* SL 329.
i'-*
V Ljubljani, petek dne 27. januarja 1911.
Leto II.
:	Izven Ljubljane in Trsta 8 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — eb 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravaištvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9‘—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28—. s	Telefon	številka	118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
„Munkači“ na slovanskem jugu.
Ko je postal grof Khuen-Heder-vary lansko leto ogrski min. predsednik, ni imel za sabo nikogar in je moral še-Ie iskati si privržencev, moral si je še-Ie vstvariti stranko, ker v ustavni državi mora imeti vlada za sabo stranko, ki jo podpira.
In grof Khuen — za katerega pravijo, da je vsegamogočen — ki je bil ob prihodu z Dunaja v Budimpešto popolnoma osamljen, je kmalu zbral okolu sebe nekoliko mož dvomljivi vrednosti, pripravljenih služiti vsakemu in imel je jedro svoje stranke, ki jo je krstil z imenom »munkapart*, t. j. stranka dela. To je zadostovalo, ker .kandidati so se lahko našli, a veliki in mali župani, okrajni glavarji in občinski »notaroši*, orožniki in vojaki, so tudi storili pri volitvah svojo dolžnost in »munkači*, za katere do tedaj nihče niti vedel ni, so dobili pri volitvah večino in Khuen reče lahko, da je njegovo vladanje popolnoma ustavno in parlamentarno.
In munkapart je res delavna stranka. Pridni' so ti Khuenovi mun-kači tako, da jih je Khuen vesel, ker ni mu treba drugo kot s prstom migniti in vsi storijo ono, kar on hoče in se čisto nič ne vprašajo, ako delajo prav ali ne,
Taki so madžarski munkači in na las so jim slični jugoslovanski munkači, ker tudi Slovenci, Hrvati in Srbi imamo svoje »munka-part“, -četudi te stranke ne slišijo ravno na to ime.
Hrvatski ban Tomašič si je vstvaril svojo munkapart takoj ko se je sprl s hrvatsko-srbsko koalicijo, ki ni hotela biti pajac, ki bi skakal na njegovo komando. In kakor Khuen, tako je tudi Tomašič sprejel v svojo stranko vse one, ki hočejo služiti vsakemu, torej tudi njemu. Razlika je samo v tem, da Tomašič ni bil tako srečen kot Khuen in njegovi munkači, ne samo da niso dobili večine, nego so prav slabo prošli pri volitvah in koalicija, ki je sicer izgubila absolutno večino v saboru, je dobila vsaj relativno večino.
Ali ban Tomašič je dobil zaveznike — v državnopravnih radikaloh, klerikalnih frankovcih in v »cesarski* (tako jo njeni voditelji prav radi sami nazivajo) klerikalno pobarvani »kmetski* stranki Stipice Radiča.
Tako so dobili Hrvati nove, prave munkače, ki so v besedah sila radikalni, v dejanju so pa pripravljeni
—	ako drugače že ne gre — kar odkrito služiti vsakemu protinarodnemu režimu.
In tudi Srbi na Ogrskem in Hrvatskem imajo svoje munkače: to so t. zv. novosadski radikalci pod vodstvom Jaše Tomiča, ki se čisto nič ne razlikujejo od hrvatskih munkačev: v besedah so tako veliki s bski rodoljubi, da celo odrekajo srbsko rodo-ljubje vsakemu, ki ne prisega na njihovo stranko, a v dejanjih so vse prej kot Srbi, ker so svoječasno podpirali ne samo Rakodczaya, nego celo
barona Raucha, ki je preganjal samo-stalne Srbe tako, kot jih še nihče ni preganjal (»veleizdajniška* gonja na Hrvatskem).
In Slovenci? Ali smo mi tako srečni, da nimamo svojih munkačev? Ali nas zastopajo v državnem zboru možje, ki se borijo za naše narodne pravice proti krivicam, ki se nam gode vsak dan na vseh poljih našega narodnega življenja?
Kaj še! Hrvati in Srbi imajo sicer svoje munkače, ali za to imajo tudi svojo hrv.-srbsko koalicijo, ki se resnično, z vso odločnostjo' in spretnostjo bojuje za pravice hrvatskega in srbskega naroda, medtem ko so slovenski parlamentarci, izvzemši par izjem, vse sami munkači,ki radi osebnih ali strankarskih koristi skoraj vsak dan vsaj enkrat izdajo naše narodne koristi.
In proti temu munkaštvu ni pri nas skoraj nobenega odpora. Resigni-rali smo, vdali smo se v božjo voljo in mirno čakamo, da nam Dunaj — s privolitvijo naših munkačev — zavije vrat!
Munkaštvo se je torej nastanilo v avstro-ogrskein delu slovanskega juga, ali najboljše zavetje in najtrdnejšo, najsigurnejšo podlago je dobilo med nami, Slovenci, in skrajni čas je že, da se proti njemu organizira tak odpor, kot se je organiziral na Hrvatskem, kjer munkači trepetajo, pred svojimi pogumnimi nasprotniki.
Iz slovenskih krajev.
Iz Sežane na Krasu. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Sežani priredi na Svečnico zabavni večer s petjem, igro, godbo in plesom. Sodelujeta pevsko društvo »Zorislava* in dramatični klub v Sežani. Svojo pomoč so nam zagotovile tudi sežanske dame in zlasti čislana ženska podružnica. Veselica se vrši v restavraciji „Na vagi\ Žal, da nimamo prostora, ki bi bil za take prireditve bolj primeren. Skrajni čas je, da bi pričeli poklicani faktorji misliti, kako odpomoči temu nedostatku, ki vpliva tako mrtvilno na že itak medlo sežansko družabno življenje. A to naj nas ne straši! Saj gre vendar za našo dično šolsko družbo, za katero delati je ena naših najsvetejših narodnih dolžnosti. Zato tudi z vso gotovostjo pričakujemo, da bodo zavedni Sežanci — kakor so to storili pri poletni veselici — tudi sedaj z veseljem položili svoj oboi v naročje Ciril-Metodove družbe, ter pripomogli k sijajnemu moralnemu in gmotnemu uspehu podružnične prireditve. Gospod uredniki Daleč smo in povsem naravno je, da vaš cenjeni list po Krasu ni posebno razširjen. In vendar se moramo zateči k njemu in k drugim ne baš najbližjim časopisom, kajti preveč bi bilo riskirano, zanašati se, da bi tržaška »Edinost" blagovolila uslišati naše prošnje, ter pravočasno ali sploh kedaj objavila name-
ravano veselico naše podružnice. Imamo namreč žalostne izkušnje. Žal, ne moremo trditi, da bi nam šel naš tržaški dnevnik na roko pri delovanju za našo šolsko družbo. Pokazal je to neštetokrat v preteklem in še lepše v novem letu. Lansko poletje priredile ste tu-kajšna moška in ženska podružnica Ciril-Metodovo slavje na prostem, ki je doneslo družbi skoro čista dva tisočaka. Umljivo je, da je tak gmoten uspeh pripisovati v prvi vrsti požrtvovalnosti naših Kraševcev. Vsaka kraška vasica je po svojih močeh z veseljem prispevala. — Prosili smo »Edinost* opetovano, naj objavi darove vsaj sumarično, namreč vsoto doneskov posameznih vasi, a brez uspeha. Tudi v več drugih slučajih moledovali smo zaman, naj se objavijo podružnici došli darovi. Gospodje pri »Edinosti* se za nas niso zmenili, v uredniškem košu je bilo za naše dopise vedno dovolj prostora. Še najlepše pa so nam za-godili sedaj, ko smo prosili, naj objavijo za Svečnico nameravano podružnično zabavo. Pisali smo uredništvu v zaprtem pismu dvakrat — s presledkom enega tedna. Ker še vedno ni bilo zaprošene notice, drznili smo se, urgirati z navadno dopisnico. In tu vam je bil ogenj v strehi! Gospod urednik se je najprej znesel nad »intendantom*, mimogrede pa je skušal opravičiti svoje postopanje z ogromnim delom, ki ga povzroča listu ljudsko štetje; končno je apeliral na sežanska društva, naj vendar računajo s prostorom, ki je listu tako skromno odmerjen. Roko v roki s tem apelom pa je napisal na naslov interpelanta dolgo klobaso, ki je zavzela gotovo petkrat več prostora, kakor pa notica, ki je romala parkrat v koš. — Kakšna ironija ! Izgovor z ljudskim štetjem seveda ne drži. Meseca julija in avgusta postopalo se je z nami enako! — Naravnost nerazumljiv pa nam je apel na Sežance, naj računajo s prostorom, ko je vendar splošno znano, da ima »Edinost* iz Sežane, kakor sploh s Krasa — dasi je tamkaj najbolj razširjen list — tako malo dopisov, da se lahko sramuje. Niti najvažnejših dogodljajev ne registrira — in še vedno ji je preveč! Nismo vajeni in tudi ne pričakujemo naklonjenosti od tržaškega dnevnika, pač pa lahko zahtevamo, da podpira naše obrambno delo in da stori vsaj svojo dolžnost
—	če ne pozna hvaležnosti — proti družbi, ki največ žrtvuje za tržaško šolstvo. Naš Kraševec rad d4, a hoče vedeti kam, zahteva kontrolo, ki pa je nemogoča, ako nimamo zaslombe v domačem časopisju. Povedali smo, kar nam je bilo na srcu. Naj se nas ne razume napak! Naš namen bo dosežen, če bodo hoteli prizadeti v bodoče vravnati svoje postopanje tako, da ne bode trpela Ciril-Metodova družba.
