Štev. 14.
V Ljubljani; dne 17. februarja 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI,
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
KOVK DOBO
3 K:
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. - DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. - NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Shod neodvisnih kandidatov v Ljubljani.
Na soboto zvečer ob 8. je sklical neodvisni meščanski volilni odbor shod volilcev mesta Ljubljane v Mestnem domu. Ob napovedani uri je bilo zbranih v dvorani okrog 600 volilcev, pripadajočih vsem slovenskim strankam, poleg njih pa tudi nekaj mladičev, ki so prišli na shod z edinim namenom, da bi shod razbili. Ta njihov namen se jim ni posrečil, in shod se je izvršil brez hujšega — tupatam hrupno ugovarjanje nekaterim govornikom in nekaj neslanih medklicev, kateri naj bi bili dovtivpni, to je bilo vse, kar je na shod poslala Tavčarjeva klika.
V	imenu neodvisnega meščanskega volilnega odbora otvori shod ljubljanski meščan in poesestnik g. Korzika in podeli besedo kandidatu g. primariju dr. Vinkotu Gregoriču. Njegov govor prinašamo v celoti. Zborovalci so z največjim zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem in mu tupatam živahno pritrjevali, ob koncu pa je bilo odobravanje splošno in videlo se je, da je govornik govoril volilcem prav iz srca.
Nato da predsednik besedo drugemu kandidatu gospodu dr. Vladimirju Ravniharju, katerega govor priobčimo v celoti v jutršni številki, o katerem pa že rečemo danes, da tako izbornega govora že nismo čuli kmalu v Ljubljani. Pred temi jasnimi, odločnim, krepkimi, a vendar nikakor ne žaljivimi besedami, ki so padale kakor kladivo na nakovalo, se je moralo vse ono nesramno zavijanje in pačenje resnice, s katerim je skušal »Slovenski Narod" postaviti osebo g. kandidata na sramotni oder pred slovensko javnostjo in v prvi vrsti pred slovenskim Sokolstvom, razbliniti v nič kakor megla, ko pritisne nanjo krepek severnjak, in uverjeni smo, da je moral biti o izkrenosti in resničnosti teh izvajanj prepričan vsakdo, kdor ni prišel na shod z edinim namenom, zanikati vse, kar se bo tu govorilo. Burno odobravanje in pritrjevanje ™ed govorom in potem pa ono dolgotrajno ploskanje ob oncu in navdušeni živio-klici so bili najjasnejši dokaz, da Je govornik popolnoma dosegel svoj cilj — prepričati zborovalce o neskaljeni čistosti in neoporečnosti svojih namenov in sredstev v njih dosego.
Nato se je priglasil k besedi g. A n ž i č , ki je v kratkih besedah povedal, da se strinja z izvajanji obeh kandidatov ter ju priporočal v izvolitev. Dočim so odpo-
slanci dr. Tavčarjeve klike med govorom obeh kandidatov, prisiljeni po nepobitnosti njunih izvajanj, molčali ali celo pritrjevali, je med govorom g. Anžiča izbruhnil na dan ves njihov tako težko pritajevani namen, motiti ali celo razbiti shod. Vpitje in krik, neslani dovtipi, žaljivke, da ne rečemo naravnost psovke, so se vsipale iz njihovih ust, kakor iz vreče, in vse je dišalo po oni gnojnici, katera se pretaka po glasilu dr. Tavčarjevega klikarstva. Ali kakor smo že rekli, namen razbiti shod se jim je ponesrečil.
Dasiravno ne tako neotesano, a vzlic temu nič manj nedostojno je bilo obnašanje te klike med govorom na-daljnega govornika g. R o š t a n a, ki je v svojem govoru očrtal želje in zahteve uradništva. Ker tudi ta govor priobčimo v celoti, se danes ne bomo spuščali v govornikova razmotrivanja.
Ker se nato ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključil shod.
Ali da, priglasil se je pač nekdo k besedi, katerega poznamo, da mu v resnici ni bilo na tem, da bi bil govoril, ker kaj takega se na takem shodu še nikdar ni upal, in uverjeni smo, da je mož nalašč čakal toliko časa s svojo priglasitvijo, da je bil shod že zaključen, češ da bi se potem moglo poročati o terorizmu itd. G. P u s t o s I e in-šeku ni bilo za govorjenje, kajti če bi bil hotel govoriti, bi se bil priglasil prej, ne pa potem, ko je predsednik že izrekel besede, da zaključuje shod. Prepričani smo, da se bo bridko pritoževal v »Slov. Narodu1', da se ga ni pustilo govoriti, vemo, da bomo čitali o velikanskem »strahu", ki ga je imel meščanski volilni odbor .pred njegovimi „ugovori", ali vemo tudi, da je ta dovtip tako star, da ga g. Pustoslemšek ni iznašel — porabil ga je že marsikdo, da je mogel kaj —- pisati.
Eavno tako je tudi zg. Kocmurjem, ki je tudi čakal zatvoritve shoda, da je nastopil, samo s to razliko, da je kot socialni demokrat pokazal nekoliko več samozavesti in energije, kakor pa g. Pustoslemšek. Ker je bil shod že zaključen, je otvoril g. K o c m u r nov volilni shod ter imenoval svojega sodruga g. Vičiča predsednikom. Volilci so sicer večinoma že odšli, imel je le še kakih sto poslušalcev in tem je povedal, kar smo že čuli na vsakem socialnodemokratičnem shodu, kolikor se jih je vršilo v novejši dobi. Novega ni povedal nič, in njegovi slagerji so tako stari, kakor je star socialni demokratizem. In če bi bil g. Kocmur nekoliko boljše poslušal izvajanja
obeh kandidatov, bi bil izpoznal, da je bil ves njegov nastop popolnoma nepotreben, kajti oba kandidata sta v svojih programih obširno in jasno obrazložila svoje stališče napram vsem onim socialnim, gospodarskim in kulturnim zahtevam ljudstva, o katerih je tudi on govoril. O »kleri-kalizmu" obeh kandidatov, ki je seveda pri še navzoči dr. Tavčarjevi kliki izzval mnogo odobravanja, se ne bomo prerekali z g. Kocmurjem, možem volilcem, ki znajo samostojno misliti in ceniti jasne in odločne izjave obeh kandidatov, zadostujejo te izjave, ker sta jih podala — moža!
Ker se po g. Kocmurju ni nihče več oglasil, tudi Pustoslemšek ne, se je nato zaključil tudi ta „drugi“ shod.
Ako naj odgovorimo na vprašanje o splošnem vtisu volilnega shoda neodvisnega meščanstva, moramo reči, da smo z njegovim izidom popolnoma zadovoljni. Prepričani smo, da bo ta shod obrodil najboljši sad, uverjeni smo, da se s tem shodom začne v Ljubljani novo življenje, da je prav blizu oni čaS, ko se bo končno porušilo teroristično gospodovanje maloštevilne klike dr. Tavčarjeve in njegovega priveska. Meščanstvo se je naveličalo nositi ta na-siljeni jarem in trdno upamo, da ga bo dne 28. t. m. popolnoma streslo s sebe.
Govor kandidata dr. Vinkota Gregoriča.
Cenjeni volilci!
Predstavim se Vam kot kandidat za deželni zbor. Da veste takoj, koga imate pred seboj, izjavim, da sem popolnoma neodvisen kandidat, samostojen, nevezan na nobeno stran. Pred vsem vam pa sporočam, da sem dobil danes z Dunaja veselo vest, da je sisti rano vračanje potresnega posojila toliko časa, dokler ne bo rešena vloga društva hišnih posestnikov v Ljubljani in da je upanje, da bo ugodno rešena ta vloga, ki zahteva, da se odgodi vračanje potresnega posojila za 15 (petnajst) let. (To naznanilo je napravilo med poslušalci veliko senzacijo in z burnim odobravanjem so dali duška svoji hvaležnosti govorniku, ki s svojim neumornim delovanjem doseza tako lepih uspehov.)
