GFl JF, ?(f. OKTOBRA 1977 — STEV. «! — LETO XXXI — CT.S\ 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC \ Z UREDNIKOVE MIZE Ko smo v uredništvu naredili zadnjo piko na I, je iz žalske občine prispela zelo aktualna novica. Odprt je bil samo še tale prostor. Bomo pa drugič, bolj pohramljali. ZADNJA VEST: Vrhovno sodišče SRS je odločilo, da lokacijska odločba Repub- liškega sekretariata za urbanizem izdana za gradnjo žalske obvoznice ne velja, zaradi nekaterih nepravilnosti v zvezi z njeno izdajo. Pritožba na odločitev Vrhovnega sodi- šča ni mogoče. Eden izmed poglavitnih vzrokov za takšno oločitev je. da žalska obči- na nima sprejetega urbanističnega plana, ki bi predvideval obvozno cesto. Skupščina bo o sprejetju tega plana odločala na eni svojih prihodnjih sej in v primeru, da ga sprejmejo, bo treba ves postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja začeti znova. Več o tem v prihodnji številki! MILAN SENICAR DANES ODLOČITEV Delavci obeh celjskih naj- večjih delovnih organizacij s področja tehnične trgovine bodo danes na refterendumu odločali o združitvi Kovino- teh ne in Tehnomercatorja v eno, združeno delovno orga- nizacijo. fire za eno ključnih inte- gracij v Celju, pa tudi slo- venski tehnični trgovini na- sploh, saj bo združena delov- na organizacija sposobnejša in uspešnejša, predvsem pa gospodarsko močnejša. Danes bodo torej delavci t Kovinotehni in Tehnomer- catorja na referendumu odlo- čali o skupni poti, ki bo omogočila specializacijo v maloprodajni mreži, mnogo boljšo organizacijo in učin- kovitost v veleprodaji ter boljšo ponudbo in večjo spo- sobnost v arunanjetrgovinski dejavnosti. Največ pa bodo i združit- vijo nedvomno pridobili celj- ski občani, saj bo združitev omogočila dolgo želeno in pričakovano specializacijo maloprodajnih trgovin ter njihovo posodobitev. Predlog združitve je domiš- ljen, v celoti prilagojen zah- tevam zakona o združenem delu. V obeh kolektivih so dosegli visoko stčpnjo obve- ščenosti in osveščenosti ter enotnosti. Zato bo današnji referendum le potrditev dol- go pričakovanega začetka skupne poti Tehnomercatorja in Kovinotehne. Uvod v no- ve, skupne uspehe, ki bodo združeno organizacijo pope- ljali med 10 največjih v nji- hovi branži v Jugoslaviji. B. S. PRAZNIK OBČINE SVEČANO V KONJICAH V SPOMIN NA JUNAŠKI POHORSKI BATALJON 12. oktobra so praznorvall občani konjiške občine svoj pra2aiik. Pra2movali so v spo- min na dan, ko je Pohorski bataljon izvedel pred petin- tridesetimi leti drzno akcijo v Boharini pri Zrečah. Ves teden, od 8. pa do 15. okto- bra, je bila v številnih kra- jih konjiške občine vrsta pri- reditev. Tako so v nedeljo, 9. oktobra odprli v Vitanju nov Gasilski dom in postavi- li temeljni kamen za novo blagoviiico, ki jo bo gradilo podjetje Mene iz Celja. V sredo, na sam dan občin- skega prazniiliia, so v Ločah odprli nov Kulturni dom, v njem pa so slavnostno zase- dali tudi delegati vseh treh zborov konjiške občinske skupščino ter predstavniki družbenopolitičnih organiza- cij ter podelili vrsto priznaixj in nagrad zaslužnim občanom in organizacijam. S slavno- stne seje so vsi udeleženci poslali pozdravno pismo predsedniku republike tova- rišu Titu. Konec preteklega tedna so Konjičani zabeležili še dve veliki delovni zmagi. V četrtek in petek so nam- reč slovesno odprli novi pro- izvodni hali v Uniorju — Kovaški industriji Zreče ter v t^Dzdu LIO Lesnoindustrij- skega podjetja iz Slovenskih Konjic. Obe novi tovarni (prva bo proizvajala ročno orodje, druga pa omarasto pohištvo) bosta usmerjeni v izvoz izdelkov in zato pome- nita nov korak pri uveljav- ljanju konjiškega ijospodar- stva na svetovnem trgu. Naj omenimo še to, da so v ča- su praznovanj odprli krajani Mlač novo cesto, ki so jo domala sami asfaltirali, v Zbelovem pa so odprli pre- novljen dom družbenopolitič- nih organizacij. Konjicam 30 tako tudi letos praznovali svoj občinski 'praznik v zna- menju številnih delovnih zmag. -ds GORENJE VELENJE 5iiiNuirlH PROIZVODOV SEJEM VZORCEV VNOVIČNO POTRDILO DINAMIČNEGA RAZVOJA v Velenju je SOZD Gore- nje že drugič pripravil sejem vzorcev, ki pa je imel letos globlje obeležje kot lani. Iz- koristili so ga namreč za vrsto delovnih srečanj tako s partnerji v proizvodnji kot tudi z lastnimi delavci, na posvetovanjih o novih delov- nih dogovorih. Ob sejmu so namreč pripravili tudi sre^ča- nja, na katerih so podpisali nove medsebojne samouprav- ne sporazume, ki pomenijo stopnico več pri doslednem prelivanju zakona o združe- nem delu v vsakdanjo pra- kso. Največ pozornosti širše javnosti je seveda vzbudil Odlično pripravljen sejem Vzorcev Gorenja na katerem So sicer pokazali le drobec iz proizvodu j« tozdov in de- lovnih organizacij Gorenja, Vendar na tako domiselen m praktičen način, da je dejan- sko vsak obiskovalec — pre- prost potrašnik ali poslovni partner, dobil celovit vtis o osnovnih smereh razvoja m proizvodnih zmožnosti SOZD Gorenje. Posebno pozornost na sej- mu so vzbudili elementi iz programa reprodukcijske ce- lote DOM, ki jo sestavljajo SOZD Gorenje z 12 tovarna- mi in okoli 200 drugih orga- nizacij združenega dela, pro izvajalk surovin in delov, bank in trgovinskih organi- zacij. Proizvodni programi te reprodukcijske celote, ki de- jansko vsebuje že vse potreb- no za vsak dom, z izjemo stanovanja samega (toda tu- di ta proizvodnja bo v ok- virih reprodukcijska celote kmalu stekla), so navdušili. Še posebeij gospodinjska op- rema z novimi, lepimi m praktičnimi, sodobno obliko- vanimi in funkcionalno op- remljenimi kuhinjami. Tudi na področju elektronike je Gorenje predstavilo nekaj no vosti, morda obrobno le no- vica, da pričenja Gorenje razvijati tudi področje aku- stike in to z lepo oblikova- no in kakovostno komDu-ia- cijo radia, kasetofona in gramofona v sodelovanju z znano firmo Garrard. O področju gretja in kli- ma tehnike več kdaj drugič, povejmo pa, da je pozornost vzbujal pester »zeleni« pro- gram Gorenja, ki ponuja opremo za manjša kmetijska posestva, minifarme in po. dobno. Skratka, sejem vzor cev jef ponudil koš novosti, ki so presenetile marsikoga, pa čeprav smo že kar ne kam vajeni, da Gorenje vsa- ko leto ponudi vrsto novih izdelkov in čeprav vemo, ko- liko vlagajo v razvojno-razi- skovalno delo. Že sam poda- tek, da bo prihodnje leto na trgu nad 100 novih izdelkov Gorenja, od tega 27 proizvo- dov bele tehnike, 22 proizvo- dov iz zelenega programa, 15 s področja elektronike itd., pove vse. Gorenje dejan- sko stopa naprej z velikimi in čvrstimi koraki, dohod- kovno jasno povezano z vse- mi partnefrji v programu DOM in s ciljem, da potroš- niku oziroma trgovini v okvi- ru te reprodiikcijske celote ponudi vse za opremo doma od gospodinjskih aparatov preko elektrotehnike, grad- beništva, toplotnih napeljav, do zelenega programa, ki je že skoraj v celoti zaključen. To in pa nova vsebina je- senskega srečanja, ki ni več izključno poslovni stik, na katerem Gorenje proda do- mala tri četrtine svoje pro- izvodnje, ampak postaja sre- čanje vseh povezanih v re- produkcijski cefloti, delovni dogovor o uresničevanju skupnih ciljev, postavlja tra- dicionalni sejem vzorcev Go- renja v sam vrh tovrstnih prireditev ne le v Sloveniji. BRANKO STAMEJCICL 20 LET KLUBOV OZN VSELEJ ŽIVO! Osrednje reptibliške proslave ob 20-letnici klubov OZN in ob dnevu OZN bodo jutri, 21. oktobra in v soboto. 22. oktobra v celjski občini. Celje je skorajda že ves mesec slovensko središče živahnih priprav na te pomembne jubileje. Republiška konferenca klubov OZN je z odločitvijo, da Celje gostuje člane klubov OZN iz vse Slovenije in da soorganizira vrsto razstav, pogovorov in prireditev, izrekla priznanje pionirjem organiziranega delovanja klubov OZN v celjski občini pred dvajsetimi leti. Hipen pogled v zgodovino klubov OZN pove. da so prvi klub OZN v Sloveniji ustanovili v Ptuju po zletu tabornikov Jugoslavije, in sicer 24. 10. 1957. Le nekaj dni pozneje v Celju. Najprej sta kluba delala v okviru taborniških odredov, januarja 1958 pa je bil ustanov- ljen prvi klub na metalurški srednji šoli v Celju. Iz podatkov republiške konference klubov OZN je raz- vidna močna razširjenost in prizadevnost klubov OZN v celjski občini. Med drugim je bil v Celju do leta 1960 celo sedež republiškega centra klubov OZN. V dvajsetletni aktivnosti so celjski klubi resda doživljali vzpone in padce. Vendar so vseeno predstavljali močan steber interesnega organiziranja mladih na področju, do katerega zaradi več vzrokov ne moremo biti brez- brižni. Predvsem mi ne, Jugoslovani. Kajti jugoslovanska pripadnost idejam OZN, to je ideji miru, enakopravnosti, med?iarodnega sodelovanja, miroljubnega sožitja med narodi, napredka in bla- gostanja in ideji novega ekonomskega reda, korenini o naših notranjih družbenih odnosih. V sistemu, ki osvo- baja delo in človeka, ki hoče ustvariti družbene raz- mere, v katerih bo človekova sreča delo Jijegovih last- nih dejanj. Prepletenost in povezanost sodobnega sveta se ne da izmeriti. Njegovo nedeljivost čutimo in doživljamo. Vsak dan intenzivneje stopamo v vrtince in tokove mednarodnega življenja — ne le kot turisti, spremlje- valci ali poslušalci. Pač pa kot soustvarjalci takega družbenega življenja na našem planetu in v vesolju, kakršnega vsak dan dogovarjamo znotranj Organizacije združenih narodav ali v bilateralnih odnosih z država- mi na vseh celinah. Klubi OZN popeljejo čez 10.000 mladih v Sloveniji v komplicirano stopinjsko mrežo mednarodnih odnosov, v zunanjo politiko, v države in na celine na vseh stra- neh Zemljine površine. Mladi vpijajo vselej živo misel o miru in neuvrščenosti. Sprejemajo jo kot del svoje biti in tako postajajo rod prihodnosti, močno prepri- čan, kljub težavam, v sposobnost OZN in v povsem nedvoumno mednarodno Usmeritev Jugoslavije. Tudi zato smo v celjski občini z vso odgovornostjo pristo- pili k proslavitvi 20-letnice klubov OZN. Tak odnos lahko pripomore k popularizaciji dejavnosti klubov OZN, k iskanju novih oblik in metod dela, k ustano- vitvi klubov ne le v šolah, ampak tudi v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela. V celjski občini ne bi smelo biti šolske sredine brez klubov OZN ali brez zavestnih naporov pri us- merjanju mladine, a ne le nje, v razumevanje medna- rodnih dogajanj. Zato izrekamo v Celju dobrodošlico klubovcem, čla- nom klubov OZN Slovenije, posebej njihovemu shodu in osrednji republiški proslavi ob dnevu OZN, ki bo v Tehniškem šolskem centru v soboto, 22. oktobra ob 15. uri. Enako velja za vse druge prireditve, razstave in dogodke, ki bodo v teh dneh bogatili družbeno živ- ljenje Celja. V Likovnem salonu je razstava Tito v svetu, v Muzeju revolucije pa UNICEF in Delo klubov OZN Slovenije. V petek popoldne se bodo na svečani seji zbrali člani predsedstva Republiške konference klubov OZN Slovenije, zvečer ob 18. uri pa bo v Na- rodnem domu nastop afriških študentov z naslovom Afrika v glasbi, sliki in besedi. PREDSEDSTVO OK SZDL CELJE, NJEGOV OD- BOR ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO CELJSKEGA PRI- SPEVKA V POČASTITVI 20-LETNICE KLUBOV OZN SLOVENIJE, VABI CELJSKE DELAVCE, OBČANE IN MLADINO NA VSE MANIFESTACIJE OB TEM POMEMBNEM JUBILEJU. JOŽE VOLFAND 2. