvrnil na njo ter kakih dvajset funtov sladkorja, da bolečine niso bile tako hude, a kljub vsemu temu je dobila poškodbe, katerih lečenje je vredno $15.000. Sedaj bodo govorili porotniki. Cirkus v senatu 700 ČEVLJEV DOLGA PROŠNJA PROTI NEDELJSKEMU PLESU Ko se je zbral senat državne postavodaje v Columbusu, Ohio, pretekli petek k zasedanju, tedaj je nastal prav cirkus. Na vrsti je bila debata glede prepovedi plesa ob nedeljah. Odbor senatorjev, kateremu je bila poverjena zadeva voditi debato pa obstoji večinoma iz senatorjev, ki so za nedeljski ples. Toda njih dolžnost je bila predložiti zbranim državnim senatorjem prošnjo, katero je podpisalo 20.000 državljanov države Ohio, v kateri prosijo državno postavodajo, da naredi postavo, ki prepoveduje ples ob nedeljah. Ta prošnja je bila 700 čevljev dolga. Senatorji Collister, Ackerman in Marshall iz Clevelanda ter Roberts iz Youngstowna so sklenili izrabiti to priliko, da se ponorčujejo iz fanatikov, ki zahtevajo odpravo nedeljskega plesa. Preobleki so se kot protestantovski pastorji, dobili so posebno nosilnico, na katero so položili 700 čevljev dolgo prošnjo s podpisi za odpravo nedeljskega plesa ter to nosilnico slovesno in resno prinesli v zborovalno dvorano scivacorjev. Pred njimi je igrala posebna godba žalostinke. Polagoma in počasi so položili prošnjo pred predsednika zborovanja. V dvorani je nastal velik šun-der. Nekateri senatorji so se smejali na smrt, zopet drugi so pa postali bledi od jeze, rekoč, da se norčujejo iz prote-stantovskih pastorjev. Kone-čno je neki senator predlagal predlog, ki je imel namen izreči obžalovanje nad dogodkom. Za resolucijo so glasovali tudi oni senatorji, ki so si dovolili omenjeno burko, in v dvorani je nastal mir. Toda še dolgo potem so nekateri senatorji kihali od veselja. ŽENSKE MORAJA IMETI VEČ OBLEKE. New York, 9. aprila. Ženske v newyorskih gledališčih in v nočnih klubih v mestu New York morajo imeti vsaj nekaj oblek na sebi. Tako je odločil državni pravnik potem, ko je newyorška posta-vodaja sprejela posebno tozadevno postavo. Tudi gledališčem je prepovedano uprizarjati nemorane, nespodobne igre, in igralke morajo biti vsaj "za silo oblečene." Posebni oddelek policije bo pazil v gledališčih in v nočnih klubih, da se postava spolnuje. — Volitve za odpravo P. R sistema councilmanskih volitev v Clevelandu se gotovo ne bode vršile meseca maja ali junija, kot se je prvotno pričakovalo. Volitve se bodo skoro gotove vršile šele novembra meseca. — Starišem Perušek je pretekli četrtek zvečer umrl enajstletni sin Joseph. Stari-ši stanujejo na 14706 Saranac Rd. Pred tednom se je fant zbodel z žebljem, nakar je nastopilo zastrupljenje krvi. Družini naše iskreno sožalje! — Poznani mestni sodnik Joseph Sawicki je odpotoval na potovanje na Poljsko. Oliver Wendell Holmes najstarejši sodnik najvišje sodnije Zjed. Držav. Je 86 let star, pa še vedno opravlja svoje delo. VELIKO ŠTEVILO ROJAKOV NATURALIZIRANIH Pretečeni petek se je vršilo na zvezini sodniji v Clevelandu zaslišanje za ameriško držav* Ijanstvo, in zopet imamo zabi-1 jeziti častno število naših rojakov, ki so postali ameriški državljani. Osemnajst naših ljudi je dobilo ameriško državljansko pravico. Njih imena so sledeča: Jos. Ban, Henry Batič, Frank Kravos, Rose Slej-ko, Peter Verlich, Jakob Jug. Mike Hrvat, Frank Verbich, Math Brodarich, Lovrenc Kožuh, Paul Markič, John Mato-vina, Steve Lovrin, Apolonia Seliskar, Anton Roje, Jennie Vidmar, Mary Zavrl, John Zad-nik. Zadnjič smo napisali, da je od novega leta sem postalo 201 Sloveneccev državljanov, danes 18, skupaj 219 od novega leta sem. Pač častno število za naše ljudi. In par stotin se jih še pripravlja za državljanstvo. Vsi pridejo na vrsto do julija meseca. Letos se vrše council-manske volitve v Clevelandu, in naša naloga mora biti, da izvolimo