Krajna imena in naši uradi.
F. Vajda
Nedavno mi je prišel pred oči novi krče-vinski občinski pečat z napisom „Karčovina.u Vprašal sem nekega prisednika gerentskega sosveta, zakaj je gerent dal napraviti to spa-kedranko. Dobil sem odgovor, da je okrajno glavarstvo naročilo nove pečate za občine. Ime občine je jasno. Ljudstvo govori „Krčo-vina", slovniško pravilno je „Krčevina", toda v naših krajih govorijo za mehkimi so-glasniki o namesto e, pravijo „konjov" namesto „konjev". Nemcem je polglasni r neznan, napravili so ime ,,K.arčovhia" in prej pisali po nemško „Kart8chowina". Upali smo, da bodo slovenski uradi odpravili takšne spake-dranke, a smo se varali v tem upanju.
Ako uradnik sam ne ve, kako je pravilno, naj vpraša strokovnjake. Imamo v Ptuju gimnazijo, v Mariboru zgodovinsko društvo, v Ljubljani Slovensko Matico, našli bomo torej ljudi, ki bodo določili pravilno obliko krajevnih imen. Zdaj se sestavlja novi občinski kataster, ta naj določi enkrat za vselej pravilna imena. Predstojnik zemljemerskega urada je tudi predložil piscu teh vrst seznam občinskih imen ptujskega okrajnega glavarstva. Žalibog nisem strokovnjak in mu nisem mogel povsod dati zadovoljivega pojasnila.
Da se določi pravilna oblika krajevnega imena, treba je temeljitega zgodovinskega in
jezikovnega  znanja   ter   dobrega   pozornega ušesa za ljudsko govorico.
Če se med ljudstvom poizveduje po imenu kraja, se ne sme vprašati naravnost: kako se zove ta kraj ? ampak vprašati se mora: kje sem? odkod si? kam greš? Iz odgovora na ta tri vprašanja, si mora izobraženec napraviti pravilno ime. To priporočam zlasti učiteljstvu in duhovništvu. Previdnosti je treba pri črkah s in z, ker so Nomci za oboje pisali s, n. pr. Zabovci. Letos smo dobili . dijake iz Zamušan. Del te občine je všolan in cerkveno podrejen k sveti Marjeti, drugi del pa k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. En dijak je imel v krstnem listu in šolskem iz-pričevalu „Samušani", drugi pa „Zamušani" To je anarhija !
Še hujši je sledeči slučaj: v krstnem listu nekega dijaka od Sv. Marjete stoji kot rojstni kraj „Gorišnica". Ker sem v bližini doma, vem, da ljudstvo odgovarja na prej omenjena tri vprašanja: v Gorišncih, iz Go-rišinjec, v Gorišnce. Po ljudski govorici so torej mogoče le sledeče oblike: GoriŠenci, Gorišinci, Gorišinjci. Jezikoslovec mi je povedal, da je veljavna prva oblika: Gorišenci. Le po neodpustljivi površnosti je mogla priti v krstni list oblika: Gorišnica!
Semkaj spada tudi ime „Spublja", ki se je začelo šopiriti. Ljudje govorijo: v Spiihlih, iz Spiihel, v Spuhle, tako vsaj se spominjam iz mladih let. Torej je pravilna oblika: Spuhlji.
Oblika „Hajdin" se je odomačila, a gotovo pod nemškim vplivom. Pred 30 leti so ljudje govorili: na Hajdini, iz Hajdine, na Hajdino, torej bi ime bilo : Hajdina. Nemci so slovensko končnico a izpustili, ostala je oblika Hajdin, ki je v slovenščini moškega spola. Ravnotako je nastala nemška oblika ,,Kartschowina" pri Mariboru.
Izobraženci, ki so v prvi vrsti poklicani, da varujejo imena pred popačenjem, največ grešijo v tem oziru. Nimajo čuta za naša množinska imena, kakor kažeta primera Gori- . Senci in Spuhlji. Dvomim tudi o pravilnosti j imen Dražence, Cirkovce, mislim, da so ta imena vsa moškega spola na — ci                  i
Nadalje bo treba določiti načelno stališče, j ali naj obvelja ljudska oblika Krčovina, Ga- j jovci,   OsluŠovci   ali slovniška Krčevina, Ga- j jevci,   Osluševci.   Drugo   vprašanje je, ali se naj   piše   po   zgodovinskem   razvoju   ali  po slovniško   veljavnem   pravopisu.   N.   pr.  ime j moje   rojstne   vasi  Stojnci je pokojni zgodo-vinar    Slekovec   razlagal   iz   imena   Stojan, J Stojanci.   Verjetno  je, da je pri bajuvarskih Nemcih    iz    Stojandorfa   („Stoan")   nastalo j nemški Steindorf. Ali se naj vsled tega piše j Stojnci ali   pravopisno   Stonjci  (kakor konj), j
Če so nemški uradniki pačili naša slovenska imena, ne smejo tega delati naši slovenski izobraženci. Nevarnost za to je tem večja, ker zdaj prihaja vedno več Slovencev iz drugih pokrajin, ki ne poznajo našega na-
rečja. Ljudstvo pri nas ima sicer mnogo nemških izrazov za razne predmete, jezikovni Črt pa je še dobro ohranjen, gotovo boljše nego v Ljubljani in drugod, kjer požirajo končnice. Ta čut naj se ne kvari z uradnimi spakami!
—    2    —