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 20. oktober 1977 CELJE: OCENA STANJA Pred dnevi je bila seja Sveta občiDiske skupščine za ljudsko obrambo, var- nost in družbeno samoza- ščito na kateri so raz- pravljali o izadelavi ocene dejanskega staAJa na po- dročju obrambnih priprav in uveljavljanja družbe- ne samosaščite. Konec meseca bo šdrše posvetova- nje, katerega se bodo ude- ležili tudi predstavniki re- publiških organov ter vsi predstavniki TOZD, kra- jevnih skupnosti, SIS, dru- žbeno političnih organiza- cij in odgovorni delavci na področju LO in DS v Ce- lju. Za to posvetovanje so pripravljene teze v smislu vsebinske orientacije za iz- delavo cen, katere miorajo odbori za LO in DS naprar viti do konca meseca v vseh samoupravnih sredi- nah. V teh rasgjravah je treba doseči realno oceno doseženega stanja pri ure- sničevanju koncepta SL/D in določil zakona o LO in DS. Pri tem je pot.rebno posebno pozornost usme- riti na odprta vprašanja, ki zavirajo hitrejše uresni- čevanje obrambnih priprav In DS ter še posebej ana- liairati problematiko de- lovanja nafodne zaščite, usposabljanie prebival- stva, vključevanje žensk, delovanie CZ, organizira- nosti TO, delovanje od,bo- rov za LO in DS v-KS in TOZD' ter normativne uredit\'e tee^a področja v vseh sredinah, kjer dela- mo in živimo. K. V. KOVAŠKA INDUSTRIJA ZREČE ŠE ŠIRŠE V IZVOZ! OB PRAZNIKU SO ODPRLI PROIZVODNO HALO Praznovanju konjiškega ob- činskega praznika se je pri- družila tudi organizacija združenega dela Uniar-Kova- ška industrija Zreče z otvo- ritivijo nove hale za proizvod- njo avtomehanskega orodja. Otvoritev je bila pretekli če- .trtek, ko so se pred vhodom v novo halo zbrali številni de- lavci in gostje in je vsem zbranim spregovoril Oto Pe- uniik, vodja investicijsko-raz- vojnega sektorja v KoT,Taški industriji. Svečanemu vzduš- ju je prispevala svoje tudi pesem moškega pevskega zbo- ra, ki je zapel nekaj delav- skih pesmi. V Kovaški industriji so za- sadili lopate za pričetek iz- gradnje nove proizvodne ha- le 10. maja letos. Ob občin- skem prazniku pa so novo halo že odprli, čeprav proiz- vodnja v njej še ne bo stekla. Do konca leta bodo namreč opravili še montažo strojev za proizvodnjo avtomehan- skega orodja, tako da bodo prve izdelke naredili v ja- nuarju prihodnjega leta. Si- cer pa bo nova proizvodna hala omogočila dokaj šnjo raz- širitev p^roizvodnje ročnega orodja. Letno bodo namreč v njej izdelali okrog 18 mili- jonov kosov orodja, to jia po- meni 10 milijonov kosov več, kot so ga v Kovaški indu- striji doslej letno proizvajali. Za povečano proizvodnjo orodja pa je vezana tudi iz- gradnja nove orodjarne, hlad- nega kovanja in izdelave sin- tranih izdelkov na novi loka^ ciji. Nova hala za proizvodnjo avtomehanskega orodja bo pomenila tudi novo osnovo za osvajanje tujih tržišč, že sedaj izvaža Kovaška indu- strija svoje izdelke na vseh pet svetovnih kontinentov in pri tem dosega lepe iispehe. Tako je na prim.er v letu 1971 izvozila za okrog 5 milijonov dinarjev ročnega orodja, v letu 1976 je dosegla že za več kot 31 milijonov dinarjev izvoza, v letošnjem letu pa v Kovaški industriji realno pričakujejo za 45 milijonov dinarjev izvoza ročnega orod- ja brez odkovkov. Kljub te- mu pa se v tej zreški tovarni zavedajo, da so možnosti za izvoz njihovih izdelkov še ze- lo velike. Zato vlagajo veliko naporov t izboljšanje kvali- tete izdelkov ter v razširja- nje proizvodnega programa, da bi tako omogočili še in- tenzivnejše osvajanje tujih tržišč DAMJANA STAMEJCIC Bogata paša za oči se odpira opazovalen Gorenje, sarancija in kakovost — razstava v mno- Sočem potrjuje ta že znana eesla. ŠENTJUR — PODSREDA POMOČ RABIJO r 3TRAJAN TELEFONSKI KABEL Občini Šmarje in Šentjur sta pred dnevi poslali skup- ščini SIS PTT Slovenije po- jasnilo, oziroma prošnjo za finančno pomoč pri dokonča- nju modernizacije ceste med Šentjurjem in Podsredo. Od tega je odsek te ceste med Lesičnim in Podsredo tehnič- no in finajično že rešen ter bodo z gradnjo nadaljevali z ozirom na urejanje kumrov- škega parka. Problem pa je v tem, da je v celotnem predelu tega pote- za zgrajen telefonski kabel, katerega premestitev je zara- di dotrajanosti nemogoča. Za- torej je treba ob rekonstruk- ciji ceste položiti nov telefon- ski kabel na celotnem potezu. Celotna izvedba položitve nadomestnega kabla bi stala okoli 15 milijonov dinarjev. Delo izkopov In zasut j a naj bi v naslednjem letu opravile mladinske delovne brigade Kozjansko 78, kar bo n/'li- ke zmanjšalo predvideno vso- to stroškov. Ker ttidi PTT po. djetje Celje preostalega dele- ža ne more pokriti in glede na to, da sta obe občini po statusu manj razviti, pričaku- jejo, da bodo ta sredstva do- bili v okviru solidarnostne udeležbe, oziroma znotraj sa- moupravne skupnosti PTTj Slovenije. V nasprotnem pri- meru bi modernizacija te pre- potrebne ceste, ki je odločil- na za vsesplošni razvoj Koz- janskega, morala zastati. M. p. PODČETRTEK: TRETJI BLOK Oba stanovanjska bloka, ki ju v Podčetrtku v bližini transformatorja gradi celjsko gradbeno podjetje Ingrad, bo. sta skorajda gotova in bosta po vsej verjetnosti sprejela stanovalce še to leto. V Podčetrtku že razmišlja- jo o gradnji tretjega bloka, s katerim bi bila stanovanjska problematika vsaj zaenkrat rešena. Razmišljanje, bolje re. čeno načrtovanje, ni odveč: skorajda gotovo bodo brez stanovanja več ali manj vsi, ki bodo dobili zaposlitev v novem hotelu v Atomskih to- plicah. mst CELJE: KAJ PA HIŠNI SVETI? Celjska občinska skuipžčina je na, zadnjem zasedanju med drugim sprejela osnu- tek odloka o podstanovalskih razmerjih. Razprava je opo- zorila na rjujnost ureditve tega vprašanja in na uvelja- vitev mdnimailnih norm, kdaj lahko nosilec družbenega sta- novanja odda v najem sobo ali več prostorov. Delegati so namreč opozori- li na številne zlorabe na tem področju, na primerne, ko imajo podstanovalska razme- rja več stopenj in dia tudi podstanovaLci oddajajo sobe v najem in podobno. Seveda, posebno pcg'lavje so cene, ki jih taki oddajalci sob zahte- vajo od svojih podnajemnii- kov. No, teh osmiitek odioka ne predpisuje. Pomebno pri tem je bilo mnenje, da bi morali večji pregled pri oddajanju prosto- rov podnajemnikov imeti naj. prej hišni sveti, saj so prvi zaintereserani, da v hišah kjer delajo, ne bi prišlo do tHo rab, izkoriščanj in podobno. Odbor za medsebojna razmerja HMEZAD —TOZD Mlekarna Celje — Ljubljanska 87 objavlja naslednji prosti delovni mesti: l.admmstrativnega tehnika za delovno mesto referenta za kadre 2. ekonomskega tehnika za delovno mesto analitik III. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje pogoje: končana ustrezna srednja šola in zaželene so delov- ne izkušnje na podobnih delovnih mestih. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca pri Medobčinskem odboru za celjsko območje Celje, Gledališka 2 POGOJI: — dipl. ekonomist, 4 leta ustreznih delovnih izku- šenj, poskusno delo 3 mesece Nastop dela januar — februar 1978. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela organizacijsko kadrovski službi Gospodarske zbornice Slovenije — Ljubljana, Titova 19, preko Medobčinskega odbora za celjsko območje, Celje, Gledališka 2, kjer bodo prejeli želene informacije. OBRAZI DOLAR Zanimivo je, da je Stan- ko Dolar iz Gotovelj edini obrtnik v Sloveniji, ki je član Izvršnega sveta neke občine. Velikokrat sem ga poslušal, kako je razprav- ljal na sestankih. Njegova navada rd, da bi na dolgo in široko govoril, pač pa svojo trditev, kratko in jasno argumentira. Veliko- krat mi je že dejal, da so- vraži dolge govore, ki ma- lo povedo in sploh se mu zdi, da vse preveč časa porabljamo na številnih sestankih. Predolgih sejati, ki bi marsikdaj lahko bile krajše. Stanko Dolar rad pove, da se mu zdi prav, ko vse bolj spoznavamo vlogo in pomen malega gospodar- stva oziroma obrti. To je še posebej čutiti v zad- njem času. V 2alski obči- 7ii na primer je malo go- spodarstvo tretja najmoč- nejša gospodarska panoja in le za malenkost zaosta- ja za kmetijstvom. Nič čudnega ni torej, da so s prireditvijo Teden malega gospodarstva hoteli opozo- riti na pomen tega dela našega gospodarstva. Res pa je, da bo treba za raz- voj storiti še marsikaj. Mnogo nalog čaka družbo še posebej pri tistem de- lu obrti, ki je deficitarna, spremeniti bo treba dolo- čene stvari pri davčni po- litiki. Stanko Dolar doda še to, da bo marsikaj bo- lje, ko bo čutiti več pove- zovanja oziroma dopolnje- vanja z industrijo, saj je je malo gospodarstvo brez dvoma dopolnilo naši in- dustriji. O vseh teh pro- blemih je Stanko Dolar razpravljal tudi na minu- lem republiškem "posveto- vanju o razvoju pospeše- vanja malega gospodar- stva, ki je bilo v hotelu v Preboldu. Seveda pa s tem ni re- čeno, da Stanko Dolar go- vori le o obrti, da je nje- govo delo skoncentrirano le na to področje. Zanivm- jo ga problemi delovnih ljudi in občanov, torej ni naključje, da je izredno aktiven tudi v krajevni skupnosti. Zaradi svoje neposred- nosti in zato, ker v ljudeh Vedno vzbuja zaupanje in spoštovanje, si je pridobil širok krog znancev, ki ce- nijo njegove lastnosti. Vsak hip je pripravljen na razgovor in nikdar mu ni žal časa, kadar prisluh- ne sogovorniku. Delo v Izvršnem svetu, krajevni skupnosti in pri Združenju samostojnih obrtnikov v Žalcu mu prav gotovo vzame precej prostega časa, ob vsem tem pa ne pozablja na svo- je- Kot slikopleskar ima ludi precej svojega dela. Ljudje, ki delajo pri njem, ga spoštujejo, ker jim po- maga po svojih močeh, jim svetuje in se pred nji- mi nikdar ne postavlja kot šef. S tem pa seveda ni re- čeno, da nima avtoritete. In še nekaj dodajmo ob koncu. Da je Teden male- ga gospodarstva tako lepo uspel, je tudi zasluga Stanka Dolarja, ki je bil član organizacijskega od- bora. Prav to pa ga obve- zuje, da bo prihodnje leto spet aktivno sodeloval pri pripravah na to pomemb- no manifestacijo. JANEZ VEDENIK 5t. 42 — 20. oktober 1977 NOVI TEDNIK — ttran S TEDEN POŽARNE VARNOSTI: ZA BOLJŠO OPREMLJENOST Od 23. do 29, oktobra bomo praznovali tradicio- nalni Teden požarne var- nosti, kjer bomo poskuša- li ponovno osvetliti vse ti- ste probleme, ki še otežu- jejo delo taiko zahtevne službe, kot je gasilska. V tem tednu bomo tudi spre- govorili o tistih nalogah ki bi jih moral opraviti sleherni občan, ki bi tako prispeval kamenček v mo- zaik p>ožame varnosti. Čeprav o delovanju in opremljenosti naših ga- silskih