S .
LISTEK.
Čuden človek.
Iz tujih krajev je bil; živ krst ga ni poznal, ko se je pokazal v našem trgu. In tujec je postal vsem tistim, ki so se po čudni in nepravilni navadi imenovali njegove znance: nihče se ni jokal za njim, ko je šel.
Zakaj molčeč tovariš je bil, in bal se je kramljačev. Bedkokdaj si je strigel lase, brade pa sploh nikoli. Sam zase je živel; veseljaška omizja in shodi za obiranje ljudi so mu bili to, kar je vragu krst. Ali se potemtakem čudite, da ga niso marali ? Jezili so se nanj, tiščali so glave na kup in so kovali čudne pravljice o njem, a podobne so si bile te bajke v eni stvari: v tem, da nobena ni bila resnična.
Zvečer je zahajal v gostilno, ki je niso posečali rodoljubi. V temen kot je sedel, pa je naročil. Potem je pil in pil in je temno strmel v zamazano okuo, bodisi da je bilo čez dan ali zvečer. Suh in prepaden je že bil tiste dni in težke skrivnosti so ležale v gubah njegovega obraza; toda videlo se je, da je bil bivše čase krasen mož.
Včasih sta sedela skupaj, on in sodnik Kobencelj, ki so mu skovali priimek, da je Don Čarajo. Tudi go-
vorila sta tuintam. In ker je bil sodnik dober starec, ga je čudak Fortuna maral, kolikor jo sploh mogel marati ljudi.
Tisti večer je bil pa nemalo vinjen; glava se mu je majala na plečih, sline se mu tekle po bradi in krvavo so zrle njegove oči. Naenkrat je ustavil ua licu sodniko-kovem srep in polblazen pogled, in kar na vsem lepem je izpregovoril:
»Veste, gospod Kobencelj, nekaj vam bom povedal nocoj: tako vam hočem povedati, kakor šivemu Bogu. Kakor izpovedniku, nič drugače se vam ne bom razodel. Zakaj težko mi je	nositi to reč	s seboj;	in	komurkoli je
razkrijem, vsak bi	me obsodil,	ali pa bi	se smejal,	ker bi
me ne razumel. Vi ste pa dober človek: vi me ne boste sodili, ker me boste razumeli. Zato vam povem, vam edinemu, česar ljudje ne vedo, da leži skrito in neznano nad mojim žalostnim življenjem.
„Nemara ste čitali v časopisih, ko se je zgodilo. Čitali ste morda o nekem Frljugi. Trgovec je bil tam, kjer sem služboval, preden sem prišel v ta kraj. Pred štirimi leti.. . Takrat sem bil	še mlad,	bi	rekel	skoraj,
in čisto drugačen,	nego sem sedaj; kaj	ne,	da se	mi ne
pozna? — Tisti Frljuga je bil torej moj znanec. Čuden možicelj, smešen in neroden, debel kakor pujsek in ves rdeč v obraz. Ampak drugače dobra duša; prijatelja sva bila in marsikaj sva doživela skupaj.
»Njegova nesreča je bila ta, da je imel lepo ženo. Po pravici rečeno, prav lepa ni bila, in ne vem, kaj mi je prišlo tistikrat na um. Veste meni so ugajale takšne drobne in melanholične, vitke kakor misli, otožnih oči in z vzdihljeji na jeziku. Norec sem bil, to se mi pozna še dandanašnji. No, ona je bila vsa drugačna: polna je bila, krepka trezna, in pametna; rajša je govorila o kokoših, kakor o poetih. Toda goste črne obrvi je imela; skoraj da so se strinjale nad nosom. In v vseh njenih kretnjah, v vseh črtah njenih udov je ležalo nekaj, kar je dražilo barbara.
„Mene je imela rada; tako seveda, spodobno, kakor se spodobi ženi prijatelja, nič bolj nič manj. Toda mož Frljuga — ii propos — ali se vam ne vidi, da je že v tem imenu samem zapisana vsa usoda? — ta človek je bil blazno zaljubljen v svojo ženo. Ljubil jo je še tiste dni čudak, peto leto po poroki. Otrok nista imela.
»Nekega dne se je odpravil siromak Frljuga na lov. In še druga pota je imel obenem, rekel je, da se pred drugim popoldnevom ne vrne.
»Vrag vedi, kako se je zgodilo: dolgčas mi je prišlo zvečer po uradni uri, čudna misel me je zagrabila in odpravil sem se h gospe Štefki Frljugovi, da jo zapeljem. In zares sem jo zapeljal. Ali veste gospod sodnik, kako se zapeljavajo ženske? Mi mislimo, da je ženska angelj,
Politično mišljenje moje je demokratično. (Živio!) Zmagati rsora spoznanje, da ima vsak stan eksistenčno pravico v človeški družbi, in da se ne sme nobenega kot manj vrednega prezirati in mu kratiti te njegove pravice. Vsak stan ima svoje pravice, pa tudi svoje dolžnosti napram samemu sebi in drugim, in ravno v tein spoznanju je pogoj skupnega harmoničnega delovanja v korist dežele, v korist ysega prebivalstva. (Odobravanje.)
Dosedaj ni bilo tako. Q$|)acnili so se od deželne uprave direktno stanovi, (Res jel) o^i stanovi pa, ki so imeli deželno upravo v rokafy, sp se hujskali zistematično eden proti drugemu in sicer s tako doslednostjo, da je postal političen boj v naši deželi skoraj boj osebe proti osebi. (Tako je!) Nastale so neznosne razmere, katerih naša mala dežela več prenašati ne more. Politični boj prenesel seje na gospodarsko polje. To pa pomeni za našo ubogo deželo naravnost uničenje blagostanja. (Tako je!) Takega boja ne moremo prenašati. Premaloštevilni in prešibki smo. Umevno, da pri takem osebnem boju, v katerem se skuša od strani posameznih političnih strank politično neljuba oseba neusmiljeno uničiti — o tem bi lahko naši trgovci in obrtniki marsikatero povedali — ni mogoče misliti na rešitev še tako nujnih socialnih iu kulturnih vprašanj, ni mogoče misliti na pereče vprašanje o uredbi deželnih financ.
V naši deželi se vsled žalostnih političnih razmer že veliko let ni ničesar zgodilo. Sedaj bodo vse te potrebe stopile z elementarno silo na dan v deželi, kjer v zadnjem času ni bilo nobenega smisla za brzdanje osebnih strasti v korist javnemu blagru.
Kmet je bil nahujskan proti meščanu, meščan proti kmetu, obrtnik in trgovec sta imela najtežje stališče, kajti vsak je bil tako rekoč na proskripcijski listi. (Res je!) Jfobena stranka ni temu ugovarjala, kajti tako postopanje je bilo le njej v korist in skoraj eksistenčni pogoj. (Odobravanje.)
Neodvisnega politika, ki bi brez ozira povedal svoje mnenje, ni bilo, in ravno to me je privedlo, da sem prevzel ponujeno mi kandidaturo kot neodvisen kandidat. Ne osebna korist ali častihlepnost rae je privedla do tega sklepa; privedla me je ljubezen do lepe naše domovine, ki tako nujno potrebuje miru za svoj, socialui gospodarski in kulturni razvoj. (Živio!)
V teh treh točkah bode imel bodoči deželni zbor, ko se njegovo zastopstvo pravično uredi, velikansko gradivo za uspešno delovanje.
Rešitev socialnega vprašanja je temelj vsakemu gospodarskemu delovanju. — Brez tega je vsako delo le polovičarsko. (Živahno odobravanje.)