v mestno zbornico ne samo enega, pač pa dva Slovenca. In 7 tem slučaju se bo čutilo slovensko moč v milijonskem Clevelandu. Vsem novim državljanom in državljankam v Clevelandu naše prav iskrene častitke! — 60 igralcev je policija iz 4. precinkta aretirala v noči med soboto in nedeljo. Večinoma so bili zamorci. Zaplenjenih je bilo kakih $150. igralskega denarja. — En milijon dolarjev je daroval znani clevelandski milijonar Samuel Mather za mestne bolnišnice. * Meksikanska vlada je prepovedala razpošiljanje ameriškega časopisa "Saturday Evening Post" po Meksiki. strojnimi puškami BODO STRELJALI NA ŽEJNE AMERIKANCE RADI PROHIBICIJE Ha! Ravno tako kot v Chicagi roparji in policisti. V Chicagi streljajo roparji policiste s strojnimi puškami, včasih pa delajo isto policisti z roparji. Ampak, da bi nas, sicer poštene ameriške državljane tudi streljali s strojnimi puškami, če si hočemo grlo namočiti s canadskim pivom, to je pa že odveč. Novi vrhovni poveljnik prohibicij-skega urada v Washingtonu, Roy Haynes, pristen republikanski fanatični politikar, je izjavi pretekli petek, da bo ustanovil posebno obmejno armado med Canado in Zjed. državami. Ta armada bo oborožena s-strojnimi puškami. Nadalje namerava Haynes poslat^ na velika jezera, ki meje med Canado in Zjedi-njenimi državami več velikih čolnov, oboroženih od vrha do tal, ki bodo lovili tihotapce z opojno pijačo. In kadar bo treba, tedaj se bodo oglasile strojne puške, in spomnili se bomo časov, ko so se vršile bitke med Angleži in Ame-rikanci na veli;-;h jezerih. Yes, sir! S strojnimi puškami bodo streljali na državljane, ki mislijo,, da ni greh, če se v hudi žeji povžije kozarec ječmenovca, ki ima v sebi nedolžno vsebino štirih procentov akohola. COOLIDGE PROTI FILIPINCEM. Predsednik Coolidge je ve-tiral določbo filipinske deželne postavodaje, da se namreč narodu na Fillipinskem otočju da prilika, da glasuje, ali hoče biti samostojen ali pa še nadalje pod varuštvom Zjed. Držav. Coolidge je mnenja, da Filipinci še niso sposobni za samovlado, in jim varu-štvo Zjed. Držav več koristi kot pa neodvisnost. — Preteklo soboto zgodaj zjutraj je bil poslan v državnih zaporih v Columbusu na električni stol morilec James Lyon, star 27 let. Umoril je nekega detektiva, ki ga je presenetil pri ropu. Lyons je bil eden najbolj zakrknjenih grešnikov in zločincev, kar so jih še kdaj poslali v postavno smrt v Columbusu. Ko so ga privezali na električni stol je preklinjal kot madžarski čikoš, in s kletvijc na ustnih se je poslovil od tega sveta. Lyons je bil izvanredno močne narave, kajti dvakrat sc morali spustiti silno močan električni tok v njegovo truplo predno je zdravnik dognal, da je mrtev. Takoj za njim pa jc zasedel električni stol drug morilec, George W. Thoma, 23 Ie1 star, ki je bil spoznan krivim, da je na brutalen način umori) svoje stariše. Thoma se je obnašal kot jagnje na električnem stolu. Govoril je skrajno ljubeznivo in pred usmrtitvijo je odpustil "vsem svojim sovražnikom." Bil je proglašen mrtvim v par minutah. V državnih zaporih v Columbusu čaka še sedem kandidatov na smrt na električnem stolu. Letos so jih postavno umorili že 11, pač znamenje, kako se v dobi prohi-bicije naše javno življenje bliža moralni reformaciji! Mokra-suSia debata. Beg iz Kitajske OBČINSTVU JE VSEENO, AMERIKANCI ZAPUŠČAJO ALI ZMAGAJO MOKRI ALI SUHAČI Boston, Mass., 9. aprila. Tu se je včeraj vršila skrajno zanimiva debata med predsednikom Columbia univerze, Nicholas Butlerjem in med senatorjem William E. Borah. Debata se je vršila glede pro-hibicije. Butler je eden izmed prvih ameriških učenjakov, republikanec, vedno velik nasprotnik prohibicije, do-čim je senator Borah znan su-hač. V dvorani, kjer se je vršila debata glede vprašanja, ali je prohibicija ustavna ali ne, se je zbralo nad 3000 oseb, ki so