enot, še posebej poklicnih, veliko govori- mo, pa vedno 2snova ugo- tavljamo, da prav z govo- renjem žal bolj malo nare- dimo. Tehnična opremlje- nost poklicnih gasilskih enot napreduje ix> polže- vo, posebno primanjkuje avtomatičnih lestev in ga- silskih voziil za kemično gašenje. Takšen primer imamo tudi v Celju, kjer smo pri zadnjem požaru v malce višji stavbi mora- li na pomoč poklicati ga- silce iz Maribora. Podob- no je tudi v Kranju pa Novi Groricd, Kopru tn drugje. Težave povzroča- jo tudi pomanjkljiva stan- dardizacija opreme, raz- lična organiziranost, po- manjkanje strokovnih ka- drov, maratonska prizade- vanja za priznanje skraj- šane delovne dobe, sora- amemo nizki osebni do- hodki, posebno če raču- namo s tem, da ima po- klicni gasilec praviloma dve kvalifikaciji — svoj osnovni poklic in gasilsko kvalifikacijo. Takšno stanje je več ali manj posledica slabega odnosa družbenih činitel- Jev do te službe. Tako so si morale poklicne enote v zadnjih šestih letih s ta- ko imenovano negasilsko dejavnostjo prislužili na Jesenicah 2,83% vseh po- trebnih sredstev, v Mari- boru nekaj več kot 16 od- stotkov in Ljubljani 17 od- stotkov, medtem ko v Kranju kar 71%, Novem mestu 66 in Celju 64 od- stotkov! Takšno stanje pa je seveda nevzdržno. Direktor Zavoda za po- žarno varnost v Celju Jo- že inž. Gorza: »Marsikatera kritika na račun naše opremljenosti je upravičena, vendar mo- ram k temu takoj dodati to, da za vse le nismo krivi sami. Dolgo smo opozarjali, v kakšni situa- ciji smo. Istočasno smo Sami ustvarjali dohodek, •la smo lahko kaj kupili, vendar je bilo vse skupaj premalo. Problem je tudi 2 uvozom kvalitetne op- reme, ki je pri nas ni. tpamo, da se bo situaci- ja s samoupravno intere- sno skupnostjo za požar- no varnost, ki smo jo Ustanovili, izboljšala. K reše\an,]u problemov s te- področja pa moramo pristopiti prav vsi, saj Sadiki sami pa četudi smo poklicni, vsega ne *>io varovati vse tisto, kar Silo s težkim delom us- Znioremo. Skupaj' mora- tvarili. Zato pa niso po- trebni samo ljudje, ampak tudi sodobna oprema. Tu- (ii nri slednji kaže, da se bo situacija kmalu izbolj- šala.« TONE VRABL CELJE: DRUGI SAMOPRISPEVEK NA VRSTI ZDRAVSTVO TEMELJNI KAMEN ZA ZDRAVSTVENO POSTAJO VOJNIK otroškemu vrtcu v Novi va. si zdaj sledi zdravstvena po- staja v Vojniku. Vse v skla- du s programom drugega ce- ljskega samoprispevka, ki je že krenil na pot programira- nega uresničevanja. Tako se nadaljuje akcija, ki ima v Celju in občini dol- goletno tradicijo. Prva potr- ditev zavesti, da lahko le z združenimi silami in seveda sredstvi hitreje rešujemo sku- pne probleme, je bil prvi sa- moprispevek, ki je več kot us- pešno opravil svojo nalogo. Po kslepu referendiuna v sre. dini januarja letos, je zdaj napočil čas za izvajanje pro- grama drugega. In tako stopa v ta okvir zdaj zdravstvena postaja v Vojniku. Gre za objekt, na katerega so prebivalci Vojni- ka in bližnjih vasi ter krajev čakali več let. Težko ga po- grešajo, zato tudi nestrpno pričakujejo, saj jim med dru- gim pomeni korak bliže pri reševanju osnovnega zdravst. venega varstva. Na zdravstveno p»ostajo v Vojniku bo vezanih več kot 15.000 ljudi. Zato bo imela vse potrebne prostore za šti- ri splošne ambulante, za tri zobozdravstvene ordinacije, zatem laboratorij, rentgen In prav tako lekarno. Tudi te se Vojničani več kot veselijo, saj Jim bo poslej prihranjena pot v Celje. Predračim za zdravstveno postajo v Vojniku Je nekaj nad dvajset milijonov dinar- jev. Od tega bo približno po- lovico dal občinski samopris- pevek, drugo polovico pa ob- činska in regijska zdravstve- na skupnost. Rok za končanje del je dva- najst mesecev. To hkrati po- meni, da bo njena otvoritev novembra prihodnje leto. V novi zdravstveni postaji bo med drugim tudi šest gar- sonier za zdravstvene delavce. Pa tudi sicer se ob gradnji te postaje pojavlja zahteva po čimprejšnji zagotovitvi ustre- znega kadra za delo v novem domu zdravja. Vzporedno s tem pa tudi Skrb za zagoto- \'itev družinskih stanovanj. Tako z gradnjo zdravstvene postaje ni konec, vseh skrbi- Temeljni kamen za gradi- tev zdravstvene postaje v VoJ. niku so vgradili v ponedeljek popoldne. Delo je torej steklo ne sa- mo na zdravstvenem področ- ju, marveč sploh pri izvaja- nju programa drugega celj- skega samoprispevka. V tej zvezi še to, da so že v teku priprave za začetek gradnje enake postaje v Storah. Ča- sovno prehitevanje pri grad- njah pomeni tudi denarni pri. hranek. Zato skrb, da bd čim- prej rešili vse zadeve okoli pričetka gradnje zdravstvene postaje tudi v Storaii. M. B02IC ISKRA V MOZIRSKI OBČINI 2-KRAT FERITI OBRATA V LJUBNEM IN SOLČAVI ZačeJo se je pred štirimi leti. Tedaj, ko se je Iskrina tovarna feritnega materiala borila z nekaterimi težava- imi. Toda, navzlic temu se je ta kolektiv, ki slavi letos v okviru Iskrine TOZD FE- RITI 25-letnico obstoja, odlo- čil za korak. Rekli so plaii. Toda, iz te previdnosti se je na Ljubnem ob Savinji raz- vila pomembna delovna eno- ta, ki je na začetku zaposlo- vala le štirinajst žensk, da- nes pa že šest inštirideset. Tak je bil začetek, ki je premnogim nezaposlenim žen- skam z Ljubnega in okodice prinesel delo, kruh. Tej enoti je maja letos sledil iK>v obrat v Solčavi. Zanimivo je, da je razgovore o ustanovitvi obrata v obmej- ni vasici vodil predsednik re- publiške konference SZDL, Mitja Ribičič. Iskra je drža- la besedo. In tako je v pri- tličnem delu domače osnov- ne šole nastal proizvodni ob- rat, ki ne moti svojega le- pega tn mirnega okolja. Tu je zdaj zaposlenih devetnajst žensk. In tako so v petek opol- dne v okviru 251-etnice Iskri- ne tovarne feritnih materia- lov počastili tudi dva delovna uspeha v mozirski občini. Med mnogimi, ki so čestitali temu napredku sta bila tudi član predsedstva SR Slove- nije, Tone Bole in podpred- sednik republiške skupščine, Vladimir Logar. Na Ljubnem pa so istoča- sno počastili tudi otvoritev novih proizvodnih obratov. To pomeni, da se je delov- na enota preselila iz delavni- ce v zasebni hiši v lastne prostore, ki jih je kupila od bivšega Gradbenika. Tu so zdaj tudi lepd vidiki za na- daljnji razvoj. Ne samo v proizvodnem, tehnološkem procesu, ampak tudi po šte- vilu zaposlenih. Glede na raz- položljivi prostor, bodo lahko na Ljubnem zaposlili do se- demdeset žensk, v Solčavi pa do štirideset. Na slavnosti na Ljubnem, ki so jo lepo dopolnili otro- ci domače osnovne šole s kulturnim nastopom, so med drugim govorili direktor TOZD Feriti, Dušan Delni- čar, predsedruk izvršnega sveta mozirske občinske skupščine. Tone Vrhovnik, predsednika svetov solčavske in ljubenske krajevne skup- nosti, Ivan Kosmač ter Franc Terbovšek, delegat odbora koroških borcev, Karel PoMe- ven itd. Po zaslugi Iskrine TOZD Feriti ima gornji predel Gor- nje Savinjske doline zdaj dva močna obrata, ki ne da- jeta samo delo in kruh zapo- slenim ženskam, marveč tudi gospodarsko moč predelu, kjer je bilo odhajanje na de- lo v močnejša središča -več kot značilno. Zdaj se je del- no zaustavilo, v prihodnje pa naj bi se še bolj, oziroma ustavilo v celotL M. BOŽIČ VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ JURIJ ČERNETIČ, TOZD PLINARNA, PLINARNA VODOVOD CELJE Spoštovani tovariš Cemetič' V imenu številnih po- trošnikov plina v celjski občini vas sprašujemo, za- kaj v vašem tozdu ne morete prilagoditi distribu^je plina v jeklenkah delovnemu času zaposlenih. Plina namreč ni mogoče dobiti, če dopoldan, v času, ko vor ša distribucija dela, potrošnik ni doma. Edina izjema so srede, ko pa tudi velika večina ali domala vsi po- trošniki prav tako delajo na svojih delovnih mestih. Tako je povsem nemogoče, da bi si potrošnik zagoto- vil novo jeklenko plina in ob tem še strokovno mon- tažo, če seveda ne vzame dneva dopusta ali prepro- sto — pobegne iz službe in poiaka doma. Sodimo, da bi delovni čas v vaši distribuciji in montaži jeklenk morali prilagoditi potrebam potrošnikov, kot je to mnogokje že storila trgovina, kot skušajo z -Uiveifath Ijanjem drsnega delovnega časa še kje drugje. Pričakujem vaš skorajšnji odgovor, za katerega »e že v naprej zahvaljujem. NOVINAR: BRANKO STAMEJGIČ GOSPODARSTVO V ŠMARSKI OBČINI RAZLOGIZAOPTIMIZEM ZMANJŠANA OBREMENITEV V VSEH OZD 2e kar površna primerjava podatkov o lanskem gospodar, jenju v šmarski občini z le- tošnjim kaže, da gredo v ob- čini stvari vendarle na bolje, to pa še ne p>omeni, da bi za- radi tega morali biti pretira- ni optimisti. Zlasti še zaradi tega, ker primerjava za obe obdobji ni najbolj realna, saj je osnova zelo nizka (slabi re. zultati v prvem polletju 1976 in nekatere nove postavke v obračunavanju dohodka). Kljub naštetemu pa je situ- acija vendarle precej boljša v občini menijo, da se bo do konca leta še popravila. Precejšnje spremembe so tudi med »izgubaši«. Lani so z izgubo poslovale kar tri TOZD: SGP Rogaška Slatina, ki je svojo izgubo uspela sa-- nirati z združitvijo ter Ste- klarna Rogaška Slatina in Me- tka Celje, TOZD Konfekcija posteljnega perila Kozje. Zad- nji dve TOZD se borita z iz- gubo še letos. Po predvideva- njih naj bi ukrepi, ki so na- vedeni v sanacijskem progra- mu, izgubo iz prvega polletja do konca leta pokrili z lastni- mi sredstvi tn odšli v novo leto »čisti«. Proti vsem predvidevanjem in tudi proti resoluciji o dniž- beno ekonomskem razvoju SRS in občine je nenavadno porasel uvoz, kar za 11 % več kot v enakem obdobju lani. Sredstva za investicije so letos v občini nekoliko bolje izkoristili kot lani. Podatki govore o 29 %, medtem ko je poraba sredstev za investicije v osnovna sredstva na nivo- ju regije dosegla 15%. Četudi smo opozorili, da na- vedeni podatki ne morejo biti povsem realni, pa vendarle lahko ugotovimo, da je moč- no zrasel bruto dohodek in sicer nad vsemi predvideva- nji v resoluciji. Dejanska stopnja rasti bi bila okoli 30 %. Močno so se povečali tudi dohodki iz prispevkov za izobraževalno in razisko- valno skupnost. Pripomniti je treba, da Je lani v istem obdobju šmarsko gospodar- stvo poslovalo s precejšnjimi izgubami in da čistega dohod- ka skorajda ni bilo. Zaradi ugodnih rezultatov gospodar- jenja v prvi polovici letošnje- ga leta se Je nekoliko zmanj- šala tudi obremenitev OZD, saj se je njihova udeležba v razdeljenem dohodku poveča, la od 69,1 odstotka na 70,8 od- stotka. Celotni prihodek je na(}- manj porasel v gozdarstvu, gradbeništvu in gosttnstvu, dočim 1e drugod položaj pre- cej boljši. Zaloge gotovih proizvodov so se v občini v omenjenem obdobju povečale za 9 "'o, kar je najmanjši porast zalog v nekaj preteklih obdobjih. Pri tem prednjačijo predvsem ▼ Steklarni Boris Kidrič v Ro- gaški Slatini, KORS ter v Metki Celje, TOZD Konfekci- ja posteljnega perila Kozje. Omenimo še, da so letos močno zrastli dolgoročni kre- diti, povečala pa se je tudi zadolženost s kratokročnimi