V treh momentih življenja smo si vsi ljudje enaki. Nagi in pomoči potrebni pridemo vsi na svet, boli nas vse enako, cesarja isto tako kakor reveža, in kadar postanemo slabotni ali stari, smo zopet navezani na tujo pomoč. Ti trije momenti nam začrtajo pot za socialno delovanje. Skrb za otroka in mladino, ako starši ne morejo skrbeti za otroke, dji se ne pokvarijo na duši in telesu, je dolžnost javnosti, in deželaje poklicana korakati na čelu vsaki taki akciji. (Tako je 1 Živio!)
To je najmanj, kar sme zahtevati tako nesrečno bitje od javnosti, od človeške družbe. Koliko eksistenc bi se rešilo, koliko staršev bi mirno zatisnilo oči, ko bi vedeli, da je vsaj nekaj preskrbljeno za njih ljubše na svetu. Kaj pa je naša dežela za rešitev tega vprašanja storila? (Nič!) Nekaj ustanov za privatne zavode in pa tisti nesrečni oddelek za korigende v prisilni delavnici. To je vse, drugega nič. (Res je tako!)
pa ima bolj vroče meso od nas samih. Enkrat sem čital aforizem: Najpoštenejša ženska ima takorekoč sto trenot-kov v dnevu, ko je zmožna, da pade, ia vsaj deset trenot-kov, ko sama želi, da lj>i kdo prišel, in tako dalje. Vi pač ne sodite tako pesimistično; vi niste nikoli zapeljavali, kaj? Habahal No vidite, potem vas tudi ne zanimajo podrobnosti one komedije. S kratka: zadovoljen sem se vrnil pb treh zjutraj domov, spat sem legel in samemu hudiču bi ne bil verjel, da me je prišel budit, češ: Jaz peklenšček sem tiščal kremplje v tvoje delo, o Fortuna, in sem napravil, da se Frljuga v tpmle hipu vrača domov . . .
BAmpak pol ure za tem je prišel k meni. Tak je bil, kakor stena, izgubljenih oči. Ustnice so ipau drgetale in Ifar ni<o mogle govoriti. Da,l sem mu konjaka; čudno se mi je zdelo da si venomer ogleduje rp,ke. Ko je bil nekoliko boli pri zavesti, mi je dejal:
„Fortuna prijatelj moj dragi! Fortuna, o Fortuna 1 Glej. donpov sem prišel in že vsp pot sem se veselil Štefke, kako me phjame iu poljubi, kp jo zbudim. Pa stopim v Bpulnico. Štefka je sopla, speča je ležala oa postelji. Prižgem luč in jo gledam. Vsa lepa je bila, ampak razodeta je ležala, iu tako čudno narobe se mi je videlo vse, da me je kar pretrpslo. Kar zazeblo me j.e! Stopim k omarici, da bi postavil svetilko nanjo; prej je stala na mizi. Iu glej, za kriščevo voljo, kaj najdem ta,m! Moje to ni ...
V	slučaju bolezni vsak hrepeni po ljubem zdravju. Torej je naša dolžnost nuditi vsakemu priliko, da kakor hitro mogoče izgubljeno zdravje zopet najde, sosebuo v slučajih, ko je nujna pomoč potrebna, ako ni sam v stanu zmagati stroškov. Zdravniška služba se mora v tem smislu urediti. Toda ne samo onemoglemu obolelemu je javnost dolžna priskočiti na pomoč, naloga dežele je tudi varovati prebivalstvo pred boleznijo. Deželni zbor ima tu takoj hvalevredno polje: z vsemi sredstvi, ki so deželnemu zboru na razpolago, se mora zloraba alkohpla posebno žganja omejiti. Seveda ima dežela na eni strani lepe dohodke, a kaj pomaga, če se več kakor ti dohodki znašajo, mora porabiti za žrtve alkoholizma. Znano je, da je nad 50% blaznih vsled alkoholizma v blaznici, koliko drugih bolezni pa še nastane, ki v najlepši dobi zamore truplo, si še misliti ne morete. Dohodki od žganja so le navidezni, ker izdatki dežele za brezštevilne žrtve alkoholizma niso nikjer zabeleženi, ker to se pavšalno računa med izdatke za bolnico itd. Koliko pa trpe posamezne občine, in koliko imajo doklad vsled tega lahko povedo kmečki župani.
Vsa kranjska dežela nima nobene hiralnice. Edina hiralnica v Ljubljani je v zasebnih rokah, in moramo biti veseli, da jo sploh imamo. Kdor ni sam opazoval bede oslabelega, za delo in zaslužek nezmožnega človeka, si sploh tega položaja predstavljati ne more, in tudi ne dejstva, da na Kranjskem nimamo hiralnic.
Blagor tistemu, ki ima sredstev, gorje pa tistemu, ki jih nima in mora v takem stanu beračiti. Položaj takega reveža je res grozen. Pri nas je vsa skrb za uboge prepuščena občinam. To cepljenje moči je vzrok, da vladajo glede preskrbovanja ubogih in hirajočih na deželi tako žalostne razmere. Županstva kratkomalo ne morejo zmagati zahtev. Zatorej je treba vso to akcijo centralizirati. Dežela mora prevzeti zgradbo hiralnic, občine pa morajo p e r c e n t u a 1 n o prispevati za vzdržavanje. Pravico bi pa imele oddati svoje uboge v hiralnico. Ako se to praktično uredi, bo pomagano v prvi vrsti ubogemu človeku, v drugi vrsti pa občinam, ki bi se oprostile teh skrbi. (Odobravanje.)
Ako torej bodoči deželni zbor hoče kaj storiti za rešitev teh socijalnih vprašanj: 1. skrb za mladino, 2. skrb za ohranitev zdravja prebivalstva, 3. skrb za preskrbovanje onemoglih ubogih, ima velikansko delo pred seboj. (Odobravanje.)
Kolikokrat se čita, kadar se hoče izraziti blagostanje dežele — „Trgovina in obrt cvete." — Dolžnost deželnega zbora je. gledati, da s povečanjem prometa koraka enako tudi napredek v trgovini in obrti. Čez nekaj let stekla bo nova belokranjska železnica. Nov svet se bo odprl, Ljubljani in deželi kranjski. Ako hočemo kaj imeti od tega, nas ta moment ne sme najti nepripravljenih. Z, vsemi sredstvi moramo skrbeti, da ne bo šla trgovina z jugom preko naše dežele. Pripravljeni moramo biti, da pokažemo, kaj premore naša trgovina, kaj premore naša obrt, in da si osiguramo odjemalce za pridelke naše dežele na jugu. Da se to uresniči, potrebujemo takoj ustanovitev moderne obrtne in trgovske šole, spojene s permanentno razstavo naših izdelkov. (Živahno odobravanje.) Kupec naj bi imel priliko vsak dan prepričati se o našem napredku in o izbornosti naših izdelkov, ter postati odjemalec. Naša skrb mora biti, izkoristiti takoj ugodni položaj nove železnice za Ljubljano in našo deželo tako, da bo že pred otvoritvijo železnice vse pripravljeno, česar potrebujemo. (Tako je!) Zadružništvo se mora spopolniti, kar ne ugaja, odstraniti in sicer takoj, potrebno pa ustanoviti.
„S temi besedami je privlekel iz žepa mojo novo kravato. — Dobro, da je bila nova, sem rekel sam pri sebi in sem si pddahnil. Ni je poznal, zakaj čisto nova je bila, za Štefko sem jo bil pripel.
— Gledam in gledam — takp je jecljal prijatelj Frljuga dalje, no. in seveda kmalu vidim, da je v resnici tako in tako. Kaj me je prijelo, sam ne vem. Veš, lovski nož sem imel pri sebi. Sovražil sem jp tisti trenotek, in če bi bil Bog na njenem mestu, planil bi bil ia bi sunil njega, kakpr sem njo. — Omahnil je Frljuga in je za-plakal, kakor otrok. Zastudil se mi je, tako je zacvilil.