bili precej razdeljenega mišljenja gede tega vpraša nja. Slišalo se je izvrstne govore, toda prepričevalen n' bil niti dr. Butler, ki je govo ril proti prohibiciji, niti se nator Borah, ki je govo ril za prohibicijo. Ko se je govor končal, in je bila debata končana, so ljudje šli istega mnenja iz dvorane kot so prišli v njo. Smejali so se in šalili ter mislili svoje. Poseben odbor razsodnikov je prisodil zmago senatorju Borah, ki je govoril za prohibicijo, toda kot je bilo čuti, je bila razsodba precej pristransko izrečena. Vseeno je pa dr. Butler navzočim naštel silne grehe, katere počenja prohibicija, toda povprečnemu Amerikancu je menda vseeno, kakšno zlo izvira iz postavnega zla. Dr. Butler je konečno izjavil, da bo povzročil vse, da se republikanska narodna konvencija izreče za odpravo prohibicije, dočim je senator Borah izjavil, da če republikanska stranka to naredi, da je sama sebi podpisala smrt. Dr. Butler je nadalje izjavil tekom debate, da je vprašanje prohibicije največje vprašanje v Zjed. državah, odkar je bilo suženjstvo odpravljeno, in da se bo glede prohibicije vršil ravno enak krvav boj, kot se je svoje dni vršil za odpravo suženstva. Občinstvo je obema govornikoma enako navdušeno ploskalo, in videti je bilo, da so bila mnenja navzočih skoro enako razdeljena. Fanatično je bilo slišati od senatorja Borah, ko je izjavil, da raje vidi, da tečejo potoki krvi. kot da bi privolil, da se odpravi prohibicija. — Prvič se bodo kazale v Clevelandu slike iz Evharisti-čnega shoda, ki se je vršil lansko leto v Chicagi. Slike se bodo kazale v K. of C. avdi toriju, 2612 Prospect Ave. popoldne ob 2. in zvečer ob S. uri. Vstopnina popoldne je 50c., zvečer 75c. 'Kot trdijo so slike nekaj izvanredno veličastnega, kot se le redko vidi v premikajočih slikah. — Dva roparja sta prišla v candy trgovino George Lakota, 2015 Lorain Ave. in sta z grozečimi revolverji zahtevala, da jima lastnik izroči denar iz registra. George pa je odprl register in rekel: "Tu, glejta, denar sem pravkar na banko odnesel. Če bi prišla pol ure prej, pa bi lahko kaj dobila." In oba roparja sta lepo mirno odšla. TUDI GLAVNO MESTO PEKING Peking, 9. aprila. V kitajskih uradnih krogih se zatrjuje, da so nameravali ruski boljševiški komisarji na Kitajskem, zlasti v Pekingu, povzročiti padec kitajske vlade v Pekingu in povzročiti splošno klanje tujezemcev v Pekingu. Ta načrt bi se imel izpejati na velikončno nedeljo. Dasi je kitajska vlada z napadom na boljševiško poslaništvo v Pekingu pravočasno preprečila, vendar je nastalo med tujezemci v Pekingu veliko razburjenje. Tujci trumoma zapuščajo kitajsko glavno mesto, boječ se posledic. Dejstvo, da je ameriški poslanik poslal svojo družino iz glavnega kitajskega mesta je povzročilo, da odhajajo tudi drugi Ameri-kanci. Kitajci so aretirali več prominentnih boljševi-kov, med njimi enega bivšega ministerskega predsednika in predsednika Sino-Skandinav-ske banke. Medtem je pa položaj na južnem Kitajskem dnevno bolj zapleten. Vršijo se štrajki v raznih mestih, in boljševiški agitatorji mrzlično delujejo, da prodira južna kitajska armada proti severu, kjer naj bi odstavila vlado v Pekingu. Ameriška vlada je poslala nadaljnih 3000 svojih vojakov na Kitajsko. Tudi Anglija pomnožuje svoje čete. V kratkem mora priti dr odločilnega boja. Prekinjene diplomatične razmere s Kitajsko. Moskva, 10. aprila. Ruska boljševiška vlada je prekinila diplomatične odnošaje s kitajsko vlado v Pekingu. Vsi ruski diplomatični uradniki so odpoklicani iz Pekinga, in objednem so dobili kitajski diplomati v Rusiji potne liste z izjavo, da nemudoma zapustijo Rusijo. Objednem je boljševiška vlada izročila Kitajski noto, v kateri se zahteva^ da kitajske čete nemudoma zapustijo rusko poslanstvo v Pekingu, in da se izpustijo na svobodo vsi aretirani Rusi. Ruska