krediti. Število zaposlenih je kljub nenehnemu naprezanju skup- ščine občine Šmarje pri Jri^ šah, da bi zagotovila nova deL lovna mesta, ostalo skorajda nespremenjeno, četudi je nad predvidevanji: trije odstotki so bolj slaba bera za občino, ki bi lahko v trenutku zapo- slila okoli 2000 prebivalcev. Osebni dohodek v občini je še vedno najnižji v primerja- vi z ostalimi občinami celjsko r^je: okli 3.805 dinarjev. Takšno gibanje osebnih do- hodkov je značilno za več pre. tefclih obdobij in se odraža predvi^m pri gradbeništvu in gostinstvu. Takšen razvoj v gospodar^ stvu šmarske občine sicer nu. di določene pogoje za zmer- ni optimizem, zlasti še, če upoštevamo, da je gospodar- stvo znatno obremenjeno % anuitetami in da se še vedno otepa z zastarelostjo proiz- vodnih procesov, celotna obči- na pa z nerazvitostjo, ki sicer počasi, toda vztrajno izginja. MILENKO STRASEK CEUF: mmm o KANDIDATIH Včeraj je bila v Celju seja komiteja občinske konference ZK, na kateri so razpravljali o kandidat- ni listi za nove člane ko- miteja, sekretarja komite- ja in namestnike sekretar- ja. V novi kandidatni dobi bo imel komite 25 članov, 11 komisij, častno razso- dišče in dva aktiva. Med kandidati za člane komiteja je 10 kvalificira- nih in visokokvalificiranih delavcev, 4 delavci s sred- njo šolo, 4 z višjo, 6 z vi- soko izobrazbo in en upo- kojenec. Delavcev je 10, že- na 8, mladih do 27 let 4, prav toliko udeležencev NOV. Povprečna starost pred- laganih je 36 let, povpre- čen staž v ZK pa 15 let. Za sekretarja so vnovič predlagali Staneta Seničar- ja. LAŠKO ZDRAVSTVO PRIPOMBE NA GRADIVO Svet za zdravstvo tn social- no politiko pri Občinski kon- ferenci SZDL Laško, je v sep>- tembru razpravljal o gradi\'u Zdrav.stvene skuponsti Slove- nije: o pravicah iz enotnega programa tn načinu urejanja drugih pravic, o ureditvi zo- bozdravstvenega varstva, o razporeditvi zdravstvenih or- ganizacij in opredelitvi zmog. Ijivosti in delitvi dela in o ka- drovski in štipendijski politi- ki. Člani sveta so temeljito pre. učili gradivo in bili mnenja, da je tekst nerazumljiv in poln tujk, ki jih občani ne poznajo. Izvajanje tega spora- zuma ne bi smelo povečati obsega administracije v zdravstveni skižbi, kar pa iz sporazuma skoraj nujno izha- ja. Svet si ni znal razlagati, kakšna potrdila bi bila pri uveljavljanju programa velja- vna in kdo bi ta potrdila lah- ko izdajal. Bili so še mnenja, da je obseg enotnega programa pre- ozko zastavljen. Pravice iz do. datnega programa naj bodo enake za vso Slovenijo. Ce je zdravje pravica in dolžnost vsakega občana, potem ne bi smela biti vezana na ekonom- sko moč občine. Diferenciaci- ja participacije za dodatni program lahko deluje tudi ne. gativno, saj destimulira delo in izobraževanje in kaže na uravnilovski sistem. O samoupravnem sporazu- mu o ureditvi zobozdravstve- nega varst\'a je svet mnenja, da se bodo zobozdravstveno usluge celo zmanjšale, kar bi verjetno povzročilo negodova- nje občanov. Z ostalo vsebino gradiva Zdravstvene skupnosti Slo^-^e- nije se je svet striiijal- U. S» 4. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 20. oktober 1977 CELJE RAZSTAVA „VSE ZA OTROKA" OD 21. DO 28. OKTOBRA BO TUDI VEG DRUGIH PRIREDITEV v dvorani Golovec bodo ju. tri odprli razstavo »Vse za otroka«, prireditev, ki je nas- lednica dosedanjih treOi raz- stav i^rač, sioetr pa po vse- bini in obsegu dosti večja, pomembnejša. Ce je doseda- nja pozornost veljaila otro.ški j^rači, zajema nova piriredi- tev celotno delovno in živ- Ijensko področje otroka, od HJosveta opozorili na nujnost oprostitve prometnih davkov pri pirodaji igrač itd. Ob zaključku velike celjske prareditve bo še »dan do'b(re knjige« in ne nazadnje semi- nar o prometni vzgoji otrok. Na pohodu je torej nova celjska prireditev, nova raz- stava, ki že na svojem pr- vem koraku dobiva jugosio- vanski pečat. Ima pa vse po- goje, da se razrase v veliko mednarodno prireditev. Organizator razstave »Vse za otroka« je kolektiv šport- nD-rekreacijtskega centra Go- lovec, pokrovitelja pa »Jut- ranjka« iz Sevnice ter člani- ca zveznega sveta, Zora To indč. MILAN BOŽIČ »UPOKOJENKA« PUHA DALJE Parne lokomotive so zvečina odšle v pokoj. Nekatere vzbujajo pozornost v tehničnih muzejih, večina pa je kje na kakšnem stranskem tiru in čaka, če bi le kdaj ne nane- slo, da bi jih še potrebovali. Ena takih »upokojenih« loko- motiv je na dvoriščni strani tovarniškega poslopja TOZD Gračnica v Gračnici pri Rimskih Toplicah, Razmontirali so ji pogonski mehanizem za vožnjo in tako kot kurilni kotel služi tovarni za ivroizvodj^o toplote v buredno mrzlih zimskih dneh, ko kurilnica v tovarni ne zmore dovolj energije. Tako lokomotiva od časa do časa zapuha skozi visok dimnik, ki »o ga postavili nalašč zanjo. Foto: J. Krašovee POSVET V PREBOLDU MALO GOSPODARSTVO PODPISALI DRUŽBENI DOGOVOR O POSPEŠEVANJU! Posveta o raavoju in pospe. Sevaaajiu malega go^xxiarstva v Preboldu so se udeležili predstavniki skupščine Slove- nije, republiškega Izvršnega sveta, repoibliške konference S22DL ter gospodarske zbor- nice. Zasmmv je bil osrednji govor, ki ga je imel predsed- oik zibora združenega dela sacujpščine SRS Štefan Nemec. Med drugim je poudaril, da bo treba v bodoče povečati eifctivTkost občinskih -CBpravnih organov in delovnih organd- ssacij pri sestavi pdanov. Ti naj zagotovijo trajoejšo per- spektivo delavcem in drugim ljudem za delo v vseh druž- beno sprejemljivih oblikah malega gospodarstva. Poseb- no skrb bo treba namenjati lazivoju družbenoefcooornskih odnosov v skladu z načeU in mlogamd, ki jih zastavlja za- kon o združenem delu. Po- membna naloga bo spremlja- ti razvoj malega g>ospodacr- stva in zagotavljati, da bodo v občinah vsestransko obrav- navaiU ekonomske in druge pogoje gospodarjenja na p>od- lagi samostojnega osebnega dela. Obrtniki se bodo mora- li na področju določene občL ne tesneje povezovati v Zdru- ženja in morali bodo najti svoje mesto in vlogo v kra- jevni skupnostd in občini. Rred maiim gospodarstvom je še velika bodočnost. Vse bolj bo prihajalo do izraza in prav je, da, spodbujajo ob- rtnike in druge delovne ljudi k hitrejšemu ustanavljanju in širjenju pogodbenih organi- zacij združenega dela. Ob vsem tem ne smemo poeabd- ti na gradnjo poslovnih pro- storov za enote malega go- gospodarstva, še z nekaterimi drugimi ukrepi pa bo treba zagotoviti primerne poslovne prostore za deficitirane, zla- sti storitvene dejavnosti, C?rav od realizacije vseh teh nalog je odvisno, ali se bomo še naprej srečevali s pred- časno in nezadovofljivo po- krivanje potreb po storitvenii dejavnosti, preprečili bomo šušinmrstvo, seveda pa bo tu- di več dopoJnijevanja z veliko serijsko proizvodnjo. Doslej je še vse premalo povezave in sodeLovanja z o(rgani!zacija- mi združenega dela. Brez dvoma se tudi skupščina SRS zaveda pomena in vloge ma- lega gospod-arstva. Ni torej naMjučje, da je v svoj pro- gram dela vključila sprem- ljanje izvajanja začrtane po- litike na tem področju. Sicer pa bo razprava o malem go- spodarstvu na vrsti že v pr- vem tromesečju ixrihodnjega leta, še v tem letu pa bo tek- la razprava o tem delu gos- poda.rstva tudi v okvmi reso- lucije za leto 1978. Ob koncu .posvetovanja v Preboldu so podpisali družbe, ni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v žalski občini. Družbeni do- govor pomeni pravzaprav še- le pričetek trdega dela, ki so si ga v Žalcu zastavili, 2sato da bi aneaiziraii in ugotovili dejansko stanje danes in raz- vojne možnosti malega gos. podarstva v občini jutri. Ak- cijski proga:"am za izvajanje dogovora zajema izdelavo analize o možnostih razvoja malega gospodarstva v občini, vsebovati pa mora tudi kon- kreten predlog o ekonom- skem in tehničnem sodelova- nju z drugimi panogami. Se- veda je nalog še cela vrsta. Omeaaimo na primer izdelavo analize o vplivu davčne poili- tiike na razvoj zasebne obrti v preteklih letih ter pripra- vo predlogov za odobritev kreditov pod ugodnejšimi po. goji za organizacije zjdružene- ga dela in zasebrie obrtnike s področja malega gospodar- stva, JANEZ VEDENIK V VITANJU NOVA imAmh V okviru pra25novanj konji- škega občinskega praznika so v petek odprli v Vitanju no- vo tovarno omarastega pohi- štva in sicer v tozdu LIO Les- noindustrijskega podjetja iz Slovenskih Konjic. Sredstva za novo tovarno so solidarno prisj«vale vse temeljne orga- nziacije združenega dela v okviru podjetja, del denarja pa je namenilo tudi i>odjetje Elksport-drvo iz Zagreba. No- va tovarna bo vnesla vrsto spremefmb v organizacijo les- noindustrijskega podjetja, predvsem tistili, ki zadevajo specializacijo proiz\'odnje. Pomenila bo namreč temelj, na katerem bodo vse temelj- ne organizacije zaokrožale svoj proizvodni program in s tem uvajale specializacijo v svojem poslovanju. Doslej so naprimer stavbno i>ohištvo izdelovale kar tri temeljne organizacije in ena od njih je bila tudi vitanjska. Z zgra- ditvijo nove tovarne pa se bo- do Vitanjčani preusmerili v proizvodnjo omarastega pohi- štva iz masiva, tako da bosta lahko ostali dve temeljni or- ganizaciji povečali proizvod- njo stavbnega pohištva in ob tem izboljšali kvaliteto izdel- kov in povečali delorao sto- rilnost. Tovarna v Vitanju pa bo tudi sama dajala večji bruto produkt na enoto pro- izvoda, saj bo delovna ople- menitev porabljenega lesa ve- liko večja kot doslej. Velika vrednost nove tovarne pa bo gotovo tudi v tem, da bo odpirala široke možnosti za povečanje izvoza Lesnoindu- strijskega podjetja. Polovico izdelkov nove tovarne bodo namreč izvozili in s tem bo postala tudi temeljna organi- zEicija v Vitanju pomemben izvoznik v okviru celotnega podjetja. v 41. števUkl Novega ted- nika z Uiie 13. oktobra IDI* snio v članku z naslovom Dom solidarnosti pomanjklji- vo našteli vse organizacije združenega dela, ki so prisjie- vale sredstva za zgraditev Ga- silskega doma v Vitanju. Pra- vilen tekst se glasi: interesna skupnost za požarno varnost GOO.UflO dinarjev. Konus l.)0.000. Kovaška industrija 100.000, TKI Vitanje 150.000, Gozdno gospodarstvo 100.000, Kovinar 75.000, LIP 50.000, Kmetijska zadruga SO.OOO, Comet 20.000, Dravinjski dom 20.000, Kra- jevna skupnost Vitanje lOO.OOO, samoupravna stanovanjska skupnost 340.000, občinski ko- munalni sklad 100.000, zava- rovalna skupnost Triglav 50.000 in člani gasilskega društva ViUnje so prispevali 2O0.0O0 dinarjev za zgraditev doma. D. S. GORENJE — ROGATEC DELO IŠČEJO v šmanski občini je še vedno premalo delovnih mest in prav zaraxii te tr- ditve ž^lja, da bi v občini na kakršen koli način zgladili nove proizvodne obrate, ni iz trte zvita, kot menijo nekateri. Men- da ni kraja v občini, ki vneto dokaziuje, da precej- šnje število občanov v krajevni skupnosti ne bi odhajalo, če bd se lahko zaposlili doma. Razumljivo je — in se- veda tudi docela nemogo- če in neutemeljeno, da bi kar povsod gradili, je pa res, da ostaja precej obča- nov brez dela. Takšffio mnenje se Je zrcalilo tudi v našem ne- davnem pogovoru z Jože- tom Ktmejem, vodjo TOZD Kanden2a*0Tji Gorenje t Rogatcu. Kimej je dejal, da je od otvoritve obrata v ngihovem kraju nenehen pritisk na upravo, da bi zaposlila večje število ob- čanov. »Trenutno je v našem obratu zaposlenih 86 ob čanov, predvidevamo pa, da bomo lahko po spro- stitvi preostalih prostih proizvodnih kapacitet za- poslili še okoli 40 delav- cev, s tem pa seveda ne bomo zadostili vsem že- ljam. V arhivu imamo okoli šesto pro.