Slovanski jug.
Bolgarsko-turška trgovinska pogodba. Kakor je bilo že pričakovati, so se pogajanja glede bolgarsko-tur-ške trgovinske pogodbe prekinila. Tur-
ki nikakor nočejo uvaževati bolgarske zahteve, da se jim dovoli slobndna plovba, kakor drugim narodom. Če se ne posreči skleniti pogodbe do 27. t. m., nastane nato med Bolgarsko in Turčijo takoj carinska vojna.
Prebivalstvo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina ima po zadnjem ljudskem štetju 1,893 682 prebivalcev. Prirastek od 1. 1895 znaša 325.591 prebivalcev, t. j. 2076o/o.
Hrvatski sabor. Cela Hrvatska stoji pod vtisom volitve hrv. delegacije za skupni ogrsko-hrvatski državni zbor v Budimpešti. S tem, da je koalicija v času, ko ji je Tomašič pred-bacival, da želi odložiti volitev delegatov šele po rešitvi znanega nujnega predloga dr. Lorkoviča samo za to, da bi dalje obdržala peštanske štipendije, ravno v tem času odložila državnozborske mandate in izjavila, da ne sprejme nove izvolitve, je izbila Tomašiču poslednji meč iz roke, s katerim je zamahnil proti koali.iji, misleč da jo kompromitira in razbije. Koalicija je s tem manifestirala pred celim narodom nesebičnost in idealno borbo za pravice svoje domovine, katere hočejo Madžari popolnoma poteptati. Kako mizerni zgledajo nasproti njej vsi oni bedni elementi s Tomašičem na čelu, ki je ravno v času, ko je krstil delegatske mandate s štipendijami, hitel, da ugrabi te »štipendije* za se in svoje munkače. Res je, sedaj se s polno pravico lahko imenujejo delegatske dijete »štipendije", kajti kvaliteta izvoljenih delegatov nam garantira, da bodo na vse madžarske škandale samo zmajevali z glavami. Ljudje, kakor so novi hrvaški delegati ne morejo niti misliti, še manj pa prirediti tak boj v ogrskem parlamentu, kakor so ga vodili člani koalicije. Poglejmo malo kvaliteto novih delegatov. Če izvzamemo 15 članov koalicije, ki jih je vendar ban kandidiral v nadi, da se bodo polakomnili »štipendij* in izstopili iz koalicije, ki so pa ravno nasprotno odložili mandate, ostane samo še 39 delegatov, med temi 12 virilistov, grofov, baronov, škofov, velikih županov in podban. Izvoljenih poslancev je le 16, in še od teh jih je več kakor polovica — 9(1)
—	neverificiranih. Med celo delegacijo se torej nahaja samo 7 poslancev, katerih mandate je verifikacijski odsek proglasil kot zakonite. Sabor šteje 88 poslancev, a delegacijo je volilo le 17 poslancev in še ti so glasovali sami zase. Kakor je znano, je proti vol it vi delegacije v ogrsko zbornico glasova-
lo	41, za volitev pa 43 poslancev. Tako je bila volitev delegatov omogočena le radi tega, ker so politični sleparji in trgovci, sodrugi naših klerikalcev, frankofurtimaši in Radičevciza časa glasovanja zapustili zbornico. Oni namreč nišo mogli javno glasovati za Tomašiča, kakor za časa volitve predsedstva, kajti njih program zahteva najradikalnejši boj proti Madžarom, revolucijonarno razbitje nagod-be, tega temeljnega zakona, ki veže Hrvaško z Ogrsko. Če bi torej glasovali za volitev delegatov, bi takoj mesto nagodbe prekršili svoj program.
To je bilo dobro znano tudi Tomašiču, vsled česar je pripeljal v sabor še več virilistov, kakor ob priliki volitve predsedstva, da se mu tako ni bilo treba zanašati na franko - radičevske glasove. Da pa vseeno ne bi glasova-
li	proti, jim je nasvetoval, naj takoj pri volitvi delegatov odidejo iz zbornice. In ti so ga v resnici ubogali, dasi so videli, da razpolaga ban z več glasovi virilistov, kakor jih ima koalicija, ki je kljub temu, da nima radikalnega programa, predlagala za boj proti Madžarom najradikalnejšo taktiko, t. j. neizvolitev delegatov. Tako je bila izvoljena delegacija le s pomočjo izdajalske taktike lažnjivih radikalnih elementov. Situacija je sedaj sledeča: Tomašič si bo samo izkopal grob, ker je njegova delegacija popolnoma nesposobna za boj v ogrskem parlamentu, ker se kot inadžaronska niti ne more niti ne sme bojevati proti Madžarom, Frankovci in Radičevci pa stoje pred narodom blamirani in demas-kirani kot politični sleparji in trgovci z bombastičnimi in velikimi radikalnimi programi, ki izdajajo narod in domovino v najvažnejših zgodovinskih trenotkih. Nasproti tem madžarskim lakajem in političnim špekulantom stoji hrv.-srbska koalicija, vedrega čela in čistega obraza, pripravljena iz ljubezni do naroda in domovine še za nadaljne boje, h katerim jo kliče združeni hrv.-srbski narod. Kdo bo ko-nečno zmagal ?
Splošni pregled.
Italijanska fakulteta je važno vprašanje, ki je sedaj na dnevnem redu. Dočim se vlada pogaja s Slovenci, da bi odnehali od obstrukcije zaradi laške fakultete, se je začelo tudi med Nemci gibanje proti fakulteti. Baron Chiari je sicer Italijanom rekel, da bodo Nemci za predlogo, sedaj pa Nemci s tem niso zadovoljni; nemška nacijonalna zveza sicer še ni zavzela nikakega stališča, vsekakor pa se bodo alpski Nemci proti predlogi izjavili. Laška fakulteta, ki je bila v Inomostu, je nastala na podlagi kompromisa med Nemci in Italijani. Da bi univerza v — Inomostu ostala čisto nemška, se je morala fakulteta naseliti v Wiltenu. Sedaj pa Nemci ne bodo niti za Wilten niti za kak drug kraj in bodo najbrže glasovali proti. Vprašanje pride na vrsto šele na seji 7. februarja. Do takrat upa vlada najti pot po sporazumljenju s strankami.
Angleška nota glede položaja v Južni Perziji, je bila 22. t. m. izročena perzijski vladi. Nota javlja, da je vlada storila potrebne priprave za vzdrževanje miru. Ker pa je nastal mir najbrže le vsled hude zime in bi se v slučaju ugodnejšega vremena lahko nemiri zopet pojavili, si pridržuje angleška vlada pravico za ta čas nastaviti v perzijski armadi svoje Častnike, da bi bil na ta način mir zagotovljen. Dalje naglaša nota, da Anglija ne pristopi na desetprocentno colninsko priklado, ki zadene predvsem
LISTEK.
MJCHEL ZČ1VACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Torej je vedel, kaj se godi?
Kdo mu je razodel vse te naklepe?
Kateri nadnaravni glas je elektriziral njegove moči, na postelji, kamor so ga bili prenesli in kjer je umiral, ter mu zaklical: Idi v vojvodsko palačo 1? . . .
Bil je tu! . . . Prišel je bil, vzlic nevarnosti, da s tem skrajnim naporom dovrši to, česar Imperijino bodalo ni moglo storiti!
In zdajci bo izpregovoril! Razkril bo kurtizanino laž, obtožil jo, obsodil jo in jo ubil z eno samo besedo!
In potem mu bo lahko umreti! . . . Gotovost, da potegne Imperijo s seboj vred v grob, in mirna vest, ker bo tudi vedel, da je otel Rolanda, mu bosta olajšali smrtno uro! . . .
Nepopisen je bil učinek, kf ga je napravilo nenadno pojav-ljenje štirih orjaških lakajev, ki so stopili s težkimi koraki v dvorano, noseči širok naslanjač.
V naslanjaču je sedel Ivan Davila! . . .
Bil je strašno bled.
Po vsej očividnosti se ga je že dotikala smrt . . .
Toda ko so postavili lakaji naslanjač na tla ter so se s slugo vred odstranili iz dvorane, se je njegov plameneči pogled, ki se je zdel edini še živ v prepadlem obrazu, uprl v Imperijo. Ona pa, v omotici groze, se ni mogla ganiti z mesta, kakor prikovana od nadnaravne prikazni.
Sodniki,	trepetajoči v nepopisnem	razburjenju, so	pristopili
k umirajočemu in se sklonili čezenj —	razen Altierija,	ki je zrušen	v svojem	naslanjaču stiskal ročaj svojega bodala	ter meril
Leonoro z brezumnim, temnim pogledom.