nota tudi zahteva, da vrnejo Kitajci vse zaplenjene ruske listine, denar in drugo premoženje, ki je bilo odvzeto ruskim diplo-matičnim uradnikom v Pekingu. Ruska nota nadalje izjavlja, da ima ruska vlada "številna sredstva, da kaznuje Kitajce, toda neče tega storiti, rekoč, da je Rusiji dobro znano, da Kitajska ni odredila svojih korakov na lastno micijativo, pač pa nahujska-na od drugih vlad. Nota konečno povdarja, da si bo Ru-•i'"a prizadevala, da se ohrani mir. TRIKRAT TROJČKI, DVOJČKI — 13. Knoxville, Ky., 10. aprila. Družina Jim Stewarta je bila včeraj obdarjena v tretjič s s trojčki. Vsi so zdravi. Že prej je družina dobila dvakrat dvojčke, tako da ima sedaj 13 zdravih otrok. On je 41, ona pa 39 let. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME): ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROi Za Ameriko........$4.00 Za Evropo_______r^. .$5.50 5NINA; Za Cleveland po pošti . .$5. Posamezna številka_____3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1900, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1878. 40*85 No. 42. Mon. April 11th, 1927 Deset let pozneje. Pretekli teden je minulo deset let, odkar so se Zjedi-njene države z vso svojo silo pridružile zaveznikom v svetovni vojni proti Nemcem. Ta ameriška pomoč je bila odločilna sila, ki je naredila kratek konec svetovni vojni. Toda kako vse drugače je danes, deset let po vstopu ameriške armade v vojno, drugače kot se je pričakovalo. Še danes se vršijo bitke in boji v posameznih delih sveta, ozračje pa je prenapolnjeno z vojnimi govoricami. Namesto da bi bila naša zemlja varna za demokracijo po končani svetovni vojni, kot je želel pokojni predsednik Wilson, katerega demokratični glas pa so prekričali in ubili ter položili v grob, ima danes svet obilo rdečih in belih diktatorjev, katerih tiranska vlada se prav nič ne razlikuje od vlad davnih sultanov, kanov, mikadov in carjev ter kajzerjev. Deset let je minulo od tedaj, in razven da je nekaj narodov dobilo svojo samostojno državo, ni prinesla svetovna borba nobene druge koristi. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo v prihodnjih desetih letih? Tekom zadnjih deset let se je preneslo težišče svetovne sile iz Evrope na zapad, v Zjedi-njene države, kjer se nahaja še danes. Možje, zgodovinarji, ki poznajo tek naših časov, trdijo, da bo to težišče in središče svetovne sile in moči še precej časa ostalo v Ameriki, nakar se bo polagoma pomikalo dalje proti zapadu, proti Aziji! Azija se oživlja, preraja, in dogodki na Kitajskem to dovolj jasno kažejo. Toda naj se zgodi tekom prihodnjih deset let kar hoče, eno je gotovo, središče in težišče svetovne sile ostane za prihodnjih deset let še vedno v Zjedinjenih državah. Kot bo narekovala Amerika, tako se bo vrtil ostali svet. Zjedinjene države imajo danes največjo ekonomsko silo v zgodovini človeštva, in ta sila je prišla iz zahtev porušene Evrope, ker smo jo zakladali z našimi pridelki, z našim blagom, in godilo se bo to še precej dolgo. Pred desetimi leti so Zjedinjene Države stavile gotove zahteve raznim narodom glede svetovnega miru in demokracije. Evropa tedaj ni poslušala, Zjedinjene Države pa niso bile močne dovolj, da bi dale pritisk svojim zahtevam. Danes se je položaj spremenil. Zjedinjene Države so ekonomsko tako močne, da se brez njih ne more vršiti ničesar v večjem obsegu. In ako se Zjedinjene države te svoje sile zavedajo- v poJnem oziru in jo uporabijo na pravičen, človeški ter blagodejen način, zna priti iz tega blagoslov za mnoge narode. Leta 1917, ko so Zjedinjene države stopale v svetovno vojno, smo imeli stotine krasnih fraz in idej'o idealih demokracije. In drugo desetletje po svetovni vojni bo pokazalo, ako so Ameriki dotične ideje v resnici pri srcu. --o- Letna konferenca S. N. Doma v Clevelandu, O. vršeča se 19. januarja 