šenj in sa- mo letos smo jih dobili okoli 150, menimo pa, da bo v naslednjih letih na- val še večji. Teh slednjih 150 prošenj smo dobUi kar bree raTjpisa,« je zatrdil vodja TOZD. Ali Je v srednjeročsiem obdobju kakršna koli mo- žnost zap>oslitve za teh še- sto občanov? »Neka^j je, Je povedal Jože Kunej. Gorenje sicer ne načrtuje raziširitve, v svojem srednjeročnem programu pa jo ima sla- tinski KORS s postavit- vijo manjšega dislocirane- ga obraJta v našem kraju. Morda bo kakšna možnost tudi v bližnji, hrvatski ste- klarni Straža, vendar mo- ram reči, da zelo majhna, saj imamo s Stražo med- sebojni dogovor, da pri nas zaposlujemo eno tre- tjino prebivalcev s hrvat- skega območja, enako pa je tuidi v Straži. Tako sta se dogovcTiU obe krajev- ni skupnosti in dogovora se tudi drže. če bi razši- rili proizvodnjo v Straži aJi postavili kakšen nov obrat, potem da...«, je po- jasnil Kunej. MILENKO STRA5EK gt. 42 — 20. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 CELJE V TURIZMU IfSEH GOSTOV JE VEG NUJNA OBNOVA IN GRADNJA KAPACITET Podatki za prvih devet piesecev turistične sezone pri nas govorijo, da je tok- rat položaj rešil domači gost, tisti, ki je bdi še pred leti zapostavljen. Zdaj prihaja v prvi plan. In ne po naključ- ju, sicer pa tudi povsem m>ravičeno in utemeljeno. V Sloveniji smo imeli po nepopolnih podatkih ob kon- cu septembra oziroma v pr- vih devetih mesecih letos za osem odstotkov več nočitev domačih gostov tn za tri od- stotke manj nočitev tujih, približno prav takšna je sli- t& za celjsko turistično ob- močje. Nočitev domačih go- stov je bilo več za 9 odstot- kov, tujih pa manj za 2 od- stotka. Izjemen položaj v tej statistiki ima Celje. Tu je bilo v prvih devetih mesedh letos nočitev domačih gostov Icar za 17 odstotkov več, tu- jih pa več za 19 odstotkov. Podatki so v resnici prese. neti ji vi, razveseljivi. Seveda Imajo tudi svoje ozadje. Pri Tsem tem namreč ne kaže prezreti dejstva, da so na te. visoke odstotke in primerja- ve z lanskim letom vplivale mnoge športne prireditve, kot atletske, rokometne, ko- šarkarske in druge. šport torej ima tudi na celjskem turističnem področju svoj velik vpliv. Ob analizi nočitev ni bik) moč prezreti letošnje- ga mladinskega pevskega xe- stivala v mestu ob Savinji, ki je prav talco prispeval svoj velik delež. Zelo je narasel tu- di tako imenovani poslovmi turizem, kar kaže na živahnej. še delo v gospodarstvu, v komercialnih službah in po- dobno. Svoj prostor ima tu- di dvorana Golovec, saj je pK>stala pomemben dejavnik v organiziranju velikih do- mačih in mednarodnih pri- reditev. Takšne so številke in tak- šne ugotovitve. Ob njih pa gre še za dejstvo, da Celje kaj več na tem področju ne more * pričakovati. Zaradi precejšnjega števila zastare- lih nočitvenih kapacitet in prav tako zaradi njdhovega skromnega števila. Niso bih namreč redM primeri, da so domači tn tuji gostje zaman iskah v celjskih hotelih pra- zno sobo. Zato so se poda- jali naprej, v druge kraje in mesta, in kdo ve, če se bodo še kdaj ustavih v mestu. Podatek je zgovoren, v njem pa tudi zahteva, da je nujno ne samo obnoviti zastarele kai>acitete, marveč prav ta- ko zgraditi nove. Ambicij na tem področju je veliko. Tudi v Celju. Gre za hotel Evro- po, gre za Celeio tn gre za Menca, Id mora iti v razši- ritev zmogljivosti, če hoče dobro opraviti svojo osnov- no nalogo. Nekaj novih ix>s- telj lahko pričakujemo tudi pri novi Turški mački tn ne nazadnje na Dobrni, čeprav gre tam predvsem za grad- njo zdraviliškega objekta. Pa vendar. Letošnja sezona je torej zrcalo stanja in dobro izho- dišče za reševanje prihod- njih nalog. M. BQŽSfl_ ZRVS CELJE NALOG NE MANJKA AKCIJA »NAŠA OBRAMBA« V VSAKO DRUŽINO Pred nedavnim je bilo v Ce- lju posvetovanje rezeimih vo- jaških starešin celjske občine T sodelovanju z republiško zvezo, kjer so se dogovorili za celovito akcijo o uresniče- vajnu projekta »Našo obram- bo v vsako družino.« Nosilec te akcije bo svet za ljudsko obrambo, varnost in družbe- no samozaščito v občini in odbori za ljudsko obrambo v krajevnih skupnostih na tere- nu. Organizacije ZRVS na te- renu bodo pomagale pri iz\-a- janju te akcije. O tem, kako Našo obrambo posredovati vsepovsod, bodo razpravljale tudi občinske krajevne druž- benopolitične organizacije. Sprejet je bil tudi predlog, da bi pri naročnini, oziroma krit. ju stroškov sodelovali posame- zniki, oziroma bi del sreV ev za naročnino prispevala tudi družba. V dokončnih sklepUi bo to moralo biti točno pre- cizirano. Volilne konference v osnov- nih organizacijah tn aktivih ZRVS so bile končane 15. ok- tobra. Na omenjenem posve- tovanju je bilo sklenjeno, da bodo morale vse organizacije ZRVS tvorno sodelovati pri organiziranju obrambnih kro. žkov v vseh šolah, ki morajo biti ustanovljeni do konca le- tošnjega leta. Pomemben del posvetova- nja je zavzela tudi razprava o načrtu dela ZRVS Sloveni- je za prihodnje leto. V svo- jem vestniku so rezervni vo- jaški starešine že dobili re- publiški načrt in bodo mora- li na njegovi osnovi izdelati tudi svoje. Vse naloge v zve- zi z rednim strokovnim in idejno političnim izpopolnje- vanjem kot vse druge naloge in obveznosti bodo morali re- zervni vojaški starešine izva- jati vestno in s polnim čutom odgoTOrnosti. To se je v pre- teklosti že pokazalo, sai o tem govori tudi dober odsto- tek udeležbe na vajah in pre- davanjih, še enkrat velja ix)- udariti tudi to, da so domala vsi člani ZRVS, posebno še komunisti, močno družbeno aktivni na terenu In v svojih krajevnih organizacijah. DRAGO MEDVED ŠOŠTANJ: RAZSTAVA OB MESECU KNJIGE Kulturni center Velenje je pripravil v avli doma kudtu- re v Šoštanju razstavo pod geslom »Dobro knjigo pred- šolskim otrokom«. Na raz- stavi je v vitrinah na ogled preko 100 različnih knjig « otroško tematiko, poleg teh p>a še številne slikanice z ilustracijami naših priznanih slikarjev in ilustratorjev. Z originalnimi ilustracijami so se predstavili: Jelka Reich- man, Marjana J6mec-Božič, Lidija Osterc in Božo Kos. Ker v vseh šolah občine Velenje poteka letos deseto leto odkar so FK>delili prve Kajuhove bralne značke, so na to temo pripravili p>oseb- no vitrino, v kateri so raz- stavljene vse Kajiihove bral- ne značke, njegova fotografi- ja, pesmi, ter razne Kajuho- ve ix>h'vale tn priznanja. Pr- vo leto je bilo podeljenih 551 značk, v letošnjem 10. jubilejnem letu pa že 3669 — v vseh desetih letih skupaj pa je bilo podeljenih 20.447 Kajuhovih značk za 102.235 prebranih knjig. V. k. ŽELEZNICA IN AVTOBUS: DOSTI SKUPNEGA V Ljubljani so se sestaM predstavniki Železniškega go- spodarstva Ljubljana in slo- venskih avtobusniih podjetij. Ocenjevali so uresničevanje »Programa dela na področju železniškega prometa in so- delovanje s cestnim potniš- kim prometom«. Ugotovili so, da uresničevanje tega načrta ni problematično, še posebej tam ne, kjer gre za nekajmi- nutne razlike med prihodi in odbodi vlakov ter avtobusov. Seveda bodo te in še posebej tiste, kjer so časovne razlike večje, uskladili v novem vo- znorednem obdobju. Poleg tega so se pogovorili še o nekaterih skupnih vpra- šanjih. Tako bodo pKDsebno pozornost posvetili organiza- ciji kombiniranega prevoza, prodaji kombiniranih meseč- nih in priložnostnih vozovnic, prodaji avtobusnih voznih kart pri želerniških blagajnah in obratno. Da bi dosegli v nekaterih mestih boljšo pove- zavo želeOTiiš^kih postaj z mest- nim prometom, bodo skufpaj vla?ali v potniške terminale, UTCljavljali bodo enotne voz- ne rede itd. Skratka, dovolj stičnih točk, ki pa gredo v vseh primerih le v korist av- tobusnemu in železniškemu potniku. M. Bj_ SKUPEN NASTOP Na III. seji TKS Celje, Laško in 2alec so se med drugim pogovorili tudi o nosilcih posameznih šport- nih panog v naslednjem obdobju v omenjenih treh občinah. Tako bo Celje nosilec za atletiko, roko- met, nogomet, alpsk<# smu- čanje, plavanje in gim- nastiko, 2alec za odbojko, košarko, namizni tenis in smučarske skoke ter La- ško 2» streljanje: tv 03 BLIŽAJOČEM DNEVU VARČEVANJA »Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika.« To je misel razglasa mednarodnega inštituta za varčevanje, ki je bil ustanovljen leta 1924 v Milanu in ki je s posebnega inštituta določil 31. oktober za svetovni dan varčevanja. Dandanes je torej pred nami praz- nik, ki ix>ganja čedalje globlje korenine tako v mestih in industrijskih sredi- ščih kot v vaseh in najbolj oddaljenih zaselkih. Saj je dan varčevanja v do- movih milijonov prerasel v nekaj več — v mesec, leto varčevanja, v vsak- danjo prijetno skrb, ki ob pravem ča- su ali v morebitnih težavah izjemno zaleže. Postalo je torej vrlina človeka (Slovenci smo sicer bili vedno znani po varčnosti...), da bi obvladal sa- mega sebe ter pokazal svojo notranjo moč in razum na ta način, da z ustrez- no razdelitvijo svojOi sredstev in do- brin vpliva na zadovoljitev svojih ve- čjih ali manjAih potreb tn s tem p>o- stane oblikovalec svoje sedanjosti pa tudi bodočnosti. Vsak člo\'ek, ki varčuje in ima pri- hranke na hranilni knjižici, se počuti zaradi tega bolj neodvisen, samostojen ima občutek večje varnosti v življenju in pri delu. Varčevanje pa veliko po- meni tudi za družbeno skupnost, saj privarčevana sredstva bogatijo in do- polnjujejo družbeno akumulacijo, ker se po bančnem sistemu vračajo gospo- darstvu in prispevajo k razvoju proiz- vajalnih sdl, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju možnosti za materialni in kulturni napredek druž- be. Ob tej priliki lahko rečemo, da de- lovni ljudje Celja kažejo veliko razu- mevanja za varčevanje. Varčujejo vsi, začenši z otroki v VVZ in v šolskih pionirskih hranilnicah, ki jih je na celj- skem območju največ — torej že naj- manjši shranjujejo svoje prihranke po načelu zrno k zrnu pogača, kar je po memben prispevek k zbiranju prehod- no prostih denarnih sredstev občanov, ki se ponovno vračajo v gospodarstvo in objekte širšega pomena in tam oplajajo. Menimo, da je ravno v naši socia- listični družbeni ureditvi treba posve- čati veliko pozornost vzgoji varčeval- ne zavesti posameznika. Kdor se nam- reč ni naučil varčevati s svojo osebno lastnino in dohodki, bo znal in hotel to toliko manj z družbeno