„Iu kri mi je zaplala po žilah. Mislite si'- zaradi mene! — Sram me je bilo, groza, me je davila, smilil se m* je prijatelj, kes me je klal pp duši, in čutil sem, da bi mi nemara odleglo, ako bi pokleknil predenj in bi mu povedal vse. Toda bal sem se, tako strahopetne serij se preplavil nad svojo mislijo, kakor bi se preplašila večina ljudi v enakem ppložaju. Ppslysajte: tako podel sem bil, da sem hinavsko sklenil roke, še zdaj se spominjam, kako sem napravil. Križ bo^i, Frljuga; sem zaklical — kaj si pa mislili Frljuga, prijatelj ti moj ubogi! In kaj namenjaš zdaj ?
— Kaj nanjerjam? — je vprašal Frljuga in me je žalostno pogledal. — Saj vpš, kaj namerjam, ko sem zaklal svojo ženo, ki sem jo ljubil. Ali se ti pe zdi, d» moje roke krvave? Ne? Veš, kri se je razlila na široko.
Ustanovitev deželne banke, deželne zava» r o v a 1 n i c e mora biti le vprašanje časa, kajti Čim preje se ustanove, tem prej dobi dežela novih ?*rov dohodkov.
Ureditev uradniškega in šolskega vprašanja je nujna potreba. Zakaj bi v uaši deželi, ki ima toliko uadarjenega prebivalstva, ne prišli enkrat (io tega, da bi analfabeti popolnoma izginili. V to svrho je treba urediti šolstvo in imeti zadovoljno učiteljstvo. (Odobravanje.)
Bodoči deželni zbor se ne bode mogel ogniti rešitvi tega vprašanja. Ne s silo in izzivanjem, ? mirnim, pametnim postopanjem bodemo prišli do skupne rešitve v splošno zadovoljnost. Pravičnost zahteva, da mora ljudski zastopnik skrbeti, da zamore biti vsak deležen gotove stopuje izobrazbe, ki mu odpre pot v življenje za eventualni poklic. Tako izobrazbo dajo meščanske šole, in teh nam sploh na Kranjskem primanjkuje. V tem oziru se bode moralo takoj kaj storiti, kajti če hočemo otvoriti obrtno in trgovsko šolo, moramo imeti kot predpogoj meščansko šolo. (Tako je !)
Ureditev hišnega davka se mora v kratkem izvršiti, kakor kažejo razprave v državni organizaciji društev hišuih posestnikov. Taka ureditev bo imela tudi posledice glede deželnih iu občinskih doklad na hišni davek. Treba bo torej tudi gledati, da se ne vzame zopet z eno roko, kar se je z drugo dalo. (Tako je !)
Naša dežela je ustvarjena za pr omet tujcev. Deželni zbor ne sme tega dejstva prezreti, da je tujski promet izdaten vir dohodkov posameznikov in gotovo tudi indirektno deželi.
Društvo, ki se je v to svrho ustanovilo, se mora izdatno subvencionirati, podpirati pa tudi z vsemi sredstvi vsa podjetja, ki se v naši deželi v to svrho ustanove, in skušati dobiti tudi za te izdatne državne podpore. (Tako je 1)
Naštel bi vam, cenjeni volilci, še mnogo potrebščin naše dežele, ki stoji sedaj pred preobratom. Toda dovolj. Iz navedenega pa lahko presodite istinitost mojih besedi, katere sem izgovoril v začetku svojega govora, daje le v harmoničnem skupnem delovanju vseh slojev gospodarski napredek in uspeh mogoč. (Tako je 1 Res je ! Živio !) Ta ideja mora pa tudi navdajati bodoči deželni zbor, da pri reševanju gospodarskih vprašanj mora j o s t o p i t i v s e s t r a n k a r s k e in osebne strasti v ozadje in merodajna mora biti edino le korist in napredek — ljudstva. In v tem smislu hočem tudi jaz v slučaju izvolitve delovati. (Dolgotrajno burno odobravanje.)
Slovenci in balkanska federacija.
Naše stoletje lahko imenujemo dobo velikih socialnih prevratov, ki se pripravljajo stopiti z večjo silo na dan in kaj pomorejo vesoljnemu tlačenemu človeštvu do boljšega blagobitja. V znamenju človekoljubja, enakopravnosti in svobode se nam oznanja nova doba našega stoletja, ▼ znamenju miru in napredka nas spodbuja k intenzivnejšemu delu za blagor človeštva. Stari privilegiji padajo kakor je videti, robstva in suženstva vsaj v oni meri, kakor nam ga kažejo pretekle dobe ne poznamo, povsod stopa na dan demokratizacija s svojo blagodejno silo.
Narodi, ki si niso zapisali na čelo samo boj, neis-prosen boj, tekmujejo med sabo v raznih napravah človekoljubja hoteč še tukaj na zemlji zagotoviti svojim državljanom brezskrbno rajsko življenje. Temu nasproti so so vendar pokazale razue zapreke iu težkoče, tako da ie v mnogih straneh človekoljubno delovanje posameznikom
|------- '	I «	B—
Ah, kako strašno ! Kaj namerjam, praviš? Sam pojdem k orožnikom, preden se zdani: sram bi me bilo, ko bi me tirali vpričo drugih. Toda bojim se, da mi odreče beseda, ko bo treba povedati tujim ljudem, kaj se je zgodilo. In zategadelj sem prišel k tebi, Fortuna moj dragi, da te prosim, kakor se sam Bog prosi: nikoli več se ne fyo,v* videla na svetu, stori mi poslednjo uslugo. Ti dobri moj prijatelj, pojdi z menoj, in če bo treba, boš povedal ^i mesto mene, kaj sem storil, in vse, kako in kaj.
„Šla sva. Pred hišo je obstal:
— Pojdiva še k nji, pokažem ti jo 1 — je zaprosil tako žalobno, da mn nisem nipgel odreči. Lahko si mir slite, kako mi je bilo.
„ Ležala je z razpletenimi lasmi, kakpr na črni svili. Tako lepa, kakor je bila, ko sem odhajal. Pravzaprav seveda ni bila lepa, saj sem vam povedal... In vrhutega so bile njene oči odprte; gledale so name, preklinjale so me.
„In nekaj čudnega, nesramnega mi je prišlo
na um.
— Frljuga — sem rekel — ves kaj, Frljuga, poslušaj prijateljsko besedo. Saj vidiš, kaj te čaka Gorje j« prišlo nate, zdaj ni	več pomoči.	Zaprt boš, uničen	si	W
vse življenje. Glej,	Frljuga, če	je	že tako — jaz	bi	ti
rekel, da sam končaj, akp se ti	zdi,	da moreš 1
„Frljuga je	položil prst	na	čelo. — Prav	imaš
takorekoč onemogočeno Zato so se osnovale in se osnujejo velike narodne in mednarodne zveze v obrambo posameznika, družine gotovih slojev ali celo celega naroda.
Med euake pojave današnjega časa moramo šteti tudi z vso opravičenostjo velik, skoro lahko rečemo, svetovni postulat, mednarodno zahtevo, da se potom konfederacije zajamči vsem narodom njihov obstanek in svobodni razvoj. Da se ustanovi nekaka velikanska zveza, ki zagotavlja svojim narodom popolno narodno samoupravo, jim jamči vse pravice, čuje nad njihovo posestjo in jih brani pred vsako krivico in vsakim napadom na njihovo narodno last.
Ne samo v interesu malih narodov naj bi obstajala enaka zveza, potrebo konfederacije čutijo veliki narodi sami. Tako je na primer za časa Napoleonovih vojsk, občutila cela Evropa potrebo se tesnejše združiti v močno falaugo proti skupnemu sovražniku in ko je vzbruhnila rusko-japonska vojska in prinesla zmago žoltemu plemenu Japoncev, se je pričelo splošno kazati na žolto nevarnost, ki preplavi, kakor nekdaj Huni in Mongoli, razkosano Evropo. Zato je stalo vprašanje evropske federacije mnogokrat na dnevnem redu in se razpravljalo pri vseh važnejših političnih prilikah, o raznih tozadevnih eventu-alitetah.