1927 v avditoriju S. N. Doma. (Nadaljevanje) ETr. Kremžar želi, da se dene v pravila, naj direktorij na decemberski seji Kluba društev S. N. Doma da svoja priporočila, da ne bo prišlo do enakega nesporazuma, kot letos radi delitve. Medvešek priporoča, da naredi Klub koncem leta sklep, kako se deli financa ter istega predloži konferenci. Perdan priporoča, da zaupamo direktoriju, katerega poverimo, da vodi vse posle Doma. Oni vedo pač najbolje, kaj potrebujemo, ker imajo vpogled v stvar. Priporoča tudi, da si v bodoče direktorij pred konferenco sestavi dnevni red. Medvešek mu pojasni, da je dnevni red v pravilih. Filipič predlaga, da se pra-" vila s popravki sprejmejo ter. da jih direktorij tozadevno uredi. Sprejeto. Konferenca preide na razno. 'K besedi se oglasi sestra delničarka Rose Zupančič. Ona pravi, da se ne sme izdati nobene delnice več in nikomur izplačati nikakih dividend dokler ne bo plačan ves dolg. Ona je tudi zato, da se Klub Društev razpusti in ustanovi Klub Delničarjev S. N. Doma, kjer bi bili zastopani delničarji in društva ter oboji deležni enakih koristi. Gledati moramo še naprej, da bo kakšen denar. Priporočano je, da vzame njeno priporočilo direktorij na znanje za bodoče leto. Sledi resolucija Slovenskega Sokola, katero predloži br. Rogelj. Pred čitanjem razloži, da je resolucija samo sugestija za razvoj, ki mora priti. Treba gledati, kako bomo pridobili mladino in ji napraviti Dom privlačen. Mladina potrebuje prave razmeram odgovarjajoče telovadnice, kjer se bo lahko prosto gibala. Avditorij se ne more rabiti v telovadne svrhe, spodnja dvorana tudi ne odgovarja, sedanja telovadna soba pa je povsem pretesna." Treba torej gledati na to, da postavimo pravo telovadnico, dati moramo mladini nekaj svojega. Sokol s svojo resolucijo le su-gestira, da se v bodočnosti o tem razmotriva in dela na to. Sokol je danes močan. Ima v svojih vrstah sto tu rojenih Slovencev ter bi jih imel še več, če bi imel prostora. Sokol bo pripravljen moralno in denarno podpirati akcijo za telovadnico. Resolucija je sledeča: Resolucija društ. "Slovenski Sokol," predložena konferenci S. N. Doma v mesecu januarju, 1927. Na razgledu štiriletnega opazovanja in zasledovanja ! vseh dogodkov in gospodarskega preobrazovanja in zahtev pri Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, pri-i hajamo do spoznanja, da je ROSA PONSELLE Prima donna sopr-ano of the Metropolitan Opera Company of New York who will be heard in three operas at Cleveland Public Auditorium, the week of May 2. bil Slov. Nar. Dom zgrajen večinoma le za potrebe istočasnega razvoja. Odkar stoji Dom porodile so se nove skupine, kakor Mladinska šola, Mladinski orkester in novi sokolski oddelki, potem nova podporna društva naših angleško govorečih in zborujo-čih skupin. Mi vidimo v teh mladih močeh ameriške Slovence in Slovenke, ki bodo stopili na naše mesto, ako jim mi sami ne izpodbijemo korak, katerega so namerili proti Slovenskemu Narodnemu Domu. Slovenski Sokol ima danes 110 telovadcev in telovadkinj. Pod sedanjimi okoliščinami jih ne moremo več sprejemati, ker Dom nima prostorov, Sokolice pa že sedaj telovadijo v St. Clair kopališču. Mi rabimo telovadnico, prostorno in zračno, rabi jo Slovenski Narodni Dom, kamor spada vsa naša mladina. Danes nima S. N. Dom dvorane, ki bi se mogla vporabljati, kot telovadnica za telovadbo ali poznane ameriške igre. Iz navedenih vzrokov in očividnih razmer odbor dr. Slovenski Sokol predlaga sledeče: 1. — Direktorij S. N. Doma naj izvoli odbor, ki naj preštudira potrebo enake telovadnice, zamisli načrt ter istega predloži direktoriju. 