Leonora	pa je z vso dušo čakala	besed, ki jih	je imela
slišati 1 . . .
Ali pride s teh bledih ustnic potrdilo strašne katastrofe, ki je bila napočila ?
Ali je prišel Ivan Davila izjavit:
— Da, Roland Kandiano me je umoril, ker je bil ljubimec kurtizane Imperije! ...
Poslušala je z nadčloveškim naporom, kakršen napenja živce obtoženca v trenotku, ko vstane sodnik, da izreče morebiti njegovo obsodbo na smrt . . .
Davila je namignil z roko.
Sodniki so stopili nazaj ...
Mrtvaško molčanje je plavalo nad tem presnuljivim prizorom . . .
Slišalo se je	samo še naglo piskanje ranjenčevega diha	—
in	v	daljavi zamolkel hrup, podoben	rohnenju bližajočega	se
orkana ...
Takrat se je dvignil Foskarijev glas:
— Ivan Davila! Ta ženska toži Rolanda Kandiana, da vas je on zabodel. Povejte nam vi, ki umirate, kaj ste prišli pričevat pred svoje tovariše ? . . .
Vsa devetorica sodnikov se je sklonila k njemu, da bi slišala njegovo zadnjo besedo . . .
Leonora je zaprla oči in sklenila roke . . .
Imperija je zbrala svoje poslednje moči, misleča, da jo zdajpazdaj zadene	udarec usode . . .
Ivan Davila	je odprl dlani na	področnike svojega	na-
slanjača.
In njegov glas, dasi slaboten kakor dih izza onkraj groba, se je oglasil s čudovito jasnostjo:
— Izpričujem... da...
Sapa se mu je zaletela ... oči so se mu zavile . . .
— Govorite! je dejal Foskari. Govorite, sodnik, ki vam je stopiti pred vašega najvišjega sodn ka!
Davila se je zvil v novem krču.
Naenkrat pa se je vzravnal visoko, in njegove trhle ustnice so hotele še enkrat izreči stavek, ki mu je bil na jeziku:
— Izpričujem . . . da . . .
Groza smrti je mahoma pokrila njegov obraz. Krvava pena mu je pordečila usta; njegove roke so se razprostrle, zgrudil se
je nazaj kakor kamen, in le njegove bele, mrtvaške oči so se zdele, kakor da še niso prestale groziti! . . .
Foskari se je sklonil in se ga dotaknil; nato se je vzravnal;
— Gospodje, naš tovariš Ivan Davila je mrtev . . .
Sodniki so se molčeč odkrili.
— Mrtev, je nadaljeval Foskari s svojim ledenim glasom, mrtev v izpolnjevanju svoje dolžnosti, in priča še v smrtni uri, da nam je ta ženska povedala resnico! . . .
Mučno hropenje mu je odgovorilo . . .
Vsi so se obrnili nazaj ...
In zagledali so Leonoro. Bleda kakor mrtvi Davila, se je vlekla proti vratom, odprla jih s krčevito trepečočimi rokami, in odšla, počasi, kakor strta, sključena, pogreznjena v žalost brez imena — morebiti celo blazna! . . .
Obenem se je približalo tisto oddaljeno hrumenje; zdaj je divjalo že z besnostjo pravcate nevihte.
— Gospodje, je kriknil Foskari, in njegove oči so vzplamenele, jutri določimo kazen, ki jo naložimo Rolandu Kandianu. Nocoj pa zadušimo upori . . . Altieri, vi poveljujete vojaštvu... Gospodje, upor divja . . . Vsak na svoje bojno mesto! . . .
Altieri, ki je sam napol umiral, je planil mrtvaško bled po-koncu ter odhitel za Leonoro.
Foskari je ostal zadnji v dvorani.
Z zagonetnim usmevom je še enkrat pogledal Davilovo truplo. Ko pa se je hotel odstraniti, se je pojavil človek, nizko se priklonil pred njim in zamrmral:
— Ali sem dobro delal za vašo slavo in oblast, gospodar?	.
— Da, Bembo, je rekel Foskari: Dobro si delal; ti si točno in zaneslivo orožje, ti si vrl služabnik.
Idi zdaj i obračunala bova, kadar . . .
—	Kadar boste vi beneški dož in vladar gornje Italije, gospod!
Na trgu Svetega Marka so pokale salve arkebuz med tu-lenjem, kletvami in besnim kričanjem.	(Dalje.)
angleško blago, ako perzijska vlada ne sprejme angleških častnikov.
Ruska mobilizacija na perzijski meji v karski pokrajini, je vznemirjala Turčijo. Ruski minister zunanjih zadev Sasanov je na opeto-vano vprašanje turške vlade izjavil, da so se koncentrirali ruske čete vsled nevarnosti v Peiziji in da odidejo na svoja mesta, ko bo tam zagotovljen mir.
Slovansko naseljevanje v Ameriki. V zadnjem desetletju se jev naselilo v Zed. državah 97.702 Cehov, 94 603 Bolgarov in Srbov, 309 727 Dalmatincev, Bošnjakov in Herce-
fovcev, 209 000 Slovencev in Hrvatov, 73.606 Poljakov, 143.430 Rusinov, 332.446 Slovakov. Iz Avstro-Ogrske torej okoli 2 milijona Slovanov.
Angleško kronanje, ki se vrši meseca junija, se godi v cerkvi. Kralj in kraljica bodeta obenem kronana kot cesar in cesarica Indije. Da se ne žali verski čut Hmdusov in mohame-dancev, se je po dolgih posvetovanjih sklenilo, da se opuste vsi verski obredi.
Vsled sklepa ministrskega sveta so na ruskih univerzah razpuščena vsa akademična društva, razun onih ki so strogo znanstvena. Zgodilo se je to baje zato, da bi mogli študentje nemoteno posvetiti se učenju. V resnici pa je vlada s tem hotela uničiti dijaške organizacije, ki so ji delale preglavice pri zadnjih nemirih.
Kuga na Kitajskem se širi bolj-inbolj. Evropa si je komaj oddahnila od strahu pred kolero, ko se je začela širiti grozna epidemija iz Harbina. Kitajska vlada se je obrnila na vse evropske velevlasti, da bi ji pomagale omejiti in preprečiti uničujočo bolezen. Evropske vlade bodo poslale razna sredstva in zdravnike na stroške kitajske države na Kitajsko. Kakor se poroča, kugo niso zanesle podgane, ampak medvedi in druge zveri v bližini Vladivostoka. Vsled razmer med kitajskim ljudstvom se je epidemija zelo hitro razširila.
Vladni prezident na Poznanjskem je prepovedal poljska predavanja
Mickievičevemu društvu v Šleziji. Ta prepoved je proti odločitvi najvišjega sodišča, ki je odločilo, da so ljudska predavanja v poljskem jeziku dopuščena. Društvo bo vložilo tožbo zoper vladnega prezidenta.
„Magd. Ztg.” piše o slovanskih delavcih na Nemškem Med 650.000 delavci, ki so naznanjeni na poljedelski centrali, je bilo 240.000 Rusov, in 83.000 galiških Poljakov. List piše: Import slovanskih delavcev na Nemškem raste vsako leto brez ozira na to, da primanjkuje dela za nemške delavce. Slovanski delavec odjeda kruh nemškemu delavcu, ker bolj skromno živi in pošilja denar domov. V Cisto nemških krajih se tvorijo na ta način poljske kolonije. Zveza nemških delavcev se je že pritožila proti temu in bo centrala prisiljena storiti gotove korake, da zabrani slovanskemu delavstvu dohod v Nemčijo. List nasvetuje, naj se privabi ruske Nemce in avstrijske Nemce. To pa bo težko mogoče, ker ruski Nemci žive dobro v Rusiji, v Avstriji pa morajo slovanski delavci polniti nemška podjetja.
Skrivnost.
.Drrrrrrrr”
.Halo”.
.Kdo tam ?“
.Uredništvo Jutra. S kom imamo čast?”
.Tu papežev tajnik št. 35.” .Kdo?”
.Papežev tajnik št. 35.”
MAUR1CE MAETERLINCK:
Smrt mladega psička.
(Iz knjige .Lee double jardin* prevel dr. V. Z.)
(Dalje.)
Če je n. pr. — da vzamemo le en slučaj •— udarila za ljudi ura spanja in je pes zlezel v svoj kot, in vlada vsenaokoli temi), tišina in strašna sa motnost noči. Vse spi v hiši gospodovi. Kako majhnega in slabotnega se čuti tej skrivnosti nasproti, J&s vč. da je tem& polna plazečih se in prežečih sovražnikov. Sumljiva so mu drevesa, veter, ki piha in žarki lune. Rad bi se skril popolnoma, ustavil dihanje, da bi ostal neopažen. In vendar mora čuti, mora pri najmanjšem šumu ven iz svojega kota, postaviti se temu nevidnemu nasproti in prekiniti ta molk, ki leži težko na zemlji, čeprav je v nevarnosti, da s tem obrne to nesrečo ali hudodelstvo, ki se plazeče bliža, nase samega. In naj bi bil ta sovražnik kdorkoli, tudi če bi bil člo vek, to se pravi: brat tistega boga, ki ga mora čuvati, — on ga mora slepo napasti, skočiti mu za grlo, svoje zobe morda bogokletno zasaditi v človeško meso, pozabiti vso čarobno moč roke in glasu, ki je enaka oni njegovega gospoda, nikoli umolkniti, n koli zbežati, ne se dati zapeljati v izkušnjavo
.Kaj želite, prosim?”