lastnino. Varčevanje je zato še toliko pomemb- nejše, ker veliko prispeva k oblikova- nju človeka, ki bo znal s svojo in druž- beno lastnino prav ravnati. Zato naj resnično p>ostane navada, potreba ia vrlina vsakega občana. t.»trt»i — WOV! TEDNIK §t. 42 — 20. oktober 197] GOSTOVANJE KOMORNEGA GLEDALIŠČA IZ SARAJEV/H v patek, 28. oktobra bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje gostovalo Komorno gledališče iz Sarajeva z drama Witolda Gom bromicza »Poroka«. Predstava bo na letoš- njem Borštnikovem srečanju v Mariboru kot ena najbolj uspelih jugoslovanskih predstav pretekle sezone, v Sloveniji pa jo bodo poleg Celja videli tudi v Ljubljani. Uprizoritev je zrežiral ugleden gost iz Poljske Tadeusz Mine. Za Celjane bo to že drugo srečanje z velikim poljskim dramatikom Gombrovoic zem, pred leti je SLG Celje postavilo na oder njegovo »Ivono, knjeginjo burgundsko«. Celjsko gledališče je to izredno predstavo uvrstilo v program svoje široke repertoame ponudbe in tako se nam že na začetku se- zone obeta lep gledališki dogodek. ^ LAŠKO KLOPOTEC JE PEL V VRTCU Prejšnji teden so otroci, ki obiskujejo vrtec v Laškem, praznovali trgatev, najlej^i jesenski dogodek. S tovari- Sicami so se na ta dan dol- go pripravfljall. Učili so se pesmi, uganke in recitacije, ki govore o jeseni, živalih In sadju. Na trgatev so povabili starše, da so jim pokazali, kaj vse znajo. In res so dobro pripravili, prav tako pa so tudi lepo uredili in okrasili okolico vrtca. Groz- dje je viselo na »brajdahx<, j>ostavili so stojnice, ki so bile bogato obložene s peče- nimi jabolkami, kostanjem, krompirjem, grozdjem, bana- nami in hruškami. Preden pa so otroci priče- li pokušati vse te dobrote, so staršem zapeli pesmice o živaUh, ki se pripravljajo na zimsko spanje, o zrelem sad- ju in o otrošktim veselju. Rešili so tudi nel^j ugank, ki jim jih je zastavila tova- rišica. Ta jih je potem pova- bila na trgatev, povedala pa jim je tudi, da lahko v »banki« dobe denarnice z že- toni, s katerimi bodo kupo- vali pri stojnicah. Opozorila jih je, da je število žetonov omejeno in morajo zato do- bro paziti, kako jih bodo pkorabili. Tudi kislo jesensko vreme ni moglo ustaviti vrveža otrok pri »brajdah« In stoj- nicah. Kmalu so se jim pri- družili še starši, ki so jim toa'arišice tudi n^delile že- tone. Tako so otroci v laškem vrtcu z ustvarjalno igro pi-o- slavili jesen, najbogatejši let- ni čas. VIDA SPENDL ŠMARJE PRI JELŠAH URBANISTIČNI RED Brez urbanistične ureditve si težko zamišljamo ure- jeno občdiK>, to temboij, če se pretežna večina njenega ozemlja vključuje v nastajajoči sjKKnin^ko krajinski park Kuntrovec—Kozijansko. Načrtovalci urbanistične ureditve meiiijo, da bi ▼ Smarski občini morali izdelati načrte za dvanajst nase- lij. Na seznamu je tudi Rogaška Slatina z okoliškimi naselji, Podčetrtek z Atomskimi toplicami kot nedelji- vo celoto in sosednje Harine Zlake na lirvatski strani, Kozje, Bistrica ob Sotli, obstaja pa še predlog za uredi- tev dokumentacije za območje akumulacije Vonarje vključno z nekaterimi zaseUci. Ker so posamezna naselja urbanistično Urejena (na- črti so že izdelani), bo dedo precej lažje. Leta 1976 je bil izdelan načrt za Podčetrtek z Atomskimi toplica- mi, dve leti prej za Kozje. Istega leta kot za Podče- trtek so izdelali urbanistični načrt še za Pregrado, že dalj časa pa obstaja podobna dokumentacija za Kumro- vec (navajamo zaradi spominsko krajinskega parka). Izidelaiva teh načrtov bo vsekakor morala biti neneh no v ospredju. Gradbena nered je na podeželju doslej naredil preveč škode, da bd lahko odlašali ureditev tega, kar želimo za vsako ceno zaščititi; rešiti vsaj tisto, Icar ni odnesel že potres. M. STRASEK ŠOŠTANJ: GOSTJE iZ SPLITA Pred dnevi je bila v do- mu kulture v Šoštanju po daljšem letnem premoru prvovrstna kulturna prire- ditev. Tokrat je nastopil oktet »Klapa Kaštela« iz Splita pod umetniškim vodstvom Berislava Vuleti- na. Izbor programa in av- torjev je bil pester in skr- bno izbran. Slišali smo de- la številnih dalmatinskih avtorjev, še zlasti pa so ugajala dela Jakova Gotov- ca in Berislava VuleUna, ki je, kot že omenjeno, umetniški vodja okteta iz Splita. Namesto običajnega od- mora je spregovoril pred- sednik SZDL mesta Šo- štanj Martin Primožič, za njim pa Nevenka Bezič iz Splita, ki je šoštanjčane seznanila s kratko zgodo- vino Splita. V. K. LAŠKO: CICIBANOVA SOLA NA DEŽELI Skupnost otroškega var- stva občine Laško je tudi le- tos vključila y predšolsko vzgojo otroke od 3—7 let,, ki ne živijo blizu vrtcev. Ci- cibanovo šolo je organizira- la v Rečici, Reki, Lažišu in Svibnem, v Jurkloštru pa bo začela šola delovati v novem- bru, zaradi p>omanjkanja ka- drov. Oddelek so ukinili v Henini, ker za njegovo delo- vanje ni dovolj otrok, cici- banova šola pa bo letos pr- vič v Brezah in Vrhu. Do sedaj se je td vzgojno var- stvene oblike udeleževalo ^0 otrok, s povečanjem števila ' oddelkov pa je bo deležno še več cicibanov. Solo vodijo tovarišice, ki p>oučujejo na nižji stopnji in to enkrat te- densko 2—3 vire. V pomoč pri ddu so jim interna skripta, igrače in učne pripo- močke pa dobijo od Skup- nosti otroškega varstva, s ka- tero so tudi pogodbeno ve- zane. Starši, ki so po večini kmetje, so nad cicibanovo šolo navdušeni, kar dokazu- je tudi to, da sami vodijo otroke celo iz šest kilom^ trov oddaljenih krajev od po- družničnih šoL Otroci prinašajo malice s sabo, drugače pa je šola za- stonj, saj jo v celoti finan- cira Skupnost otroškega var- stva. Delo s cicibani poteka po podobnem programu kot v vrtcih. Tovarišice posvečajo pozornost predvsem socializa- ciji otrok, razvijanju njihove- ga gm'ora in higienskih na- vad. Veliko časa posvetijo tu- di igri in ogledu diafilmov. Tovarišice skl^icujejo tudi go- vorilne ure 2» starše, ob koncu leta pa zanje m za zunanje sodelavce priredijo proslavo in razstavo, kjer lah- ko skupno s cicibani poka- žejo uspehe svojega dela. VIDA ŠPENDL USPOSABLJAdJE PROSTOVOLJCEV Danes poteka t domu JLA seminar za mladince celjske občine. Na seminarju so mladmke in mladinci, predvsem iz srednjih šol, ki še niso izvajali vzgoje v eno- tah TO. Poslušali bodo pre- davanje o konceptu SLO in vlogi teritorialne obrambe ter o specialni vojni in delova- nju tuje propagande. K. V. PODČETRTEK KORISTNO GA BODO UPORABILI Kdor dela, hitro najde po- (moč. To reklo še zlasti ve- lja za osnovno šolo v Pod- četrtku, ki je bila in je za- radi svoje nenehne aktivno- sti deležna vsestranske po- moči različnih dek>%'nih in drugih organizacij. Konec minulega tedna so bili na šoli na obisku (in na ogledu) predstavniki ma- riborskega gozdnega gospo- darstva in njihovi kmetje ko. operantje, gozdni posestniki. Ze pred štirinajstimi dnevi so se domenili za obisk, ta- krat pa so tudi povedali, da so za šolo pripravljeni žrt- vovati nekaj lesa za njene potrebe. Koliko, zaenkrat ni- so povedali, vendar so ob našem obisku vest potrdili. Med udeleženci ekskurzije je bil tudi kmet kooperant Ivan Bukovec iz Duha (ob avstrijski meji) na Kozjaku. Pogovarjali smo se v živah- nem vzdušju tik ob telovad- nici. »Res je, šoli smo priprav- ljeni odriniti loakaj ]es^ ker vemo, da si ga s svojim de- lom zaslužijo. Kako ga bo- do uporabili, naa ne zanima, saj vemo, da tukaj cenijo sleherno reč. To lahko ko- nec koncev vidiš na sleher- nem koraku,« je dejal Ivan Bukovec. Povedal je Se, da so z ogledom zelo zadovoljni in da bodo svoja opažanja ko- ristno izrabili doma. Se po- sebej jih je zanimalo delo- vanje hranilniško bančne službe in pa turističnega društva. »Mislim, da bi naši učite- lji kar vsi po vrsti morali obiskati to šolo in vzglede sprejeti za svoje in jih pre- saditi domov. Pedagogika prostega časa, kot imenujemo to 2;vrst pedagoškega delova- nja, je, menim, tisto pravo, kar bo poslej moralo voditi naše šolnike. Čimprej pri- praviti učenca aa življenje, za našo samoupravno stvarnost,« je zaključil naš p>ogovor. iC^OICRONIKA v Petrovčah so odprli nov vrtec, v katerem je šest igralnic, kuhinja in drugi prostori. Tako bo z novim objektom, ki b< lahko sprejel 120 otrok, poskrbljeno za potrebe otroškegj varstva v tem kraju. Celotna investicija je veljala pet in p<^ milijiHia dinarjev, sredstva pa so zbrali s samoprispevkon žalskih občanov, del pa je primaknila tudi skupnost otro škega varstva. Vrtec v Petrovčah je odprl predsednik odborj za izgradnjo določenih objektov družbenih dejavnosti Fran« 2užej. JANEZ VEDEN« Vreme sicer ne govori, da se bližamo zimskemu času. H otroci, ki z drsalkami v rokah, odhajajo na dnsališče v celj- skem mestnem parku, pa so dokaz in opozorilo hkrati, da se kljub umetnemu ledu le bližamo obdobju, ko bo bolj ži< živelo ne samo umetno drsališče, marveč tudi smučišča in sploh bele poljane. Drsanje v tem času, v srajci ta z zavi- hanimi rokami, pa Je seveda užitek zase. Lep in prijeten. Foto: M. B.| Ob novi šoli v Rogatca raste telovadnica, za katero so obča- ni zbrali sredstva s samoprispevkom. Kot zatrjuje izvajale« del — in krajani upajo, da ne bo ostal le pri besedah, bo prva faza končana do dneva republike M. Strašek Vse, ki ste od 10. 2. do 30. 9. 1977 kupili v Tehnomercatorjevi prodajalni LABOD cevne termostate proizvodnje IMIT, Italija, obveščamo, da nam je dobavitelj pomotoma fakturiral previ- soko ceno. Vljudno prosimo, da se oglasite v ome- njeni prodajalni — kjer boste na podlagi predlože- nega dokazila o nakupu prejeli razliko med zaraču- nano in pravilno prodajno ceno. TEHNOMERCATOR — TOZD MALOPRODAJA St. 42 — 20. oktober 1977 NOVI TEDNfK — stran 7 OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI ROGATEC NEUNIČLJIVI VRAŽIČ... LJUDJE BI RADI DELALI, DELA PA NI DOVOLJ ZA VSE Od strmine, na kateri je njega dni staj Stari rogaški grad, je zavelo po sveže pokošeni travi, duh pa se je že koj v začetku pomešal z dimom steklarne v Straži, na sosednjem Hr- vatskem, za streljaj od trga. Spodaj so se pod gradom Strmol, ki so ga postavili kdo ve kateri fevdalci, ime pa je dobil po rodbini Strmolov, leta 1436, igrali pri novem otroškem vrtcu rogaški otroci. Živžav je brez težav dosegel prva drevesa gosto poraslega hriba. Dve tako zelo različni dobi sta si stali takorekoč nekaj metrov narazen. Nekdanji strmolski gospodarji, ži- veči le še V knjigah zgodovinarjev, Tumperbergi, Dornbergi, Reisingi, Petazziji, Attemsi in na- zadnje VVindischgraetzi in otroci delavcev, kmetov, trške inteligence. Pa saj je tako povsod po Rogatcu, na vsakem koraku, staro z novim. 