2. — Slovenski Sokol i'zvoli tudi enak odbor, katerega namen bi bil enak odboru S. N. Doma. 3. — Oba odbora naj bi se sešla ter določila definitiven načrt ter istega predložila v potrditev direktoriju. Odbor Slovenskega Sokola priporoča konferenci S. N. Doma, da odobri te predloge ter s tem pomaga naši slovenski naselbini. Naši podpisi zastopajo naše želje, pomoč in prošnjo, da se nam pridružite. Za dr. Slovenski Sokol John Pollack Janko N. Rogelj. Resolucijo priporoča v sprejem br. Grill ter izjavi, da je bil že prvotni načrt S. N. Doma, da bi imel dve krili, kar vam pa vsled finance nismo izvedli. Toda če nismo postavili krila na E. 63rd St. ni še ničesar zamujenega. V direktoriju je bilo o tem že razmotrivano, toda se ni še ničesar definitivnega ukrenilo. Je pa popolnoma umestno da začnemo v tej smeri misliti in delati. To dodatno poslopje bi lahko služilo spodaj za telovadnico, zgoraj pa naj bi bile šolske sobe za sloven- j sko šolo, katera sedaj itak nima primernih sob na razpola- i go. Br. Smuk stavi predlog, da se Sokolovo resolucijo sprejme. Podpirano. Br. Jurman izjavi, da Sokol ni edini pri Domu in so tudi druga društva, ki imajo več delnic in bi potemtakem vsako zahtevalo zase ugodnosti. Br. Kačar priporoča resolucijo v sprejem. K besedi se oglasi br. R. Perdan ki pojasni delovanje Slovenskega Sokola. Izjavi, da če bi ne bilo Slovenskega Sokola, ki je pričel z agitacijo za Sokolski Dom in kasneje prekinil svojo akcijo na korist Slov. Nar. Doma, bi tudi ta stavba danes ne stala. Sokol je bil prvi, ki je pokazal, da Slovenci v Clevelandu živimo. Sokoli so za narod z dušo in telesotn, so tudi za slovensko šolo ter priporočajo otrokom naraščaja obisk iste. Kadar bo čas za to bomo lahko tudi postavili telovadnico. To navede zato, da dokaže na izvajanje br. Jur-mana, da Sokol ne išče nikakih prednosti. K resoluciji govori tudi br. Jos. Žele in sicer: Čuli ste o delovanju Sokola. Vse delovanje vzdržuje skupina požrtvovalnih članov. Počasi bo šlo, toda delati moramo, da ostane naša mladina tu med nami ter se ne bo potikala drugod, kjer nimamo nadzorstva nad njo. Ko je bila prva konferenca v Slov. Nar. Domu se je ista izrekla za našo mladino in za njeno vzgojo, kakor hitro bodo razmere dopuščale in pod vzgojo svada tudi telovadba, priporoča resolucijo v sprejem ker pomeni napredovanje v bodočnosti. Preide se na glasovanje in je resolucija sprejeta. Louis Oražem stavi predlog, da sta obe, slovenska in angleška šola pod vodstvom Slov. Nar. Doma. Podpirano in sprejeto. Br. Fr. Kačar želi vedeti zakaj zapisnik zadnje konference ni bil priobčen v listih kar mu tajnik pojasni, da vsled stroškov. Ker se je na seji določilo plače direktorjev za vdeležbo sej in nadzorovanje zabav, želi br. Branisel, da se določi, oziroma želi pojasnila, če konferenca lahko določi tudi plačo tajnika. Brat Grill pojasni, da direktorij ni obvezan predlagati zadevo plač pred delniško sejo temveč je to storil le radi boljšega sodelovanja, kajti po zakonu je direktorij odgovoren za poslovanje korporaci-je enako pa ima delniška seja pravico zahtevati od njega najboljše gospodarje. Glede tajnika in njegove plače se oglasi k besedi br. Siskovich, ki želi najprvo pojasnila od br. Grilla če ima zbornica ali direktorij voliti tajnika in določiti njegovo plačo. Br. Grill odgovori, da direktorij, ki pa je seveda odgovoren delniški seji. Nadalje vpraša Siskovič, če ima delniška seja pravico svetovati direktoriju, koga naj vposli in koliko ga plača. Brat Grill odgovori, da ima delniška seja vso pravico svetovati. (Dalje prihodnjič.) SKRIVNOSTNI UMORI NAD ČRNOMLJEM. Pred letom smo čitali, da je bilo v vinskih goricah nad Črnomljem tekom zadnjih par let oropanih in zadavljenih po vrsti pet bajtaric-sa-motark. Način teh roparskih umorov je kazal na enega in istega volkodlaka, ki je moral krajevne in tudi osebne razmere žrtev dobro poznati in je imel svoj delokrog v rajonu. Stražni vrh. Jelševnik, Doblička gora, Maverlen, Mi-klarji, Brezovica ali pa tod vsaj svojo "maršruto". Vse