.Ali je tam mogoče Bav-bav?” Ozrli smo se okoli, in res je v kotu sedel bav-bav prav čmeren in slabe volje, ker so se mu v zadnjem predpustnem času pripetile razne neprijetne stvari. Sedel je že nekaj dnij na zofi. pomežikoval je s svojimi zaspanimi očmi in je vihal ušesa. Prav nič se mu ni ljubilo. Mi smo mislili, da je zaljubljen, pa le ni mogel najti besedi, da bi bil vse popisal, kar je doživel na zadnjem potovanju. To ga je jezilo.
.Bav-bav, v Rimu te kličejo”. Vzdramil se je, dvignil je svoja pristrižena ušesa in je nevšečno pogledal.
.Kaj? V Rimu? Kdo?”
.Papežev tajnik št. 35”.
Planil je na noge in se je vsedel k telefonu.
»Halo !“
.Kdo tam ?“
.Bav-bav".
.Komplimenti, gospod Bav-bav, Ali že veste, da misli priti papež v Avstrijo ?“
.Zdi se mi, da sem nekaj podobnega čital, veste, zdaj je predpust”.
.Vem, vem, saj je tudi v Rimu. Torej veste?”
.Vem. A kaj hočete?”
.Obračam se na vas kot na zaupno osebo. Jaz sem papežev tajnik številka 35.”
.Dobro, dobro, me prav veseli.” »Ker sem slišal o vas, da ste nenavadno vnet za vse skrivnosti, sem vam hotel sporočiti to novico. Ker pa ste že čitali, vas prosim, da bi mi skazali uslugo in mi dali nekatere informacije”.
»Prosim, prosim.”
»O priliki se revanžiram.”
.Dobro, dobro.”
.Torej gre za to, v katero mesto bi šli, ako zapustimo Rim. Eni so za Dunaj, drugi za Inomost, tretji za Ljubljano. Kako mesto je to ?“
.Lepo mesto, s 40.000 prebivalci, skozi mesto teče Ljubljanica, na severu so kamniške planine.”
»Hvala, ne mislim to. Mislim, kake so razmere ?“
»Zelo ugodne. Vino je dobro, pivo tudi, odkar dobivamo argentinsko meso, je vsega dovolj.”
.Hvala. Mislim druge razmere. Saj veste . . .“
.Aha. No, v mestu samem niso posebno ugodne. Kmalu bodo volitve in ni dvoma, da bodo naprednjaki zmagali. Zato se Ljubljana imenuje bela. Po deželi pa je klerikalizma dovolj, tam se vam bo dobro godilo. Saj menda ni dolgo, kar so naši Kranjci vas obiskali, zdaj bi jim saj ne bilo treba hoditi tako daleč. Tudi božjih potij je skoraj več, kakor v Rimu. Celo Lurd so hoteli napraviti kar doma. Torej razmere prav ugodne.” .Hvala, to že vse vem, ker smo se že obrnili oficijelno na višje mesto. Od vas sem hotel drugih informacij.” „A tako? Da, da. Ampak jaz sem naprednjak. Vemo dobro, da Vam diši priti v Avstrijo, ker tam Nathan tako govori zoper vas. Toda mi imamo že naših dovolj . . .
„No, no, nič se nas tako ne bojte. S stališča prometa tujcev si nas lahko želite. Ljubljana bi potem imela kmalu več nego 40.000 ljudij.”
.Res, vraga na to nisem mislil.” .Zato sem vas hotel intimno vprašati, kako je, no, saj veste.” Bav-bav je zavihal ušesa.
»A ha. Sedaj razumem. V tem oziru je pa v Ljubljani bolj slabo. So malomestne razmere.”
.Potem pa hvala lepa, gospod Bav-bav, pa pridno plešite v pred-pustu.”
„Vi tudi.”
Drrrrrr.
niti se dati podkupiti in v temni noči, sam in brez pomoči, neprestano do zadnjega diha ponavljati svoj svarilni klic. To je ona od prednikov podedovana dolžnost, glavna dolžnost, ki je močnejša od smrti, ki je ne more iz-premeniti niti volja in jeza človeka. Vsa naša ponižna zgodovina človeštva je nerazdružno spojena z zgodovino psa v prvih bojih proti vsemu, kar je dihalo in radi tega je ni mogoče izbrisati iz njegovega spomina. In če mi danes v svojih varnih stanovanjih včasih kaznujemo njegovo času neprimerno gorečnost, nas pogleda tako začudeno in očitajoče, kakor bi hotel reči, da se motimo |m i in če smo se m i izneverili glavni točki tiste pogodbe, ki jo je sklenil z nami takrat, ko smo prebivali še v brlogih, gozdovih in močvirjih, — da ji ostane zvest on in da on še vedno stoji bliže večni resnici življenja, ki je polnd? pasti in sovražnih moči.
Toda koliko truda in skrbi, koliko učenja je treba, da dobro izpolnjuje to svojo dolžnosti In (jako zamotana je postala, kar smo zapustili tihe jame in samotna jezera! Kako preprosta, jasna in lahka je bila takrat! Samotna duplina je imela svoj vhod na obronku hriba in vse, kar se je bližalo, kar se je gemlo ob robu ravnin in gozdov, vse to je bil nedvomno sovražniki ...
Pol ure je sedel Bav-bav nepremično pri telefonu in je premišljeval ta pogovor. Bil je zelo slabe volje in je delal prav kisel obraz. Nazadnje pa se je zasmejal tako, da so se tresle šipe na oknih in se je krohotal tako, da smo se bali, da bo počil.
DNEVNE VESTI.
Deželni poslanec dr. Ivan Oražen je interpe-liral na seji deželnega zbora kranjskega dne 14. januarja 1909. c. kr. deželno vlado za Kranjsho radi konfiskacije naslednje notice, ki se glasi:
29	milijonov dvignjenih Iz »Kranjske hranilnice”. Kako strašno propada nemška .Kranjska hranilnica” v Ljubljani, priča najbolj dejstvo, da je bilo preteklo leto dvignjenega iz nje vsega skupaj nič manj nego 28,031.102 K 50 v, torej za par kraj-cerjev manj kot 29 milijonov. Ako pa bodo ljudje toliko vlagali vanjo, kot so preteklo leto — vloženega je bilo enajst milijonov, pa mora biti po vseh pravilih matematike »Kranjske hranilnice” konec ravno v treh letih. Več kot gotovo je pa tudi, da teh vlog ne bo toliko, kot jih je bilo preteklo leto, zato morda že v najkrajšem času doživimo v ^Kranjski hranilnici” tak polom, kakršnega nihče ne pričakuje! Ti ljudje, ki so dvignili v »Kranjski hranilnici” svoj denar in ga naložili v kaki slovenski, so mirni in nimajo nobenega strahu, da izgube. Kako je pa kaj tistim pri srcu, ki še vedno zaupajo nemški šparkasi?!
Včerajšnja zaplemba je bila pa res taka, da je z njo državni pravdnik prekosil samega sebe; začel je kon-fiscikovati že — karikature! Bravo, gospod — Painiche!
Našim čitateljem v Trstu. Na razna vprašanja odgovarjamo, da je ljubljanska »Mestna hranilnica” najmočnejši slovenski denarni zavod in tudi najbolj varen, ker garantira za varnost vlog mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Iz deželnega odbora. Pogajanja z gosp. dr. Jelinekom, da bi prevzel mesto ravnatelja pri deželni banki, so se razbila, ker je Jelinek stavil pretirane zahteve. — Mesto sekundarija v deželni bolnici se je podelilo dr. Juliju Polcu. — Pavšalirana mostarina v Radečah se dovoli zgolj le tovarni vsem drugim se odkloni pavšaliranje.
—	Martin Matjašič in Davorin Vukši-nič se imenujeta v cestni odbor metliški. — Distriktnim zdravnikom na Brdu je imenovan dr. Konštantin Kon-valinka. — V kuratorij za trgovsko šolo se pokličejo: Ivan Kregar, Karel Polak ml.. Souvan Fran Ks., Marenčič Rajko, Fran Zorec, Hugon Eberl. — .Zadrugi ljubljanskih gostilničarjev” se za zadnji kuharski tečaj ne dovoli ničesar, češ, da so b li tečaji tudi za farovške kuharice, katerih pa dežela ne more podpreti in podpirati. — Grozno maščevanje: Neka istrska obligacija je bila z 2000 K izžrebana. Deželno knjigovodstvo je predlagalo, da bi se ta vsota naložila v kreditni banki. To se je odklonilo ter sklenilo, da se 2000 K naloži v nemški ,Kre-ditanstalt”. Velikansko!