1 Ob srečanju z Antonom Tuškom, enim pravzaprav redkih starih tržanov, smo hočeš nočeš morali priana- ti, da nas v Rogatec kar dolgo ni bilo. Tuškovemu mnenju se je brž pridru- žil Robert Adrinek, Kozjan sicer, a že lepa leta Ro- ga tčan, to pa so nam Jcaj bitro 2jmetali v brk še dru. gi, s katerimi smo se ti- sti dan pogovarjali- Adrinek je vneto vrtal v nekakšne akte na matič- nem uradu, ko smo ga ^ dvignili izza mize. Skupaj smo odšli k predsedniku^' krajevne skupnosti, a ta' se je menda vdrl v zem-^ Ijo. Člana sveta krajevne skupnosti Antona Tuška smo našli doma. Takoj je bil pripravljen, da reče kakšno o svojem kraju. O problemih ni bilo tre- ba vpraševati, nanj smo naleteli kar v začetku. Kara stopiti, kje se zagre- ti, smo sta'kruli glave v mrzlem jutru, ko se je sonce še skrivalo za me- glo ih hribi. »Vsaj začeti ne bo tež- ko«, je vse skupaj pre vr- gel na hudomušno plat Adrinek ni nas odvlekel v Jelštno gostišče, nekaj me- trov vstran od rečice So- tle. Onkraj je že hrvatska krajevna skupnost Hura na Sutli, s katero žive Ro- gatčani v slogi, odkar po- mnijo. »V Rogatcu skorajda ni- ti ena družbeno-politična organizacija nima primer- nega prostora, ali i>a je sploh brez njega. Sestan- ku jemo pač, kakor nanese in kjer je prosto,« je za- čel Tušek. »Sploh zadnja leta ne vemo, kam bi se obrnili. Kraj raste, šteje že 1300 prebivalcev, otepamo se s stoenim problemom. Poča- si gre naprej. Lani smo dobili tovarno Gorenje, ob- navljajo trgovino, uredili so gostinski lokal, zgradih so nam vrtec, za Rogat- cem grade šolo, telovadni- ca pa že stoji!«, kar na hitro našteje Tušek. Pridejo nas pobarat, č« Anton Tušek je eden ti- stih v Rogatcu, ki nikoli ne izpreže. bomo kaj pili in k nam prisede Anica Horvat, upravnica gostinstva v Ro- gatcu. Rogatec si je v nekaj le- tih ustvaril neslavno ime. Ime po katerem slovi da- leč naokoli. Pretepanja in razgrajanja, groženj in fi- zičnih napadov na kraja- ne, razbijanja in divjaštva je tod na pretek. Horvatova: »Nikar ne mislite, da so to naši do- mači fantje. Ne, vinjeni pridejo že od drugod in potem strahujejo vse po vrsti. Nekoč je malo manj. kalo, da me ni zadela ste- klenica. Bojimo se organi- zirati kakršno koli zabavo, ker vemo, da brez prete- pov ne bo šlo. Vse to me- če na kraj kaj , slabo luč . •.« Tušek: »Sklicali smo zbor občanov, zbor pred- stavnikov druž"Deno-politič- nih organizacij, povabili ljudi z milice in sodišča. Vse smo F>ovedali in če ne bo nič pomagalo, se bomo pritožili na najvišjo in- stanco. Radi bi imeli mir, varnost. . .« Kar tekmujejo, kdo bo povedal kaj novega. Adrinek: »Kazni so pre- majhne, neučinkovite, sto- rilci so vedno isti že leta in leta. Stari znanci mili- Robert Adrinek, kozjan- skih logov list, ne razu- me, zakaj nihče nič ne naredi, da bi bUo en- krat za ^'selej konec iz- gredov. .. čnikov in sodišč ...« Ubogi Rogatec! Ce lahko verjamemo potopisen in kanclerju oglejskega patri, arha Pavlu Santoniniju, je bil kraj med 1470. letom in 1436 trikrat požgan, le- ta 1487 pa kazal močne sledove madžarskega vpa- da. Bil je v razvalinah in domala brez ljudi. Posle- dice je nosilo tudi obzid- je: črno od požarov in de- loma tudi porušeno. Roga. tec se vendarle ni vdal, da- nes pa naj bi klonil pred mladimi vandali in nespa- metniki? Kramljali smo o marsi- čem. Radi bi uredili n; 1 iš. ko vežico in pokopališče, pripravljajo se na asfalti- ranje pločnikov, manjka večji parkirni prostor, po- trebna bi bila nova, pove- čana telefonska centrala. )'S telefoni je menda križ kar ix> vsej občini. Čedalje več je občanov, ki bi želeli imeti telefon. Vri nas je kakšnih 50 kraja- nov, ki bi takoj naročili telefon. PTT Celje nas je vključilo v svoj srednje- ročni program s pogojem, da zagotovimo novo stav- bo. Ne bo tako lahko,« je razmiiljal Adrinek. Kot da bi problemi ime- li mladiče: težave z vodo- vodom, velikokrat so brez vode, delovne organizacije ne odvajajo dogovorjenili 300 dinarjev po delavcu, zaposlen izven občine, za potrebe krajevne skupno- sti mladi ne kažejo nika- kršnega zanimanja za oži- vitev kulturno prosvetne- ga delovanja . •. Ustavimo se za hip. Ko je beseda nanesla na kulturo, je Tušek nekoli- ko zagrenjeno povedal, da so včasih imeli zelo-dober pevski zibor in dramsko skupino, da pa je vse sku- paj šlo po gobe. Ostala je le še dokaj dobro založe- na knjižnica. RAZGRAJASKA APOKALIPSA Jože Kunej, mladi vodja TOZD Kondenzatorji, ki je ta čas prisedel, je ne- kaj minut molčal, nato pa se je pridružil pogovoru. »Povedal bi kar narav- nost; hvaležni smo Gore- nju in občini, da so nam postavUi fabriko, a kaj, ko ljudje kar naprej prosijo za delo. Letos smo brez razpisa dobili 150 prošenj, vseh pa do sedaj tiči v predalih okoli 600. Kam z ljudmi, ki se žele zaposli- ti? Marsikdo bo najbrž pripomnil, da v občini ne. upravičeno »jamramo« za obrati, pa ni tako. Naj pri- dejo, pogledajo, povpraša- jo ...« Zadaj za gostilno je hru- melo, pripravljali so se za gradnjo novega postajališ- ča za avtobuse. Tod je ce- sta še kar dobra, tudi na obe strani proti Hrvatski in Celju, le na drugo stran, proti i^tuju, se zade- va spremeni. Lokalne ce- ste pa, ugotavljajo sogo- vorniki, so križ zase. De- narja ni. In na koncu vsi skupaj ugotovimo, da res ni prav, da grad Strmol propada, da ni prav, da je Stano- vanjsko podjetje izselilo prebivalce kar tako, ne da bi karkoli storilo, ko pa je prej leta in leta vleklo sicer skromno stanarino. Ni vrag, smo tudi rekli, da se ne bi našel nekdo, ki bi bil pripravljen po- . kriti grad, pristaviti žlebe in popraviti fasado, pred- vsem severni del. Res, ta- ko smo rekli tam v gosti- šču na križišču, a kaj ko ni denarja. Pa bi še marsikaj rekli, če nas ne bi, kot je že na. vada, preganjal čas. Iz nekdanjega srednje- veškega trga se je Rogatec razvil v močno naselje, ki mu daje utrip bližnja tn- dvistrija v Straži in obrat Gorenja- Iz Rogatca vodi- jo niti predvsem na Hr- vatsko. Na trgu ob križiš- ču je venomer živahno, vse polno ljudi. Ce je Rogatec res vra- žič, je nazbrž neuničljiv kljub vsem požarom, na- padom Turkov in Madža- rov in kar je še podobnih nezgod. MILENKO STRASEK Rogatec: staro trško jedro. Okoli njega se je razrasel sedanji Rogatec, v katerem Je moč videti tudi asfaltirane ulice. ZGORNJA HUDINJA, STEZA NAJ BI TOKRAT OSTALA Jeseni 1974. leta so na Zgornji Hudinji slavnostno odprU drugo TRIM stezo v celjski občani. V prelepem gozdičku sta jo skupaj ure- dila Zveza za šport in rek- reacijo in učenci osnovne šole Franja Vrunča. Sled- njim so stezo tudi zaupali v varstvo. Zatem seveda, ko so z velikim ponosom raz- kazaU res lepo speljano in domiselno TRIM stezo, de- monstrirali uporabo ovir in celo pretekli 800 metrov dol- go tekaško progo, ki je se- stavni del TRIM steze. Nova celjska pridobitev takrat ni dolgo zdržala. Po- časi so jo načenjali vanda- li. Najprej so izginila pole- na za razgibavanje. Verjetno so jih požrli zublji peči oko- liških hiš. Natx>, nenadoma, ni bilo več klopi, vandali so povsem razbili in imičili le- po postavljene gozdne ovire, tekaško stezo je porasel mah, prav pred dokončnim koncem so izginiU še krogi in za njimi napisne table z opisi vaj ob posameznih ovi- rah. In zadnja je izginila, kdo ve kam, čudovita na- pisna tabla, na kateri je pK>- nosno pisalo, da kondicij- ska steza Hudinja vsebuje TRIM in tekaško stezo. In čisto spodaj: »Steza je na- ša, zato jo čuvajmo«. V do- brem letu dni ni od steze, ki je takrat stala nad 20 ti- soč dinarjev, ostalo prav nič. Pred dnevi pa so se mla- di iz novoustanovljene os- novne organizacije ZSMS Zgornja Hudinja s pomoč- jo Telesnokultume skupnosti lotili obnove steze. V obno- vo so vložiU 12 tisoč dinar- jev in z udarniškim delom stezo povsem obnovili. Vno- vič so namestiU vse ovire, privalUi nova polena in vko- pali nove štore. Skratka, ve- liko delo so opravili. In ko- ristno tudi. Pa se vendar sprašujemo, kako, da je de- lalo le nekaj nad trideset, mladih. Osnovna organizaci- ja šteje mnogo več članov. In ne le to. z lepakom so mlada pozvali k sodelovar nju vse krajane Hudinje. Pa se vabilu razen mladih rd odzval nihče. In to na dan, ko je bil bife v samopo- strežnici do zadnjega kotič- ka poln in ko smo med obi- skovalci videli veliko tistih, ki sicer radi godrnjajo in nergajo, češ, kako lena in brezdelna je mladina, ki zganja le hrup okoli blo- kov. Bodi kakorkoli že, mladi so se izkazali. In prva us- pešna akcija je nedvomno le spodbuda najmlajši celj- ski osnovni organizaciji ZSMS. TRIM steza na Zgornji Hudinji spet stoji in gotovo bo vnovič postala priljub- ljeno izletišče sprostitve in rekreacije željnih krajanov. Upajmo le, da za dlje kot prvič. Pa čeprav tokrat ob njej ni ponosne napisne tab- le, ki bi opozarjala, da je stezo treba čuvati, ker je naša. B. STAMEJCIC Ta, z veliko ljubeznijo narejena tabla, je izginila med zad- njimi. Namesto nje je zdaj nova — plastična. Foto: B. S. BOLJ V MRTVO KOT V ŽIVO DESET LET STAR PROBLEM Oddaja »V živo« v Radiu Celje v ponedeljek zjutraj ni zadovoljila poslušalcev. Pre- več se je vse vrtelo okrog preiskav tn ugotovitve plina v ozračju. Iz članka v Celjskem ted- niku: Pojasnite nam! od 18. januarja 1968. je razTvidno, da je bilo že takrat strokov- no ugotovljeno, da je bilo v Celju 61-krat več žveplenega dioksida v m' (9,14 mg), ka- kor je predvidena količina, ki ni škodljiva človekovemu zdravju (0,15 img), in da je v celjskem ozračju 3 do 4- krat več prašnih delcev (1.042) kakor jih je v nor- malno nasičenem zraku (300). Takrat še ni bilo tovarne titanovega dioksida, torej da- nes gotovo ni manj škodlji- vih plinov, čeprav so neka- tere tovarne že rešile ali vsaj rešujejo ta problem z očiščevalnimi napravami. Raziskovanje ozračja se je pričelo že oktobra 1967. in je bik) določeno, da bo tra- jalo do leta 1969. Sedaj se p>onovno pričenja z istim de- lom, ki je bilo opravljeno že pred desetimi leti. Tudi na A;jaževem hribu je delova- la raziskovalna naprava, ui>ravljaa jo je že pokojni tovariš Milan Ctetina. Tovarišioa iz Zidanškove ulice je povedala, da jo vsa- ko noč dviši plin. Poudarim, da ne duši samo nje, pač pa vsi občani mesta in okolice vdihavamo strupen plin zla- sti ponoči in to ne samo v zimskem času, pač pa vse leto! Rešitev je samo ena: im- praviti čistilne naprave. Ne več odlašati, pač pa poiska- ti finančna sredstva. To je skrb p>odjetij, vsega mesta in občine, mogoče pa bi tudi občani sodelovali pri rešitvi tega vprašanja. Zakaj ne bi prispeval tudi solidarnostni fond? Celje trpi vsled plina več škode, kakor jo povzro- či ponekod naravna- katastro- fa, recimo poplava. Plin v našem ozračju je sovražnik številka ena, saj ogroža zdravje več tisoč lju- di, škoduje živini in uničuje rastlinstvo. Nič ne čakajmo, pač pa s skupTK) akcijo reši- mo ta problem! JANKO POGAČNIK Celje OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RIN SPOSiHO SE JIH v naše kraje prihaja oziro- ma je že prišla jesen. Dnevi so krajši, noči daljše. Po do- linah je morje jesenske me- gle. Med prazniki v jeseni praznujemo tudi dan mrtvih- Na ta dan se spoannimo vseh umrlih, vseh borcev in žrtev fašističnega terorja. Zdaj, ko je vreme lepo, ure- dimo njihove