žrtve so stanovale po samotnih zidanicah in bile na glasu, da imajo, ali pa dobivajo po par dolarjev iz Amerike. Pri vseh je ogled ugotovil, da je "storilec" prebrskal skrinje in iskal denar. Koliko in kje ga je našel, se ni dalo dognati. V bližini vasi Brezovica, ne daleko od ceste, vodeče iz Črnomlja v Kočevje, je zadavil "storilec" 30 letno samotar-ko, jo posadil v pozituro obe-šenke in ji ovil žico okoli vratu. Stvar pa je napravil tako nerodno, da je komisija na prvi mah pogodila, da ne gre za samomor, ampak za bestijal-nost, združeno z zločinsko prefriganostjo. Zadavljeno dekle je namreč sedelo na tleh. Zadaj nad vratom je bila pa žica, da se ne bi mogoče odvila, pritrjena z žebljičkom. Pri tej in tudi drugih zadavljenkah so ugotovili vrb vsega še spolne zlorabe. Vse to pa ni javnosti bog-ve kako razburilo. Pri nas pač pet umorov ni niti policijskega psa vrednih. Kdo bi pač z njim eventualno do-šlega detektiva plačal, ko še orožniki nimajo prostih voženj, kadar zasledujejo zločince. Sicer pa se stvar tudi res ne sme pretiravati, ker je veliko "olajšilnih okolnosti." Prvič so bile vse podavljene osebe že prilično v letih. Po obče priznani teoriji nacijo-najnega ekonoma Ma!(thusai je itak bolje, da se stare babe podavijo. "Storilec" je torej pravzaprav dobrotnik človeštva. Drugič pa ni bila niti ena zadavljenih krasotic. Ker so se preživljale z delom svojih rok, so bile te roke gram-pave. Pa naj bi se bile preživljale s čim drugim, da bi prišle v časopise! Tretjič itd. Sploh veliko "olajšilnih okolnosti." Prah bi bil nemara prikril umore, žrtve i protokole, da se ni dne 20. oktobra 1926 v opisanem rajonu zopet nekaj zgodilo. Tega lepega jesenskega večera je sedlo namreč par prijateljev v Puhkovi zidanici v Stražnem vrhu, uro nad Črnomljem, pri kupici vina: Naenkrat požar v smeri Jelševnik. Najhrabrejši skoči in poteče po samotni stezici na kraj nesreče. Ne daleč od pogorišča, h kateremu so hiteli ljudje iz vseh strani, priteče našemu junaku iz smeri od pogorišča črna moška ose-ba, vidno razburjena, v naročje. Črna oseba je bil vaški črednik iz Maverlena Mi-hitsch. Na pogorišču orožniki, gasilci, zijala, vedrca, škafi itd. Gorela je zidanica starega "Hornarja" — Matije Kobetiča. Kje je starec? V hiši gori mirno petrolejka, to- da veža je v dimu in ognju. V sobi starca ni, zunaj tudi ne. V veži se spodtakne gasilec ob človeško truplo. Stari Hornar s presekano glavo leži med kadmi. Krvava sekira, pokradena gotovina okoli 10.000 Din, sodnija, protokli. Lov za Mihitschem. Ni ga. Odkod je doma? Kje stanuje? Črednik je bil le navidezno za par tednov na Maverlenu, potem izginil čez hribe via Maverlen, Miklarji, Brezovica, kočevske vasi, v svojo domačijo, selo Dol. Lazi (Hinterberg) pri Kočevski Reki. Nemorna orožnika Lešnik in Bizjak za njim po naj-gršem potu, dežju in blatu preko Miklarjev v Kočevje. Gostilna v Lazih. Tu prijateljčki, med njimi Mihitsch, pijejo — kuhano vino. Energičen nastop, duševni in hlačni polom Mihitscha, aretacija. V Mihitschevih čevljih se najde 9.000 Din. Priznanje. Mihitsch eskortiran od utrujenih orožnikov v Črnomelj. Sodno priznanje, lasten opis zločina. Vse se ujema. Pojasnilo: Večkrat je delal kaj malega v vinogradu pri starem Hornarju. Tudi dan in večer pred umorom je nekaj brkljal tam in tako zaznal za denar. Sploh je prihajal zadnja leta iz svoje vasi v naše kraje: Maverlen, Jelševnik itd. Prenočeval brezposeln po praznih zidanicah itd. Do tukaj je šlo gladko. Preprosti, naturno misleči Belokranjec si konec povesti volkodlaka predstavlja jako enostavno: Če druge umore prizna, ali ne, roparski umor starega Hornarja zadostuje za vrv. Zaslužena je pošteno. Toda ta naturni mož se zelo vara. Ne pozna namreč — modernih, "človekoljubnih" teorij ter visoke stopnje moderne psihijatrije. Predvsem naj si zapomnijo