Pozor naprednjaki! Znano je, da klerikalci silno težko dobe lokal za svoje shode, izvzemši seveda »Union”. Zadnje čase poskušajo svojo srečo v šentjakobskem okraju .pri Kamničanu” in pri »Blagaju”. Gg. Jamnik in Zupančič sta že obljubila klerikalcem svoje lokale ter baje v ta namen izstopita iz gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj, da se lažje pogodita s klerikalci. Gospod Jamnik je pač vsled starosti pozabil na' .Slovenca” in Pijavo gorico, gosp.
Danes tega ne more več vedeti z gotovostjo. Iti mora s civilizacijo, ki je ne odobrava, delati se mora, kakor bi razumel tisoč reči, ki so mu nepojmljive . . . Videti je, kakor da bi svet ne bil izključno last njegovega gospoda, ampak da ima njegova posest nerazumljive meje . . . Gre torej v prvi vrsti za to, da ve, kje se začne in kje se neha to sveto ozemlje. Kaj je treba dopustiti in kaj zabraniti? — Na cesti ima n. pr. vsak, celo berač, pravico hoditi. Zakaj? — To ni znano; to je dejstvo, ki ga pes obžaluje, ki ga pa mora sprejeti. Toda saj na oni lepi pešpoti se k sreči ne sme nikdo prikazati. Ta je ostala zvesta zdravim tradicijam; ne sme se-ijčtorej izpustiti izpred oči; po njej-' prihajajo težki problemi v vsakdanje življenje. — Le en primer:
Pes spi mirno v solnčnem pramenu, ki posiplje kuhinjska tla z biseri. Porcelanasti lonci se igrajo med seboj; suvajo se s komolci, ali pa se prerivajo ob robu lesene, s papirnatimi zobci okrašene police. Bakreni kotli mečejo po belih, gladkih stenah svetle lise. Domače ognjišče zamišljeno brni in ziblje tri lonce, ki plešejo vsi srečni in molf skozi malo luknjico ljubemu psu, ki se ne more približati, ognjen jezik nasproti, da mu ponagaja. Ura se dolgočasi v svojem
Zupančič pa želi, da napredni ljudje (ki so vsi člani imenovanega društva) zapuste njegove lokale, kajti sedeti v lokalu, katerega so okužili klerikalci, naprednjaku ni mogoče. Pozor, torej, naprednjaki, da vas klerikalci ne vlove. Obema gostilničarjema pa kličemo: Spametujta se!
Čegav bo? Nunskemu katehetu Tinetu Zupančiču je sreča nenavadno mila. Dekleta ga zelo ljubijo in se kar trgajv zanj. Že zjutraj na vse zgodaj ga obožujejo in občudujejo v cerkvi. Seveda jim gre katehet zelo na roko. Zabavati zna jako dobro nežni spol, za kar so mu .deklice” zelo hvaležne. Le žal, da se jako težko pride na vrsto. Sedaj so si v laseh že kar štiri goreče klerikalne delavke, ki se neprestano prepirajo in psujejo med seboj, katero ima katehet Zupančič raje. A to skrb naj le prepuste njemu. Ker mora namreč sedaj imenovati Marijini družbi novo prednico, bo že sam odločil, s katero se najbolje razume. Zelo značilno pa je, na kak način se hočejo Zupančiču prikupiti te goreče klerikalne delavke. Upajoč, da mu zlezejo najgloblje v srce, ako ga posnemajo in zabavljajo čez .Jutro”, agitirajo zoper naš časopis kolikor morejo, kar pa je končno za nas zelo koristno. Katero si bo zbral g. katehet za svojo izvoljenko, nam ni znano, najbrže pa neko P., ki je največja sovražnica »Jutra”.
Ljubljanski jezuitje nameravajo spomladi pričeti zidati svojo novo cerkev. Do zdaj so nabirali denar po deželi — kdor jim je kaj dal. Baje imajo zdaj denarja dovelj. Ljubljana bo v poljanskem okraju osrečena z novo cerkvijo, mošnje tercijalov in tercijalk pa z novo prešo za božjo čast. Vse kaže, da smo se Kranjci nalezli zadnja leta tiste slavne tirolske pameti, ki so se je ti sami naposled jeli sramovati! Pa bo tudi v Ljubljani prodrla sčasoma luč spoznanja.
Pomanjkanje dekliških šol v Ljubljani se vedno bolj čuti. Novi občinski svet bo moral pred vsem izvesti v tem oziru to, kar je bivši občinski svet svoj čas že namerava!, namreč zgraditi pri prvi ugodni priliki še eno dekliško šolo na levem bregu Ljubljanice. Kdor pogleda izkaze šoloobiskujočih deklic pri Sv. Jakobu, se mora čuditi, da more toliko otrok biti natlačenih v tesno odmerjenih prostorih.
Volilni imenik za ljubljanske občinske volitve se nahaja še vedno pri deželni vladi. Nekateri pravijo — in najbrže se ne motijo — da je to za to, da ga Nemci in klerikalci lahko komodno — prepišejo še predno je razglašen. Vse je mogoče v deželi Kranjski.
Slovensko deželno gledališče. Poročilo o včerajšnji reprizi, ki je v marsikaterem oziru nadkriljevala pre-mijero in še par potrebnih opazk o Albiniju in njegovi glasbi priobčimo v sobotnem podlistku. —a—
Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto se ponovi Jeroma K. Jeroma dramatska legenda .Tujec”, ki je pri premijeri prav izredno ugajala. Predstava se vrši za par-abonente, ker se je vršila premijera za nepar abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. uri pri zelo nizkih cenah velika romantična opera K. M. Weberja .Čarostrelec”, zvečer ob 7. uri prvič v sezoni Fallova opereta .Ločena žena” (za nepar-abonente.) —
V	torek .Ločena žena” (za par-abonente.)
Ljubljanske dame imajo svoj sestanek v svrho dobrodelne prireditve za .Domovino” v petek, 27. t. m. ob 5. uri popoldne v posebni sobi Narodne kavarne. Prosimo obilne udeležbe. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
hrastovem postavcu in čaka, kdaj bo udarila božanstveno uro obeda, medtem pa premika svoje pozlačeno nihalo semtertja; potuhnjene mušice pa mučijo ubogega psa na ušesih. Na svetli mizi leži kokoš, zajec in tri jerebice, polelg njih pa druge reči, ki se jim pravi .sadje*: breskve, melone, grozdje, vse skup šara brez vsake vrednosti. Kuharica trebi drob iz velike srebrne ribe in ga vrže, namesto da bi ga dala njemu, v posodo za odpadke. O, ta posoda za odpadke! Kakšen neizčrpen zaklad, kakšno nahajališče nenadejanih stvari, kakšen biser vse hiše!
Tudi pes dobi svoj del od tam, najbolj izbran in najskrivnejši del, ampak delati se mora, kakor da bi sploh ne vedel, kje da stoji tista posoda; strogo mu je enkrat za vselej prepovedano brskati tam notri. Človek prepoveduje na ta način še marsikatere prijetne reči, in življenje bi bilo dolgočasno, dnevi prazni, če bi pes ubogal vse prepovedi v kuhinji, kleti in jedilni sobi.
K sreči je gospod zamišljen in si ne zapomni za dolgo zapovedi, ki jih je dal. Da se prav lahko ogoljufati. Pes vendar doseže, kar hoče, ako počaka potrpežljivo prave ure. Pes je sicer podložen človeku, ki je edini njegov bog, zato ima pa vseeno čisto
Pokojninsko zavarovanje privatnih uslužbencev. Da se evidenca ne le zavarovancev, temveč tudi njih družinskih udov omogoči, da se pri likvidaciji rent prepreči vsako nesporazum-ljenje ali da ne bodo mogoče družinski udje pomotoma izključeni od prejemanja rent, oziroma donosov za vzgojo, je izdal obči pokojninski zavod cirkularje, katere morajo zavarovanci izpolniti in deželnim mestom zopet vrniti. Opominja se, da je v interesu nastavljencev, da pozivu za izpolnjevanje cirkularjev natančno in hitro ugode ker se na podlagi evidence družinskega stanja napravlja tabele umrljivosti in delonezmožnosti zavarovancev, kar je zopet podlaga iz-računanju premij. Posledica izpremem-be tabel je lahko tudi znižanje premij v korist zavarovancev.
Kemična tovarna v Vodmatu
namerava sezidati nov oddelek, v katerem bi rada kuhala žvepleno kislino in druge take »duhteče” stvari, ki so zdravju škodljive. Tej »Človekoljubni” nakani se pa protivijo občani v Mostah in pa žrebčarna. Zato je napravilo okrajno glavarstvo ogled na licu mesta in pri tem so vsi prizadeti faktorji in zdravniki odločno protestirali proti temu, da bi kemična tovarna še bolj okuževala zrak in ljudi kakor doslej. Smo res radovedni, če bodo zdaj odločilni faktorji tako brezverni, da bodo dali kemični tovarni dovoljenje za izdelovanje žveplene kisline.