Sicer pa že obstojajo večje evropske federacije. Kaj je trozveza med Avstrijo, Italijo in Nemčijo drugega kot nekaka federacija vsaj v približnem smislu, kaj je drugega rusko-francoska zveza, razne trgovske in politične pogodbe, kakor nekaka federacija dotičnih držav, da zagotove evropski mir in ohranijo evropsko ravnotežje. Isti cilj bi imela splošna evropska federacija, v kateri bi bili zastopani vsi narodi in države Evrope in njenih kolonij v obrambo svojih pravic in svoje posesti, proti ostalim velikim narodom Azije in Amerike.
Ako se tedaj že veliki in mogočni narodi boje za sy°j obstanek in opozarjajo na razne nevarnosti, ki mu Jnu utegnejo postati usodepolne, ako celo ti gospodarsko in kulturno visoko stoječi narodi jSutijo potrebo se tesneje združiti in se organizirati v mogočno politično in gospodarsko silo, tedaj je tembolj v interesu malih politično in gospodarsko slabih narodov, da se okrepe in ojačijo in si s tem zagotove tudi sebi popolno individualnost v velikanskem kolesu.
Da se bavim s tem vprašanjem in da sem hotel podati par misli z ozirom na nas Slovence in Jugoslovane, me je privedel poseben odstavek o Slovencih v knjigi »La fdderation de 1’ Europe“, katero je napisal znamenit profesor in socijolog I. Novicov. Nikakor ne mislim, da razrešim morda v teh vrsticah to važuo vprašanje z ozirom na male balkanske narode in posebno z ozirom na nas Slovence, saj je to nemogoče, dokler se ne slišijo vsi zvonovi, dokler si niso vse narodnosti na jasnem in na čistem. Moje vrstice imajo samo namen, vzbuditi zanimanje za to vprašanje, ki postaja vedno bolj važno. Kakor stopa pred nas močno socialno gibanje, se ponavlja filozofija, naprave človekoljubja in mirnega razvoja, tako koraka vsporedno s temi pojavi federalizem, ki hoče s svojim zistemom končuo zagotoviti splošno blagostanje. Švica *n ameriške Zedinjene države so v tem pogledu zgled in Pri a blagostanja, katero zagotavlja federalizem.
—	     (Sledi.)
Politični pregled.
Avstrijska delegacija.
*** ,^e	za^Uučil pododsek	za	dobavo armadnih
potre	in svoja	posvetovanja, tikajoča	se gospodarskih,
industrijskih in obrtnih dobav. V teh sklepih se zahteva,
da se	avstnjssa	državna polovica	teh	dobav udeleži v
polnem, kvotno določenem delu; na sedežih posameznih
Fortuna —je dejal. Prav imaš; hvala ti... zbogom, zbogom!
»Objela sva se, poslednjikrat v življenju. Veste, in jaz sem bil tako nesramen, da sem se razjokal z njim vred; pokrižal sem ga, kakor je poljubil Iškarjot izdanega Krista, pa sem odšel. Frljuga je jokal, jokal.
„Ko sem bil že daleč na ulici, je počil strel. In jaz, go«pod Kobencelj, sem se oddahnil. Nihče me ni videl, ko ^m prišel in ko sem šel, ne prvič in ne drugič. Zato 8em 8i	tretji dan	skrtačil cilinder in	sem šel za njunim
Pogrebom. Žalostno je bilo, a sila lep kondukt je bil: dolga, črna vrsta ljudi, kakor kača, ki ji ne vidiš
n'1 ®*ave niti repa . .. Tisti dan sem vzel tudi dopust in
IQQ$6C dni lrARnatn 4	1* l \ l
S*j-	nje	videli tukaj.
" daj> gospod Kobencelj, pač veste, zakaj sem tak, a se mi čudijo ljudje. Vrag me vzemi! Stavim, da vas je
mona moja povest. No, če je dolgočasna, tem bolje: ni je tr.b. pr.« dn^. Pa |lhJt(,
ortuna je vrgel goldinar na mizo. Vzel je klobuk ,□ j, odžel, m d. bi	na„karic„.
mgi an ga ni bilo v urad in ne v gostilno. Tretji dan tud. ne. In eploh nikoli več. Ljudje so se čudili; posebno potem, ko so ga čez štiri tedne P« Krškem potegnili iz Save. Zelen je bil in gmj[ j go mu bUg ob*
žrle obraz-	_	________ Vladimir	Levstik.
kornih poveljstev se naj ustanovijo komisije, ki bodo no-tirale in določevale cene; poljedelsko zadružništvo naj se po možnosti pospešuje; organizacija kontrolnih in evidenčnih poslov v poljedelskem ministrstvu se mora v kratkem skleniti in pred vsemi drugimi dobavitelji uvaževati poljedelske zadruge.
Ogrska delegacija.
V	ogrski delegaciji se je razpravljalo o okupacijskem kreditu za Bosno in Hercegovino za 1. 1908.
Hrvatska del. Vinkovič in Babič zahtevata avtonomijo Bosne in ostro bičata germanizatorično delo avstrijske vlade v okupiranih deželah. Vzlic temu, da je samo 12 • 6 % on-dotnih uradnikov Nemcev, se zahteva od vsakega uradnika znanje nemščine.
Del. Zboray kritizira upravo Bosne iz političnega in narodno-gospodarskega stališča in se izreka pohvalno o upravi Bosne, katera temelji na stališču: Bosna Bošnjakom.
Finančni minister Burian zavrača trditve Vinkoviča glede germanizacije Bosne, naglaša, da je 83 % vseh uradnikov Slovanov, med njimi 125 Bošnjakov. Znanja nemščine se ne zahteva obligatorično, pač pa znanje srbo-hrvaščine. Tudi se bode v kratkem deželi podelila autonomija in so tozadevne predpriprave že končane. Glede dislokacij vojaštva omenja, da nima na to nikacega vpliva, vendar pa je glede te točke izključeno vsako Slovanom sovražno postopanje. Kar se tiče časnikarstva, omenja, da je isto v deželi še jako mlado in se mora šele šolati; zaradi tega je potrebno, da se tiskovni zakon strogo izvršuje.
Glede ustanovitve novih tovaren pripomni, da bo vlada vsako tozadevno delovanje rada podpirala; razširil se bode tudi kolodvor v Sarajevu in bode ylada v to svrho izdala 3 milijone kron. Kar se tiče surtakse na sladkor, je upati, da se doseže z obojestranskima vladama ugodno sporazum-Ijenje že od 1. 1909 naprej.
Nato se sprejme okupacijski kredit v celoti in v posameznih točkah. S tem je ogrska delegacija vse predloge rešila.
Nemci proti ravnopravnosti češkega jezika.
Odbor nemških hišnih posestnikov v Hebu na severnem Češkem posvetoval se je te dni o vprašanju, kako bi se dale onemogočiti razprave v češkem jeziku pred tamošnjimi sodišči. Nasvetovalo se je, naj se vsakdo v občevanju s Cehi poslužuje hebskega narečja, katerega Oehi in sploh noben olikanec ne razume, nadalje naj se vsem češkim strankam odpovedo stanovauja v Hebu. Ravnotako naj bi vse nemške stranke, katere imajo češke podnajemnike, slednjim stanovanje odpovedale, ker bi se drugače njim samim odpovedalo. Ker se pa tudi nemška požrtvovalnost pri denarnem vprašanju neha, sklenilo se je, v svrho oškodovanih hišnih posestnikov ustanoviti fond!