tisti, ki privoščijo Mihitschu nezaslu-ženo smrt, tole: moderni ju-risti morajo biti humani, seveda s "storilcem," ne z žrtvami, ki so že pod zemljo. Pravi moderni juristi bi morali pravzaprav jokati, ko zagledajo "obtoženca" in nekako tiho simpatizirati z njim zlasti, ako je oropal in moril. Dame seveda še bolj. (Vide — Čaruga!) Posebno pa se mora priznati, da se ne bi obsodilo kakšnega — "duševno bolnega," makar pokolje bataljon zdravih ljudi. On je bolnik in ima kot takšen pravico do življenja in do klanja zdravih ljudi. Po zatrdilu najmodernejših učenjakov je vsak človek kolikortoliko abnormalen, morilec pa posebno, zato se ga mora poslati v — bolnico in blaznico in lepo z njim ravnati, da se povrne o prvi priliki zopet med ljube nadaljne žrtve. Pravilno human človek ne bo obžaloval žrtev. Po teh principih se ima ravnati z Mihitschem Najprej ga morajo preiskati juristični učenjaki in če bo količkaj pameten, ga dobe tudi medicinarski v roke. Stvar bo potekla tako: Juristi bodo preiskovali ali je podan "dolus directus ali indirectus, ali je culpa lata, dolo prozeima." Ako bo mož pameten, bo rekel, da ni imel namena umoriti, ampak mu je sekira le slučajno izdrkni-la iz r6k, Hornarjev denar pa v žep. Juriste bo že s tem pognal v kozji rog in jim zadal težke brige. Ako pa pride celo na trditev, da je bil pijan, kar ne bo težko saj je s svojo žrtvijo prej pil v zidanici, se napravi malo neumnega, potem je že napol rešen. Prišel bo v roke še hujših učenjakov — medicinar-jev. Ti ga bodo z velikimi očali gledali in natančno izpi-tali: Najbolje bo opravil, če mu je kakšen praprastric, malo telesno, še bolje pa duševno klecal. To klecanje mu bo neprecenljive vrednosti. Če pa bo tako nesrečen, da se ne bo našlo nič slabe, stare žlah-te, naj kljub temu ne obupa. Vprašan bo namreč ne le po svojih in svoje žlahte boleznih itd., ampak tudi astrono-mične, matematične in druge naloge bo imel reševati in ni vrag, da se kje ne zaplete. Vsekako naj bo vsestranskih simpatij siguren. Do obsodbe je vsekakor Mihitsch še jako daleč, še dalj do kazni. Vse to pride v najslabšem slučaju, če bo res neumen, ko se bo že pozabilo na žrtve in volkodlaka. Kakor je vojaška justica med vojno obešala in streljala poštenjake kruto, krvoločno in kratko, tako mota, prt-lja in onegavi civilna v miru brez konca in kraja s pravimi zločinci. PRIPOROČILO! Priporočam se vsem bratom Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, nova in popravila. Vse delo je prvovrstno in garantirano. Slovenian Plumbing & Heating Co. 4921 ST. CLAIR AVE. Tel. Rand. 1284 STAN. 15801 WATERLOO RD. Tel. Eddy 7122 >> Revček Andrejček —na— velikonočne nedeljo zvečer v Knausovi dvorani uprizori društvo 'Orel' << rg Sffl&i ras DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK • 131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banka Vhod samo iz H. cest« Govorimo slovensko. 10 1st ba St. Clair Are. NAZNANILO cenjenim rojakom, da sem se preselil iz 1079 E. 64th St. na 3870 E. 93rd St. Priporočam se cen j. rojakom za obilen obisk pri nakupu novih oblek. Postrežba točna in poštena v vaše zadovoljstvo. Pošteno delo in pošteno blago. Se priporočam KRIST LOZAR ? t | FRANK ROŽNIK | X javni notar £ X Cenjenim rojakom naznanjam, •j. da imam v prostorih na 6214 St. T Clair Ave. popolnoma opremljen X notarski urad. Pripravljen sem vam p ostreči v vsaki zadevi. V v slučaju, da rabite gotova pojas- X nila, dobite ista popolnoma brez- *:* plačno. X A. J. BUDNICK &C0. PLUMBERJI, UPELJAVA GORKOTE. Mi u peljemo gorko vodo in kopališče v vašo hišo in imate 12 mesccev čas za plačati. Točna postrežba. Zmerne cene. 6703 St. Clair Ave. Tel. Rand. 3289 (M. F.) ^ -^ PLAČATE TAKOJ I Dva procenta odbitka, ako takoj plačate za premo*. Blue Diamond v kosih, Oblo in Kentuckr ' "H... Pwitiftpi^, Trd Pr»mn»