Občni zbor telovadnega društva »Sokol II.” v Ljubljani, se je vršil v nedeljo dne 22. t. m. ob 10. dop. v gostilni br. Kavčiča ob obilni udeležbi bratov. Iz tajniškega poročila posnemamo, da ima društvo 170 članov, izmed teh 40 rednih, med katerimi je
30	telovadcev; društvo je imelo 14 odborovih sej, 3 izredne seje, ter en izreden občni zbor. Društvo se je udeleževalo prireditev bratskih društev. Priredilo je javno telovadbo in veselico v Mestnem domu. Iz poročila br. blagajnika posnemamo, da ima društvo 526 K 24 h premoženja v gotovini, poleg tega tudi jako bogat inventar. Poročilu blagajnika so sledile volitve. Izvoljeni so bili sledeči bratje: starosta br. Kavčič; podstarosta br. Fettich Frankheim; načelnik br. Kocjan; blagajnik br. Marn in tajnik br. Zajec; odborniki pa bratje: Miklavc, Kutin, Krapš; namestniki bratje Breskvar, Buh in Stopar ter br. Bergant in Puh pa pregledovalcem računov. Pri slučajnosti se oglasi k besedi br. Marn, ki pozdravi navzoče v imenu Slovenske Sokolske župe I. ter v navdušenih besedah pozivlje bratje k sokolskemu delu. Nato zaključi brat starosta občni zbor.
Telovadno društvo »Sokol” v Domžalah priredi plesni venček dnd 19. februarja 1911. Ker je to prva prireditev, ki se vrši v dvorani .Sokolskega doma”, se je nadejati obilne udeležbe, h kateri vabimo vse bližnje in daljne prijatelje našega društva.
Kmečko gostijo priredi dne 1. svečana t. 1. v telovadnici Sokola v Kranju, ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Gostje v nar. noši dobrogdošli. Ker je čisti dobiček namenjen v narodne namene, je pričakovati obilne udeležbe.
Akademično društvo slovenskih agranomov ,Kras“ na Dunaju, naznanja svoj III. redni občni zbor, ki se vrši dne 28. januarja v lokalu XVIII. okraj vogal Karl-Beckgasse in Scho-penhauerstrasse 55 z običajnim dnevnim redom. Slovanski gostje dobro došli!
Slovenskega lovskega društva
III. redni občni zbor z običajnim sporedom, se vrši na Svečnico ob 2. uri popoldne v restavraciji gosp. Josipa
svojo določeno in neizpremenjeno moralo, ki so po nji vsa prepovedana dejanja dovoljena, če se zgode brez človekove vednosti.
Zatisnimo torej (si misli pes) pazljivo oko, ki si je poprej vse ogledalo I. Delajmo se, kakor bi spali in sanjajno o mesečini. — Stoj! nekaj je nalahno potrkalo ob modro steklo na oknu, ki drži na vrt. — Kaj pa je neki? — Nič. Glogova vejica je potrkala, da bi videla, kaj delajo v kuhinji. — Drevesa so prav čudna in se včasih celo gibljejo, vendar pa niso. da bi se 'jih. upoštevale* Pes jim nima ničesar ppvedati, brez odgovornosti so, pokore se vetru, ki nima nobenih načel. — Čuj! vendar, koraki! . . . Brž vstati, ušesa napeti in nos pripraviti 1 — Ne, nič, to je pek, ki je prišel k ograji in pismonoša je odprl vratiča v lipovem plotu. — To so znanci, dobro . . . Oni zmirom kaj prinesejo in sme se jih tudi pozdraviti. Rep gre zdržno dvatrikrat semtertja z milostnim nasmehom. — Spet nekak ropot! Kaj pa je spet? — Voz se je ustavil pred vežo. O, to pa že ni kar tako lahko . . . Problem je že bolj zamotan. — Najprej je treba konje pošteno ozmerjali: To so namreč velike, ošabne živali, ki nikoli ne odgovore. Medtem si je treba od strani ogledati izstopajoče osebe.	  iDaije.)
Schreya na južnem kolodvoru v Ljubljani. Po društvenih pravilih je treba za klepčnost eno tretino članov. Če bi jih ob 2. uri še ne bilo, se vrši uro pozneje izredni občni zbor, ne glede na število udeležencev. Vsak, na občnem zboru navzoči član, more zastopati 5 nenavzočih članov. Na občnem zboru se bo razpravljalo več važnih stvarij, zlasti o lovski centrali, ki naj bi se bavila s prekupovanjem divjačine. Odbor prosi svoje člane, da naj se občnega zbora udeleže v kolikor mogoče velikem številu, zlasti apeluje na člane s Štajerskega, Primorskega in Koroškega, ki se jih prosi, naj se med seboj dogovore, koga pošljejo v odbor, ker morajo po pravilih biti v odboru zastopane vse slovenske dežele. Kdor namerava priti na občni zbor, naj pride že v sredo zvečer na veliki lovski ples, da tako združi prijetno s koristnim.
Veliki lovski ples. Zopet vprašanja! Jeli dovoljena narodna noša? Gotovo je tudi narodna noša dobrodošla, saj je vendar narodna in kot taka je gotovo na mestu, da je zastopana tudi na lovskem plesu. Sicer pa ponavljamo še enkrat: kdor ima lovsko (športno) obleko naj gotovo pride v ti ohleki, ker je na tem, da ima prireditev vsaj deloma tudi po obleki lovski značaj. Seveda so dobrodošli tudi oni ki pridejo v narodnih nošah in kot hribolazci napravljeni, ker to ravno daje prireditvi ono pestrost katero vsakdo ljubi in občuduje. Umeje se, da je v nasprotnem slučaju priti v promenadni obleki. Lepaki, ki vabijo na lovski ples so po večini že povsod nalepljeni in vzbujajo največjo pozornost in popolnoma naravno je, da so postali tako predmet živahnega kritikovanja. Eni jih hvalijo, drugi na nje zabavljajo, vsi pa so edini v tem, da so lepaki svojo dolžnost popolnoma izpolnili, ker so vsakega opozo rili na to, da se mu nudi v sredo 1. februarja najlepša prilika, da zadosti dolžnosti, ki jo stavi nanj predpust in to tembolj ker je tako popolno in vsestransko preskrbljeno za zabavo. Vse je že pripravljeno na to da se prično v pondeljek na vsezgodaj prirejati gorenji prostori »Narodnega doma“ za lovsko prireditev.
Posledica neprevidnosti. Pri stojnici na frančiškanskem mostu so v sredo zvečer nenadoma pričele goreti kostanjeve vreče. Neki mimoidoči kočijaž je ogenj pogasil in vrgel vreče na stfan. Ogenj je nastal le radi tega, ker je lastnik dotične stojnice poleg neugasle žerjavice postavil vreče, ki so se polagoma zelo razgrele in končno tudi vnele.
Albert Hribar, trgovski vajenec, ki je dne 23. t. m. pobegnil, se je danes povrnil v Ljubljano. Da je pobegnil, je bila le vzrok grožnja Andreja Masteka, uslužbenca pri tvrdki Koser, da ga bo ovadil radi klicanja tujcev v neko gostilno.
Radi hujskanja. Predvčerajšnjem sta v Stritarjevi ulici dva stražnika aretirala nekega pijančka. Mimo je prišel neki hrvaški delavec, ki je pričel psovati stražnika, aretovanca pa hujskati, naj se upre. Ker se hrvaški delavec kljub ponovnim pozivom ni hotel odstraniti, je bil še sam aretiran, nakar sta šla oba aretovanca v luknjo.
Ponesrečena tatvina. V Friedlovi restavraciji sta dva neznana dolgoprst-neža ukradla velikega sulca, ki je tehtal nad 5 kg. Tatova pa nista imela sreče, vsled česar se bosta morala za svoje pregrehe pokoriti v ječi.
Koncert I. dunajske damske kapele „Portugal“ se vrši od sobote naprej vsak dan v hotelu .Ilirija*. Vstop prost. Začetek ob osmi uri zvečer.	________
Zanimiv slučaj.
Pretekli četrtek se je vršila pred zagrebškim sodiščem zanimiva razprava, ki jo prinašamo našim čita-teljera v pouk in zabavo.
Dogodek v cerkvi.
V	Novem Gradu že dalje časa pase svoje verne ovčice župnik Nikola Grbin. Dne 20. novembra je stopil župnik Nikola Grbin pred oltar v svoji župni cerkvi, da bi maševal; pred mašo pa je hotel izpred oltarja opra viti pridigo. Naenkrat pa zagleda na levi strani blizu oltarja Magdo Fiškuš, ki je tam klečala. Župnika se poloti jeza in je dvakrat zapovedal cerkovniku, naj vrže iz cerkve to brezbožno in nesramno žensko.
„Ako grem jaz, greste tudi vi!“
Cerkovnik in vsi, ki so slišali župnikovo zapoved so osupnili. Po cerkvi je nastal šum, vsi so stegovali glave, da bi videli, kaj se godi. Župnik pa je še vedno z roko kazal na ubogo Žensko in je kričal, naj jo vržejo ven. Ljudje od strahu niso vedeli, kaj naj store. Vsi so mislili, da se je župniku ^mešalo. Naenkrat pa se ojunači Magda fiškuš in zakliče župniku: »Ako grem laz, pojdete tudi vil Ako jaz nisem vfedna, da sem v cerkvi, tudi vi tega niste vredni.*
Razjarjeni župnik.