Da se te namere ne bodo uresničile, to je gotovo, ker iz gospodarskih vzrokov niso izvedljive, vendar pa kažejo naravnost blazno sovraštvo do Slovanov, kateremu je vsako sredstvo dobro, samo da se ohrani preperelo in samo s pomočjo neštetih predpravic in naglašanjem umetno prikrojenega posestnega stanja vzdržujoče se nemštvo.
Baron Rauch na Dunaju.
O tem, kar se je konferiralo v avdijenci med vladarjem, ogr. min. predsednikom Wekerlom in bar. Rauchom, se ne da dognati ničesar gotovega. Rauch, ki je sicer dosti gostobeseden, neče izdati vsebine pogovora.
Brez dvoma pa je, da se je govorilo v avdijenci v prvi vrsti o saborskih volitvah. Rauch je mislil preje razpisati volitve tako, da bi se vršile po vsi kraljevini isti dan. Ker pa Rauch namerava delati s terorizmom in vojaško silo — ko se mu je ponesrečilo skrpati skupaj izdajalsko lastno stranko — uvidel je, da na Hrvaškem ni toliko, vojakov, da bi zadostovali za vsa volišča na enkrat. Za to se zdi, da se vrše volitve zadnje tri dni tega meseca.
Rauchov položaj postaja čimdalje slabejši. V kraljevini nima zaslombe, na dvoru tudi ne posebnih simpatij, zlasti zaradi tega, ker se je ločil od žene, pa tudi radi tega, ker se na dvoru vedno natančnejše bavijo s hrvatskim vprašanjem. Tudi Madžari sami ne upajo več v Raucha. Značilen je pogovor, ki ga je imel v seji delegacij madžarski delegat Nagy z dr. Medakovicem. Nagy je dejal, da bi Madžari sicer ne nasprotovali toliko hrvaškemu jeziku, če bi ga umeli; Rauch, da bo tudi po mnenju Madžarov doživel pri volitvah poraz. Medakovič je očital Nagyju, da so ves spor izzvali Madžari na Hrvaškem, na kar je Nagy odgovoril, da je bilo to brez smisla.
Na dvoru računajo že baje s tem, kdo bi bil Rauchov naslednik. Prepričani so pa tudi, da bodo Madžari prisiljeni umakniti službeno pragmatiko. Nasledstvo v vladi mogla bi prevzeti skupina, ki se zbira okoli bivšega pod-bana dr. Nikoliča, ki bi pa zahtevala vse drugačnih garancij od Madžarov kot jih je imela koalicija.
Uradniško gibanje na Hrvaškem.
Iz Osjeka poročajo 14. svečana t. I.: Avtonomni in zajednički uradniki imeli so sestanek, na katerem ae je sprejelo sledečo resolucijo: Kakor ostali naši stanovski tovariši po naši domovini izjavljamo tudi mi, da se poslužimo
volilne svobode po svojem prepričanju brez ozira na razne vplive in naj pridejo od katerekoli straui. — Slovenski uradniki zlasti v Ljubljani naj bi storili o priliki sedanjih deželnozborskih volitev isto; pokažejo naj odkrito pogum in naj se ne dajo preslepiti niti po osebnih vplivih ljudi, ki se jim ne gre za druzega, nego za mandate, ki jih love radi časti lakomnosti in želji po komandi. Svobodno uradništvo naj se otrese verig, v katere so ga oklepali in ga hočejo še nadalje frazasti laži-liberalci, ki jim je le za glasove za časa volitev za resno delo v korist volilcev pa ničesar, zgledov so podali dovolj. Od ošabnosti in lenobe dr. Tavčarja ali od nastopa dr. Trillerja v Proftovi aferi in njegovih štreberskih govoranc v lastno reklamo, ni imel noben uradnik ničesar.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo — sklenjena.
Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo so zaključena in je sklenjena trgovinska pogodba med obema državama. Pogodbo je treba samo še tekstirati. V Avstro-Ogrsko se bo uvozilo iz Srbije na leto: 35.000 komadov goved in 70.000 prašičev. Avstro-ogrski veterinarji vršili bodo pregled skupno s srbskimi veterinarji. Prevoz mesa skozi Avstro-Ogrsko bo neomejen. Po novi trgovinski pogodbi je zavarovana industrija Srbije.
Protinemški bojkot poljskega plemstva.
V	Varšavi je prišlo o priliki proslave rojstnega dneva nemškega cesarja Viljema od strani poljskega plemstva do ostre demonstracije proti Nemcem, radi novega pruskega zakona, ki hoče razlastiti Poljake na Poznanjskem. Poljsko plemstvo je obvestilo vse lastnike hotelov, da bojkotirajo vsi Poljaki oni hotel, kjer bi priredil nemški konzul slavnostni banket v proslavo Viljemovega rojstnega dne. Radi tega so odklonili po vrsti vsi lastniki hotelov ponudbo nemškega konzula ter ni hotel na noben način nihče dati svojih prostorov na razpolago. Banket se je moral naposled vršiti v vojašnici ruskega polka, čegar imejitelj je nemški Viljem.
Dnevne vesti.
— Kandidat neodvisnih meščanov ljubljanskih dr. Vinko Gregorič je imel že priliko naslajati se nekoč n& svobomi8elnosti svojega protikandidata dr. Ivan Tavčarja. Glavni založnik svobodomiselnosti na Slovenskem dr. Tavčar je namreč pred leti tudi proti svojemu sedanjemn nasprotniku udejstvil svoje napredne nazore na ta način, da je deželnemu uslužbencu dr. V Gregoriču radi ..Slovenskega Lista" lepo priskrbel ukor. To je sploh alfa in omega vse dr. Tavčarjeve politične modrosti — vsakega, še tako poštenega političnega nasprotnika moralno in materijelno ubiti. Pa saj ta slovenski samodržec ni niti najdelavnej-šim pristašem svoje lastne stranke nikoli prizanašal, če' niso hoteli trobiti v njihov rog. Svojo oblast kot deželni odbornik pa je ta mešanica brutalnega Robespierra in na cukrasti lastni besedi se opajajočega Mirabeauja izrabljal v nizkotne politične justifikacije. To je sloboda, to je moštvo! Zato je tudi prijadrala liberalna stranka srečno na rob propada, ker je po Tavčarjevem sistemu ubijala lastne ljudi iz osobne mržnje njegove in njemu na ljubo. Zato je tudi tako korumpirana, da ji ni najti para na svetu. A Tavčarju bi se makari še odpustila njegova brezmejna krivičnost, če bi njemu podrejeue uradnike preganjal kratkomalo kot politike. A mož ni bil nikoli v zadregi z lažmi, obrekovanjem in zavijanjem ubiti jim dobro ime, in naj1 so imeli še take zasluge. To je Tavčarjeva strahovlada, in tej je treba konec narediti. Zato volilci v boj proti njemu in njegovi senci dr. Trillerju. Kdor je proti korupciji, kdor je proti temu, da bi se še nadalje morili in gazili v blato slovenski sinovi; kdor je proti temu, da se ubija naše najdelavnejše in naj inteligentnejše ljudi; kdor sploh hoče odpraviti neznosno strahovlado Tavčarjeve klike, ta voli naše kandidate! Združeni o p o z i c i j o n a 1 ci naprej v boj za naše može: dr. V. Gregoriča in dr. Vladimirja Ravnharja!
— Proti Zlorabi alkohola je tudi govoril na sobotnem shodu neodvisni kandidat g. dr. Gregorič ter opozarjal na velikansko škodo, katero prinaša zloraba alkohola, v prvi vrsti brezmerno žganjepitje uarodoemu gospodarstvu. Prepričani smo, da se je v tem žnjim strinjal vsak, kdor ima kaj zmisla za narodno gospodarstvo, v prvi vrsti pa slpvetjski gostilničarji, katerim žgaujepitie, katero se je v nekaterih naših krajih tako silno udomačilo, ne samo da ne donaša nikakih koristi, temveč občutno škodo. Ako bi se kolikor mogoče omejila prodaja špirita in nesrečnega špiritovca, in bi se ljudstvo zopet oprijelo zdrave domače pijače, vina in piva, ne bi bilo samo po-raagano ljudstvu samemu, temveč smo prepričani, da bi bili s to izpremembo najbolj zadovoljni tudi naši gostilničarji.