To je župnika Nikola Grbina še bolj razkačilo. Skočil je izpred oltarja, zgrabil je ubogo žensko in jo je oblečen v mašniško obleko vlekel po cerkvi. Pri tem jo je suval, pretepal s knjigo in s pestjo, ter ji zadal lahke poškodbe na obrazu. Uboga ženska je jokala, ljudje so bili tako presenečeni nad takim početjem, da si ni nihče upal braniti Magdo Fiškuš pred razdivjanim župnikom. V svoji sveti jezi je privlekel župnik žensko do sredine cerkve in je rekel ljudem, naj jo vržejo skozi vrata. Toda nihče se ni ganil.
Čudna maša.
Od jeze drhteč se je vrnil župnik Grbin k oltarju in je tam razložil knjige. Toda namesto, da bi vsaj zdaj miroval, je začel kričati, naj vržejo Magdo Fiškuš iz cerkve. Ker ga ni nihče ubogal, je šel v zakristijo in je rekel: »Ako ne vržete to žensko iz cerkve, ne bom maševal, ker ni vredna, da je v cerkvi.* Tudi to ni pomagalo. Magda Fiškuš je plakala na sredi cerkve, kjer jo je bil pustil surovi župnik in je rekla: Ako jaz nisem vredna, da hodim v cerkev, tud; vi niste vredni, da mašujete." To je vzbudilo splošno pozornost in vse občinstvo se je zavzelo za Magdo Fiškuš. To jo je tudi rešilo, ker je župnik po teh besedah skočil od oltarja in jo je hotel pretepsti. Ko pa je videl, da so Magdo Fiškuš obstopili ljudje je odšel v zakristijo. Tako je bila ta peta maša končana.
Zakaj se je to zgodilo?
Večina obravnave je bila tajna, ker se je pri nji obravnalo razmerje med župnikom Nikolo Grbinom in Magdo Fiškuš. Magda Fiškuš je bila namreč župnikova ljubica. Tako je božji namestnik, ki je sam žensko zapeljal in z njo živel v ljubezenski zvezi, javno v cerkvi pred vsem občinstvom osramotil to ženo ter jo postavil javno kot grešnico. Tako je župnik skušal oprati svoje grehe. Sodišče je obsodilo župnika na 14 dni ječe, Magdo Fiškuš pa na 7 dni, oziroma 21 K, ker je odgovarjala, in se je župnik s tem razburil. Župnik si je dal 3 dni časa, da se lahko še premisli in pritoži, javni tožnik je vložil priziv, zaradi prenizke kazni, Magda Fiškuš pa je po svojem zagovorniku vložila ničnostno pritožbo.
Tako se je končala ta komedija, ki kaže božje namestnike v najlepši luči.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Jugoslovanske vseučiliške zahteve.
Dunaj, 26. januarja. Danes se je posvetoval jugoslovanski vseučiliški odsek o stališču, katero naj zavzame napram vladi glede jugoslovanskih vseučiliških zahtev. Odsek je odposlal posebno deputacijo, obstoječo iz dr. Ploja, Dulibiča in Povšeta k naučne-mu ministru grofu Stilrgkhu, da mu razjasni svoje stališče in zahteve, pod katerimi bi bili pripravljeni Jugoslovani opustiti obstrukcijo. Naučni minister je odgovoril, da je,vlada sicer pripravljena pripustiti Slovencem do-centure na zagrebškem vseučilišču, nikakor pa ne v Pragi ali v Krakovu. Na reprociteto zagrebškega sveučilišča pa vlada nikakor ne more pristati. Dovolila bi le ustanovitev posebne iz-praševalne komisije v Zadru. Deputa-cija je izjavila ministru, da hoče njegovo izjavo najprej sporočiti klubu. Klub pa je odločno odklonil vladni predlog in sprejel resolucijo, v kateri povdarja, da odločno vstraja pri svojih zahtevah, t. j. popolna reprociteta zagrebškega vseučilišča, pripustitev slovenskih docentov v Pragi in Krakovu in vladno izjavo, da se sčasoma ustanovi v Ljubljani popolno slovensko vseučilišče. Edino pod temi pogoji so Slovenci pripravljeni odstopiti od obstrukcije radi italijanskih vseučiliških zahtev.
Državni zbor.
Dunaj, 26. januarja. V današnji seji avstrijske državne zbornice se je končalo prvo čitanje o proračunu. Glavni contra-govornik poslanec dr. Kramar se je obširno pečal z zadnjim liudskim štetjem in povdarjal, da so Nemci vršili velikanske sleparije na škodo Slovanov. Naštel je par konkretnih slučajev, ki jasno dokazujejo, kakih sredstev so se posluževali nekateri uradni revizorji. Tako so uradniki bivšega ministra Goluchowskega zapisali kot občevalni jezik poljski, a revizorji so to prečrtali in napisali nemški. Celo sekcijski šef v notranjem ministrstvu, ki se je vpisal za Ceha, je moral nd izrecno zahtevo vpisati za občevalni jezik nemški. Vsled tega je dr. Kramaf izjavil, da vlada nikakor ne more prisiliti Čehov, da bi glasovali za proračun take vlade, ki je dovolila tako nesramne sleparije. Nato je govoril kot glavni pro-govjr-nik poljski poslanec dr. Kozlowski, ki je napadal vlado radi stavbenih
dreadnoughtov in protestiral proti temu, da je vlada ta korak izvršila popolnoma tajno, brez vsake vednosti državne zbornice.
Praška trgovska in obrtna zbornica.
Praga, 26. januarja. Danes se je vršila volitev predsedstva praške trgovske in obrtne zbornice. Pri tej priliki je prišel v imenu nemških zborničnih svetnikov Oton Vorheimer zopet z zahtevo, da se tudi Nemce pripusti v predsedstvo. A dosedanji predsednik Nemec je izjavil, da Čehi tega nikdar ne bodo pripustili. Pri volitvi je nato nemški kandidat Vorheimer propadel proti češkem kandidatu Leonu Bro-diju. Pri volitvi provizoričnega predsedstva so se Nemci odstranili iz zbornice.
Seja klubovih načelnikov.
Dunaj, 26. januarja. Na današnji seji klubovih načelnikov je dr. Chiari vprašal, kaj je z bančno predlogo, ki mora biti rešena že do 15. februarja. Trgovski minister dr. WeiBkirch-ner je izjavil, da je pavza nastala le vsled novih pogajanj. Ko pa bodo ta končana, pride predloga takoj pred zbornico.
Umor italijanskega konzula v Tripolisu.
Rim, 26. januarja. Včeraj so se razširile po Italiji vesti, da je bil italijanski konzul v Tripolisu umorjen. Najnovejša poročila te vesti odločno zanikajo kot popolnoma izmišljene. Vendar je položaj v Tripolisu jako nevaren; turška agitacija proti Evropejcem, zlasti pa Italijanom je neznosna. Vsled tega je Italija že poslala nekaj bojnih ladij proti Tripolisu.
Potovanje Sasanova.
Petrograd, 26. jan. Ruski minister za zunanje zadeve Sasanov odpotuje v kratkem v Pariz in nato v London, kjer ostane približno 3 dni.
Kuga v Aziji.
Petrograd, 26. jan. Kuga zavzema v Aziji vedno večje dimenzije. V Harbinu in okolici umre poprečno na dan do 50 oseb. Nemški prestolonaslednik, ki je mislil na svojem potovanju se ustaviti tudi v Pekingu, je sedaj odpotoval iz Kitajske.
Razne vesti.
* Ponesrečen rop. Pred par dnevi je prišla tolpa ciganov v neko vas na Sedmograškem. Prišli so v neko gostilno in prosili gostilničarja, naj jim do večera spravi neko vrečo. Gostilničar je njih prošnji ugodil. Ko pa že pozno zvečer ciganov le ni še bilo, je vežna vrata zaklenil. Tu se začne v vreči nekaj gibati. Domača hči zgrabi puško, ustreli v vrečo — in ko so vrečo nato odvezali, so našli v nji ustreljenega — cigana. Ciganska tolpa je hotela z njegovo pomočjo oropati gostilno.
* Odličen ruski kritik umrl. V Peterburgu je umrl v četsiak 12. t. m. odlični ruski kritik Aleksander Mihaj-lovič Skabičevskij v starosti 731et. Celih 50 let je bil literarno delaven. Životopisov, literarnih kritik in študij izpod njegovega peresa je brez števila. Najznanejša je njegova »Zgodovina novejše ruske literature*. — Skabičevskij je pohajal iz revne malo-ruske plemiške rodbine. Umrl je v revščini.
* Velefabrikaclja častnih meščanov. V Ustju ob Labi (na Češkem) je občinski svet imenoval v svoji seji" dne 21. t. m. 35 -(reci petintrideset) častnih meščanov. Gospodje občinski svetovalci so celo tako odkritosrčni — kar je sicer pri takih gospodih zelo redka lastnost — da odkrito priznavajo, da niso izvolili novih častnih meščanov zaradi kakih zaslug, temveč zato, da bi z njimi v 1. razredu preglasovali državne uradnike, ki so doslej tam imeli večino.
Čegav Je zrak? S tem velezani-mivim vprašanjem se bo te dni pečalo pariško nadsodišče. Odkar so začeli ljhdje letati po zraku, je seveda tudi to vprašanje moralo priti na vrsto. Prej se za to nihče ni brigal. Stvar za katero pojde v Parizu, je sledeča: veleposestnik Palet je tožil letalca Farmana. ki je letel nad njegovim posestvom, zaradi motenja posesti. Palet je res tožbo dobil v prvi instanci. Farman pa je vložil priziv, in te dni bodo sodniki definitivno odločili, čegav je zrak, ali božji, ali veleposestnikov.
* Podgane so dobile vrednost. Sedanja moda izdeluje iz njih kož rokavice, denarnice in druge galanterijske predmete. Trgovanje s podganjimi kožami je sicer še v povojih, vendar je promet znašal lani že milijon mark. Posebno veliko vrednost imajo sive podgane. — Torej ljudje božji, začnite loviti podgane in ne prepuščajte več tega opravila mačkam I
* Francoski kmetje v južni Franclji, ki imajo vinogtade, so začeli boj proti veletrgovcem, ki z velikimi vinogradi in s ponarejenim vinom uniču-
jejo malega kmeta. Sklicali so več shodov, na katerih so protestirali proti veletrgovcem. Prišlo je do burnih demonstracij v Haute-Villiers kjer so celo napadli vinske kleti in tovarne za izdelovanje šampanjca. Znano vinsko mesto Epernay so hoteli s silo napasti ; ustavilo jih je vojaštvo. Min. preds. Briand je na interpelacijo glede teh izgredov odgovoril, da dobivajo kmetje podporo in da so oproščeni od davkov, da pa ne bi smeli na tak način iskati pravic.
* Lakota v Sibiriji. V vzhodni Sibiriji je velika lakota. Pojavlja se že lakotni tifus, strahovita bolezen. Zdravnika ni v celem kraju, ki meri poldrugi milijon kvadratnih metrov nikjer nobenega.
Nesrečna ljubezen. V Monako-vem je ustrelil 26 letni študent Ka-nert iz Švice v svojem stanovanju 16 letno natakarico Oetzel, potem pa še sebe. Vzrok: nesrečna ljubezen.
Cesar Viljem na obiskih. Iz Peterburga poročajo, da bo cesar Viljem v kratkem obiskal turškega sultana v Carigradu. — To bo sultan vesel zgovornega berlinskega strica 1
* Čudovita starost. „Ruskoje Slovo* poroča, da živi v kavkaškem kraju Televu žena stara 167 let. Od njenega rodu žive samo pravnuki. Uradi to vest potrjujejo.
* Starka zgorela. Neprevidnost je mati nesreče. To je resnica, ki se je na strahovit način vnovič potrdila te dni v Gradcu nad neko 60 letno starko. Starka je imela nevarno navado, da je polila drva v štedilniku s petrolejem, predno je zakurila. Tako je storila tudi zadnjič, ko je bila sama doma. Ravnala pa je tako neprevidno, da se ji je vnela obleka na životu, in predno so prišli ljudje na pomoč, je bila že mrtva.
* Nenavadna »smola*. Neki delavec, ki je delal nekje pri Heidelbergu na Nemškem je kupil s svojimi tovariši srečko Hessenske loterije. Zadnjič mu je zmanjkalo denarja, in ker je bil lačen je prepustil nekemu tovarišu svoj delež za — kos svinjine. Drugi dan pa je ravno ta srečka dobila prvi dobitek in vsak od udeležni-kov bo dobil 50 000 mark. Obup ubogega delavca, ki je svoj delež prodal, si lahko predstavljamo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna*, Ljubljana.
Mali oglasi.
* Proda se skoraj nova, različna sobna oprava ter raznovrstne knjige .Slovenske* in „Hr-vatske Matice’ na Elizabetni cesti 7, II. 503-2
CeSke brikete in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni Češko skladišče premoga, Nova ulica št. 3.	450
Gostilničarji, ki žele godbo za predpustne veselice, naj se blagovoljo oglasiti ustmeno ali pismeno pri g. F. Vodišku, Vodovodna cesta 26. __________________________________________18 6—3
Salonske obleke fl»e, prodaja po K 52 konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo 19. __________________________________________53/5—1.
Velika soba pripravna za trgovino, ali kako drugo obrt se takoj odda v najem v Cerkveni ulici štev. 19.	54/1—1.
Sprejme se popolnoma
izurjen dacar
za davčni okraj Trebnje. — Mesečna plača K 90'— ter stanovanje in drva prosta. Nastop službe s 1. februarjem 1910. Prošnje je vlagati na Alojzija Slaipaha, representanta, Velika Loka, Dolenjsko.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
afbilo.
Občni zbor
I. društva hišnih posestnikov v I^ubljani bo v torek, 31. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v hotelu „UNION“, I. nadstropje, s statuforičnim sporedom.
Odbor.
Išče se posojilo
K 20.000
proti vknjižbi na I. mesto na zemljišče vredno K 80.000 za kratko dobo. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod .Varnost* na inseratni oddelek tega lista.
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da bodem v svoji lastni hiši št. 70 v Novem Vodmatu odprl v nedeljo dne 29. januarija 1911
v „Zeleni jami".
Točil bodem vsakovrstna najboljša pristna vina in pivo po najnižji ceni, ter tudi vsakemu z dobro in okusno jedjo zmeraj točno in najbolje postregel.
Za naklonjeni mnogobrojni obisk se prav toplo priporočam.
Ivan Keršič,
gostilničar.
Hotel „ILIRIJA“,
V soboto dne 28. januarja 1911 in pozneje vsak dan v veliki dvorani
KONCERT
Prve dunajske damske kapele Portugal.
Ta slovita kapela si je v vseh svetovnih mestih hipno pridobila srca vseh ljubiteljev pristne dunajske godbe. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prOst.
Za obilen poset se priporoča z velespoštovanjem Iv. Bračič, hotelir.
,Jutro‘se prodggavTrstu
po 4 vinarje
tt n.a,sled.njili. toToa<]iaina]^:
BfClier, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Ilrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, RaunacheJ, Can.pomarzio, It lil na, s. S. Martiri, Ercigoj, ulica Masimiliana, Rončeli, ulica S. Marco,
Cechimi, Ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiulo, ul. Bariera, S P ti d er, r*Hca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
Llizatto, ulica Aquedotto, Seglllill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
■»	;» J»gtftigffrjfc-\ttmi.M$rt*i>
M? v; •	„-J„„„„	narede največjo
JSl in POuffttllO škodo v kleteh  L -~ in skladiščih.
jj č»: Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3'—* Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5'20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
Izvod samo 4 vinarje,
išče solnčno stanovanje z dvema sobama in kabinetom, oziroma tremi sobami za majev termin. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra“.
Hotel in restavracija
,Bavarski dvor‘
Dunajska cesta št. 29
Be priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracij a j e moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
uuv	Biumengasse	štev.	60.
lzgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-
-		— vozne in nagrobne svetilke, itd.	■.-----
kot ^tovarniško znamko
ter p:idi'±f
J COOOC-OOOOOOCOeOOOOOGOO
priporočujemč kot priznano a lil/(Sl
r itn. um
Čudež a,rjC3.erils:arLSl2:e in.d.-o.strije izumljeno je hqvq
Zaradi inventure
Tovarniška znamka „IKO
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
P.osebno duhovito
z(jrženia večurnem delu Maximom ne občuti
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10-60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavner.5 zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. Iq.
Raglan...................za	dame	preje	K	40*—	sedaj	K	12’—
Gledališka mantila	.	.	.	„	„	»	»	40’—	„	„	12'—
Paletot...................*	„	*	„	60 —	„	„	16 —
Pelerina........................  »	»	»	15*—	»	„	8-—
Kratki kožuhi .	.	.	.	„	gospode	„	„	60’—	„	„	30'—
Zimska ali športna	suknja	*	„	»	»	40’—	„	„	18*—
Obleka • ■ • •	•	•	•	«	«	»	»	40	»	»	16 1
Utroeje obleke p®d vsak® ©eno!
JLjub^jana, Mestni trg 5
Lastna tovarna ur v Švici
Rezervni zaklad
Stanje hranilnih
Denar!!
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoc>y zraven'rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne v Ljubljani in bol. blagajne južne železnice.
nad pol miljona
milijonov kron
Dunajska cesta štev. 18
v lastnem zadružnem domu
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice,
trgovske menice,
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje S y letu 1910 K 20,500.000 —
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
►v* j
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	     .	_	.	._ _ ___ _
Najnižje cene!	TURK in BRATA ROJ IN A.
ljubljanska kreditna banka v LJnblJani. r*So.
Stritarjeva, ulica. štev. ».
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.	=
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dno vloge po čistili 4VV
uvoz kave in I velepražarna.
Nova podružnica ;
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7\
Del. glavnica. £ 5,000.000