V	tem zmislu namerava delovati g. dr. Gregorič, ako bo izvoljen v deželni zbor.
— Dr. Tavčarjeva razgrajaika klika, ki je prišla na sobotni shod s „hvalevreduim“ namenom, da bi razbila shod, se je v ta namen poslužila sredstva, katero res kaže
s kako „finimi“ ljudmi se ima opraviti v naši beli slovenski prestolici. Meščanski volilni odbor, ki je najel dvorano v .Mestnem domu“, se je nadejal, da bo velika gospoda poslala na zborovanje nekaj takih dvomljivih indi-viduov, in je poskrbel zato,	da	ostane galerija zaprta.
Prišli so pa gotovi	.ljudje" in	s p o n a r e j e n	i m	ali
kakšnim ključem odprli galeri jo, odkoder so potem s svojimi neslanimi medklici hoteli motiti zborovanje. Daleč je že torej res prišlo pri nas, da se morajo posluževati .gospodarji bele Ljubljane" takih sredstev, da bi se ubranili svojih nasprotnikov. Dejstva samega ne moremo drugače označiti kakor vlom, in sramota je ne za tiste .ljudi", ki so se okrivili ž njim, saj ti sramu ne poznajo, temveč za one, v katerih zmislu se je to storilo. Ali najbrž tudi ti ne poznajo sramu, in s tem je tudi povedano vse.
— Človeško blato je sredstvo, s katerim se za sedaj še ne bojuje dr. Tavčarjeva klika proti neodvisnima kandidatoma, temveč ubogemu nedolžnemu papirju, plakatom, ki so naznanjali te kandidaturi, prepričani pa smo, da bi bila ta klika pripravljena isto „ orožje" rabiti tudi proti kandidatoma samima. To je ..liberalna" kultura, kakoršno je videti	na celovški	cesti	proti Šiški.	Po	vsem
tem, kar se čita v	„Slov. Narodu",	se ni čuditi,	da	delo-
vanje tega glasila ljubljanske privilegirane „inteligence" poraja tako lepo dišeče kulturne cvetke.
— Dr. Tavčarjev volilni shod se je vršil včeraj dopoldne v Mestnem domu. Ob navzočnosti kakih 400 poslušalcev, med njimi skoraj polovico nevolilcev, je otvoril shod kot peto kolo pri liberalnem političnem koleseljnu znani in občudovani dr. K o k a 1 j. Ne bi se sicer obširnejše pečali s tem shodom, še manj pa s tem „kaj pa je tebe treba bilo" dr. Kokaljem, ali možakar je v svojem nagovoru" rekel par besedi, za katere mu ne bomo ostali dolžni odgovora, kajti te besede kažejo, s kako nesramnimi sred-se skuša liberalno klikarstvo rešiti iz poloma, ki sta ga mu pripravili neodvisni kandidaturi. Nesramne laži je treba zato, in nesramno laž in obrekovanje imenujemo dr. Kokaljeve besede, v katerih je trdil, da je na sobotnem shodu eden izmed govornikov — besede lete na dr. .Ravniharja — priznal Nemcem vse njihove zahteve kot upravičene, da so se na sobotnem shodu celo slišali „hajl“-klici, s čimer je hotel reči, da so bili na shodu tudi Nemci, ki so odobravali s temi klici dr. Ravniharjeva izvajanja. Laž, nesramna laž je to in podlo zavijanje resnice, kakršne je zmožen samo predsednik liberalnega shoda. Dr. Tavčar se je sam v svojem govoru skoraj doslovno izrazil kakor dr. Ravnihar, poudarjajoč, da gredo vsem enake pravice, tudi Nemcem, toda nikakih predpravic, iudr. Ravnihar je rekel doslovno: „S stališča demokratizma in šebolj s stališča človeške pravičnosti terjamo za svoj narod polno samo- in enakopravnost, ravno tako kakor jo privoščimo Nemcem ali Italijanom. Enaka pravica za vse, toda nikakih predpravic!" To je resnica in to resnico je pretvoril dr. Kokalj v ono zgoraj omenjeno nesramno laž! Sramota! Ako ni dr. Tavčar, kakor je rekel dr. Kokalj, nepopisan list, je pač dr. Kokalj sam popisan list, toda popisan z laž j o. — Dr. Tavčarjev ideal je stranka, on kandidira kot strankar, in Ljubljana mora ostati ..napredna".
—	Izvajanja neodvisnih kandidatov je navadna špekulacija na lahkoumuost volilcev, češ da obljubujeta, česar ne moreta dati. „Ce dr. Ravnihar mahne z rokavom, pa bo padel iz njega milijon za učitelje." In če mahne dr. Tavčar z obema rokavoma, ne pade iz njih tudi — nič. „Kar je našteval dr. Gregorič, bi stalo 15 milijonov, in je tn je torej brezvestno kaj takega obljubljati." — Kedaj sta pa neodvisna kandidata obljubljala? Zahtevata pač, da se ustanove taki in taki zavodi, in kdor ima le količkaj možgan v glavi, ve, da se brez denarja kaj takega ne doseže. Zato pa je deželni zbor, da preudari, kje in kako dobiti sredstev za take prepotrebne zavode. In če se nič ne zahteva, se tudi nič ne dobi. .Obljube neodvisnih
kandidatov so vreča, v kateri naj bi kupili volilci dve nepoznani mački." Nam se pač zdi, da se nihče bolj ne boji teh „mačk“, kakor velemožni g. dr. Tavčar sam. Dr. Tavčar je velik humorist, isto je tudi pokazal, ko se je branil v .staro šaro", v katero ga „hoče vreči dr. Ravnihar." Omonimo naj le, da smo zelo radovedni, koliko pijače je bilo obljubljeno tistemu barabežu, ki je vsakokrat na imenovanje dr. Ravniharjevega imena odgovoril svoj „izdajalec“, nekako tako, kakor se odgovarja v litanijah „za nas Boga prosi!" Dr. Tavčar sicer nima namena koga osebno napadati. Dr. Gregorič je odločen klerikalec, dr. Ravnihar („za nas Boga prosi! Izdajalec!") je pa „politična pilpogačica" in tako je Velemožni pri kraju z neodvisnimi kandidati. Od dr. Tavčarja smo sicer nekaj več pričakovali, no pa res, mož je pokazal, da v resnici ne spada drugam, kakor v staro šaro. V svojem nadaljnem govoru se je bavil z baronom Schwarzom, imenoval deželno vlado ekspozituro S. L. S., Schvvarza dr. Šušteršičevegalakaja, hudoval se nad voliščem v „Unionu“, hudoval se nad nemškim birokratizmom, hvalil barona Heina, priznal vsem, tudi Nemcem enake pravice, pa nobenih privilegijev in se spravil končno na volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. Vnemal se je za redno delovanje v deželnem zboru, obsojal kandidaturo dr. pl. Detele, pripisal odgoditev plačila potresnega posojila Hribarju, povedal, da ni njegova krivda, če je star, da bo hvaležen, če ga izvolijo, če ne, bo pa dejal: brez zamere. — Nato je nastopil dr. T r i 11 e r. O njem ne bomo poročali dosti, ravnajoč se po njegovih lastnih besedah, da ni nič drugega kakor kopija dr. Tavčarjeva. Pristavimo naj le še, da je ta kopija, Ijm, no, bolj — krtačni posnetek, pri katerem je zmanjkalo barve in je bila tudi krtača že slaba. Zanimanja za njegov govor ni bilo nobenega in celo časnikarji so položili svinčnike na mizo, ko je začel. Nekaj pa moramo poudariti iz njegovega govora; njegovo strašansko doslednost. V začetku je trdil, d a glede na volilno reformo stoji na skrajnem levem krilu za splošno in enako volilno pravico, ali kmalu se je mož premislil in povedal, da je ta zahteva zelo akademičnega značaja, da se ne bo dala takoj doseči, in da se do tedaj zadovoljuje s čim najobširnejšim razširjenjem volilne pravice — Ko se je še nekoliko mož polaskal socialnim demokratom in učiteljstvu in povedal, da ni Miklavž, ki bi nosil polne košare darov svojim volilcem, kar mu prav radi verjamemo, prepričani, da bi še tisto pokvaril, kar bi drugi pridobili, ter povedal, da ne gre za osebe, temveč za stvar, je z obupnim glasom še poživljal k disciplini ter zaključil: „1 z golih vaših rok želim mandata, ali pa nobenega!“ O grda beseda — „g o 1 e r o k e", kajti iz golih rok še nihče ni ničesar dobil, in če dr. Triller v golih rokah volilcev išče mandata, bo tudi sam ostal — golih rok! G. dr. Tavčar, ki ste med Trillerjevim govorom tako pozorno motrili oblačno nebo ljubljansko, vaš nesrečni privesek pač res še bolj paše v staro šaro, kakor vi sami. — Ko je nato še dr. Kokalj „dal duška" svojemu .srcu" ter ravno tako želel, da bi enakega .duška" dali tudi svojim .srcem" zborovalci in ga je Hribar opomnil, da naj vpraša, če še kdo želi govoriti, čegar ni bilo, je bil komedije konec.
— Klerikalno nasilstvo. Brzojavno se nam poroča iz Velikih Lašč, da so klerikalci shod neodvisnih kandidatov razbili. Rus in Merhar nista vsled silnega krika mogla do besede. S takimi nasilstvi hočejo klerikalci onemogočiti javne shode. To je sramota za stranko, ki zahteva zase vso svobodo. Obširnejše poročilo sledi, a že danes povemo, da si takih nasilstev ne homo dopuščali.
— Zlato poroko sta obhajala včeraj, v nedeljo, g. Matej Gartner in soproga ga. Frančiška roj. Schobert. G. Gartner se je udeležil italijanske in ogrske vojske 1. 1848. in 1849. Po končani vojski je g. Gartner služil v Galiciji Po končani vojaški službi je služil 44 let pri južni železnici kot sprevodnik in pisarniški sluga. Izmed otrok
jubilantovih živita sinova Franc in Slavko, prvi učitelj, drugi pa sluga Mestne hranilnice v Ljubljani, hčerka Marija pa kot soproga g. pl. Trukoczyja. Vnukov živi 16. Cerkveno slavnostjo opravil g. pl. Haidrich, kije jubilanta poročal tudi pred 50 leti. Slavljencema in celi družini naše najprisrčnejše častitke !
Brzojavila in telefonska poročila.
Slovenska zmaga.
Brežica 17. februarja. Pri volitzi v okrajni zastop brežiški so v veleposvstvu zmagali Slovenci. Nemci se volitev niti udelezeli niso.
Razburjenost v Kočevju.
Kočevje 16. februarja. Slovenci so kupili sredi mesta Kočevje hišo, v kateri se namesti slovenska gostilna in čitalnica. Razburjenje med kočevskimi Nemci vsled tega velikansko. Vrše se demonstracije.
Železnica v Sadžaku.
Berolin 17. februarja. „Vossische Zeitung" se poroča iz Sredca: V tukajšnjih ministrskih krogih se Aeren-thalov načrt sandžaške železnice zasleduje z velikansko pozornostjo, ker se smatra ta načrt kot nekak začetek porazdelbn Balkana v gospodarske interesne sfere raznih velesil. Bolgarija bo z vsemi močmi delala na to da doseže železniško zvezo z Macedonijo.
Berolin 17. februarja, .Beroliner Tagblatt" poroča iz Haaga: Neki član visoke diplomacije se je jako ugodno izrazil o dobrem razmerju med Avstrijo in Sušijo, katerega Aerentkalov železniški načrt ne more razdreti. Avstrija ima nepobitno pravico do zgradbe sandžaške železnice. Tudi železniška zveza od Donave do Adrije ne bo dala povoda kakemu sporu.
Vest, da odstopi Izvolskij (ruski minister vnanjjh zadev — prip. ured.), je neosnovana.
Carigrad 17. februarja. Vest, da sta ruski in italijanski poslanik pri sultanu protestovala proti sanžnški železnici je popolnoma neosnovana.
Protipoljska predloga.
Berolin 16. februarja. Razlastitvena predloga v pruski gosposki zbornici ni dobila večina. Komisija, kateri se je predloga izročila, je znatno izpremenila celi načrt. Razlastitev je nemogoča pri cerkvenih posestih, posestih dobrodelnih ustanov, posestev, ki se že 10 let v lasti fidei-komisa, sploh posestev, ki so že 10 let last istega lastnika, io posestva, ki so prešla potoni postave ali testamenta v roke žene po možu ali nasprotno ali od dedičev prve in druge vrste. V slučaju, da gosposka zbornica sprejme predlog komisije, bo morala predloga nazaj v poslansko zbornico. Vlada je vsled tega v silnih škripcih in se trudi, da bi dobila večino na svojo stran, kar se ji bo pa težko posrečilo.
Grčija v Macedoniji.
Carigrad 17. februarja. V Dardi v Goriškem okraju so našli pisma grških čet, iz katerih se spozna namen njihov započetih akcij v Macedoniji.
Portugalska.
Berolin 17. februarja. .Lokalanzeigerju" se poroča iz Lizbone, da Frankovi pristači nujno zahtevajo, da se pokliče izgnanega Francota nazaj, ter groze republičanskim vooiteljem, da se bo sicer zgodilo ž njimi, kakor s kraljem Carlosom. Za vsak slučaj kakih izgredov sta pripravljena v Lizboni dva polka.
Portarturska obravnava.
Petrograd 16. februarja. General Dombrovsky zagovarja generala Focka trdeč, da se obtožbe proti Focku naslanjajo le na denunciranje admirala Smirnova in časnikarska poročila. Avtentičnih podatkov o prodaji Port Arturja sploh ni. Na podlagi izpovedb prič, da ni mogoče Focka obsoditi. V pondeljek (danes) se končajo govori braniteljev.
Turčija in Perzija.
Carigrad 17. februarja. Tuške čete niso zapussile Sandžbulaka v Perziji, ker sultanovo povelje še ni dospelo poveljniku v roke. Perzijski poslanik v Carigradu, ki je bil odpoklican ostane na svojem mestu.
Obrtna kreditna zadruga registrovana zadruga z neomejeno zavezo
priporoča zlasti obrtnikom pristop k tej zadrugi. Zadružni namen je zlasti obrtnikom preskrbeti kolikor mogoče cen
kredit. Vložne vloge obrestuje po °[o
Uradne ure so vsak torek in petek od 11.—12. ure v Zadružni zvezi, Miklošičeva ulica.
podružnica v Celovcu ljubljanska kreditna banka roiiTUŽllica v
Delniška glavnica:	   TT	I^^U-Toljaril —■	.======	Reservni	fond:
2,000.000 kron.	obrestuje	vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga	200.000	kl*OIl.
 ................... =	no	411	01	'	==^-..........==
Rentni davek plačuje	"U	|2	|0	Rentni	davek	plačuje
banka sama.	Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, družbe z 0. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K	banka sama.
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij .Slov. gosp. stranke"
Lastnina .Slov. gosp. stranka". Tisk .Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.