grobove, spo- menike itd. Pokopališki od- bori in drugi, ki skrbijo za urejenost pokopališč, pa naj v tem času opravijo svoje, da bo njihov zimanji videz lep, urejen. STANE KURNIK, Slivnica KAM BO TO PBSPELJALO? Namesto, da objavljate sli- ke z živalskimi pozami brez človeškega dostojanstva, ki slabo vplivajo na nezrelo mla- dino, jo rajši učite lepega ve- denja. Učite jo tudi pošteno- sti, da ne bomo toliko slišali in čitali o krajah in ponever- bah na račun vse družbe. Tu- di bi bilo dobro, da bi uči- li vestnosti _ pa čuvanje oko- lja, da bi ne metali ogorkov kamorkoli, kjer povzročajo p>ožare, ki napravijo mnogo škode in strahu. Ce je komu toliko za seks, naj kupi , primerene revije, NT pa je družinski list, ki ga čitajo tudi otroci. Otroke je treba pravilno vzgajati. I»a se zgodi, da so slabi, ker je toliko činiteljev, ki nanje sla- bo vplivajo: neprimerne pred- stave v gledališču, kinu, tele- viziji, slaba družba itd. Veli- ko je kritike na račun slabo vzgojene mladine. Kam bo to pripeljalo? PAVLINA KLANCNIK Dom upokojencev Celje UMETNIKI, „UMETNIKI", OBRTNIKI Stadion v soboto pop>oldne v Žalcu je sprejel kar pre- cej obiskovalcev. Tam je i^^nireč bila nogometna tek- ma med obrtniki iz žalske občina in znanimi in malo manj znanimi imeni našega estradnega sveta. Feri Smola je ekipo slednjih imenoval Umetniki, kar je še en do- kaz, da je laliko umetnik pri nas že vsakdo. Adi Arzenšek, slikar je na- stopal v ekipi obrtnikov in s tem javno priznal, da se ima za obrtnika in ne umet- nika. Ton^ Forneazi TOF je na tekmi zabil gol. S tem je dokazal, da zna včasih tudi zares zadeti. Uradno je bil glavni autmi- gec obrtnik Viki Malenšek. Nastopil je v čudoviti oble- ki in kravati. Kot se obrtni- ku dandanes pač spodobi! Oto Pestner je na tekmi zdržal oba polčasa. Od tega deset minut na igrišču, pre- ostali del tekme pa v sla- čilnici. V desetih minutah, kolikor je bil na igrišču so oboževalke zares imele kaj videti. Priporočamo trim! Adi Arzenšek se je spopri- jateljil s Tofom. Baje bo Adi zamenjal Jerneja žitni- ka v Tofovem Butiku. Tof si je namreč na vso Žitnikovo srečo c^ledal Adijeva dela. Učitelj, sicer pa mož gostil- ničarke (tako je namreč bil na plakatih najavaljen) Acx) Plevčak je ob pogledu na Fe- ri ja Smolo takoj postal bolj- še volje. 2e zato, ker Feri tehta kakšnih tridvset kilo- gramov več. Aoo je bil dru- gi najtežji igralec na tekmi. Mladi celjski i>evec Franjo Bobinac je samo zato igral v obrambi, da ne bi slišal kletvic svojih tovarišev, ki so igrali v napadu. Navsezadnje je Franjo še mlad ,.. Baje si žalski obrtniki ni- so upali zmagati, ker je v ekipi »umetnikov« igral ured- nik TV Žehtnika Ivo štrakl. S Tofom so si kar na roke ... Med obrtniki je bil naj- boljši predsednik Združenja samostojnih obrtnikov Franjo Verdnik. Bil je gledalec. Rezultat ob koncu — 7:7! Tekma je sodila v sklop Tedna malega gospodarstva, katerega namen je bil tudi razvoj pospeševanja obrti t žalski občini. Lahko rečemo, da je tekma usi>ela! Tekst: JANEZ VEDENIK ' Foto: TONE TAVČAR ŠMARTNO OB PAKI: STREHA ZA PRAZNIK Ker se dela pri prvem bloku bližajo koncu in ga bodo novim stanovalcem izročili v uporabo verjetno za praznik — 2y. novemDer, so že pričeli s pripravljalnimi deli za zgia- ditev drug^a stanovanjskega bloka. Ta bo izdelan po načr- tih prvega, le da bo tu zgrajeno tudi zaklonišče. Dobro bo tudi to, da stanovanjski prostori ne bodo tako zveriženi, kot pri prvem, ampak bodo imele sobe po štiri vogale, ne pa pet ali celo več, kot je to v prvem bloku. Žiil tudi ne bo kleti, pa tiidi shramb ne. Le kam bodo ljudje spravljali svojo kramo, če za to ne bo nobenega prostora? Tudi v novem bloku bo 17 stanovanj. Pri prvem bo v pritličju splošna in zobna ambulanta, potrebni laboratoriji in lekarna ter pošta, ki je sedaj v neprimernih prostorih. V druge pa bodo v pritličju trgovski pA)stori Mercatorja. In- vestitorji so gradbeno p-^ijetje Vegrad iz Velenja, Ljubljan- ska banka, Merkator iz Celja in drugi. SPORED OD 20. DO 26. 10. 1977 ČETRTEK, 20. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — območna PTT služba, 8.50 Pod Konjišico goro, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Glasba, iz stu- dia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, Zabavm globus. Posebna oddaja po referendu- mu o združitvi Kovinotehne in Tehnomercatorja, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Aktuahio — pred osrednjo proslavo klubov OZN, 17.45 Domači ansambli, 18.00 2^ključek sporeda. PETEK. 21. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 8.50 Po laški občini, 9.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16,00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in iX)zdravljajo, Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila,, 17.30 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 22. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, S.^O Celjski odmevi, 9.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vedri zvoki, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 23.10.: 10.05 Poročila, 10.15 Predstavlja- mo vam — Slavko Kokot, 10.30 Obvestila, 10.45 Poseb- na oddaja — Dejavnost klubov OZN, 11.00 Feljton, 11.50 Zabavni globus, 12.00 Naši poslušalcu čestitajo in po- zdravljajo, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Coctail melo- dij, 13.30 Kmetijska oddaja, iS.fiO Direktno javljanje s krosa Dela v Žalcu, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELIF^K,' 24. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo, 8.50 šentjursko-šmarski utrinki, 9.00 Zaključek dopol- danskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poro- čila, Naši poslu.šalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 športni pregled, 17.50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda. . TOREK. 25. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Kakšen »rak dihamo Celjani, 8..50 Po Savinjski dolini, 9.00 Za- ključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši p>oslušalci čestitajo in pozdravlja- jo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17..30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA 26.10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo, 8.50 Mo- zirski utrinki, 9.00 Zaključek sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušiilci čestitajo in po- zdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvefrtila, 17.30 Med delegati. 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. PREROKBA je eden od filmov, ki so nastali v času izredne.cfa zani- manja občinstva za filme groze, mistike in strahu. Film je posnel Richard Donner, med igralci pa srečamo Gre- gvja Pecka, Lee Remick in Davida Warnerja. Film je nastal po izrednem uspehu Izganjalke hudiča. Tema, ki jo obravnava, je domala identična. Zakonski par ne mo- re imeti otrok, ko žena vendarle rodi, ji otrok med po- rodom umre. Da žene ne bi prizadel, mož posvoji v istem času ro.jenega otroka, katerega starši niso znani. Izkaže pa se, da je otrok hudičev poslanec in vrste se umori ter nesreče, ki jih povzroči mali hudiček. Po smrti matere se očetu vendarle odprejo oči in siH)zna, kaj je njegov otrok. Skuša uničiti hudiča v njem, vendar v odločilnem trenutku Ic ne zmore moči, da bi bitje ubil. Vsebina torej, s katero se nikakor ne moremo strinjati, saj ,je preveč mistična in privlečena za lase. Je pa film obrtniško vrhunski. Kamera in trik sta iz,jemna, montaža odlična in dejansko postane ob grozl,iivih scenah prav vsa- ke.sja gledalca strah. Je pa spet vprašan.je. komu je to prav- zaprav potrebno. Zakaj se slepimo ob vrsti tem, ki jih je vredno filmsko obdelati in ki se ubadajo z najbolj pereči- mi vprašan,)! človekovega bivanja in eksistence, zakaj je to- rej potrebno bežati v svet mistike in nemogočega. Film Prerokba ni slab, je |)a nesprejemljiv, še po.sebej za gledalce, ki x religijo in vprašanji črne magije .še niso razčistili. BRANKO STAMEJCFC NAŠ KRAJ PLANINA: 57 KRVODAJALCEV Minuli ponedeljek, ko se ,je na Planini naha.jaj lavcev cel,iske bolnišnice, med njimi ekipa za otiv^ križa na Planini organizirala krvodajalsko akcijo, malem kraju, kot je Planina, odzvalo za odvzem kri Na našem posnetku je prizor, kako enemu od življenjsko tekočino, ki je morda še Lsti dan komu ŠENTJUR: :PRAZNIK JESENI Ob sončnem in toplem popoldne- vu so se na igrišču pred otroškim vrtcem zbrali otroci in njihove ma- mice. Zbrali na prireditvi — prihod jeseni. Otroke je obiskala dobra in darežljiva tetka jesen s košaro, pol- nih jesenskih dobrot. V zahvalo so ji otroci deklamirali, zapeli in zaplesali. Zatem jih je po- vabila v cicibanovo vas, kjer so po enotni ceni, za en žeton, kupovali pe- čena jabolka, grozdje, bučnice, ko- stanj itd. Prodajalke so bile mamice otrok, ki so pomagale tudi pri vin- ski trgatvi. Razpoloženje je bilo izredno pri- jetno tudi zato, ker so v podaljšku sedanjega vrtca delavci komunalnega podjetja betonirali temelje za štiri no- ve igralnice, v katerih bo našlo pro- stor osemdeset šentjurskih otrok. ERNEST REČNIK LAŠČANI TRETJI V organizaciji AMD Slovenijaavto Ljubljana je.bil 8. oktobra v Ljubijar ni in njeni okolici 2. rally za repub- liško prvenstvo. Ta^ko kot prvega, sta se tudi drugega udeležili posadki AMD Laško Svattna — Hropot in Bi- derman — Mažgon. Svatina s sovoznikom Hropotom je v razredu do 785 ccm osvojil 3. me- sto ter po dveh tekmovanjih vodi v skupni uvrstitvi. Biderman s sovoz- nikom Mažgonom pa je osvojil peto mesto do 1300 ccm ter zadržal tretje mesto v skupni uvrstitvi za prvenstvo Slovenije za leto 1977. Naslednji rally bo ponovTio v oko- lici Ljubljane, in sicer 23. oktobra. Organizator le-tega pa bo AMD Zvez- da iz Ljubljane. Obema posadkama MJTD Laško že- limo veliko uspeha tudi na tem tek- movanju. DONAČKA GORA: NOV PLANINSKI DOM Planinsko društvo Rogatec že nekaj časa gradi na Donački gori manjši pla- ninski dom, ki bo prijetno pribežališče mnogim planincem: v šmarski občini je vsaj zaenkrat zelo malo podobnih planinskih postojank (dom na Boču, nekaj lovskih koč in dom na Gorah pri Bistrici ob Sotli). Planinski dom na Donač-ki gori grade večidel rogaški pla- ninci kaj p lovne F De daljuj gulira Ker i jez pi je vo< ter in cej zi na vs8 nem, spodn; poplav D03 izgleda zelene, M Pri ku let kmova nem ; nalog pilo j vreme noma ško—i Sentju rali M manje ioge. Naj ko St senior Sledij( m, I 238, te C 'i v 1 naziji društv izvolili podal na šol čilo ti novenJ ciji 10 skem Pre< kinja predse litvi n sprego^ idejo « v Celj" besedi- da je voljen, no deV mezniH še pož' krožka Zbof torja V ka PeJ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RiN' - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE pina zdravstvenih de- organizacija Rdečega I propagande se je v J, predvsem krajanli. f jemljejo dragoceno nje. ^jimd sredstvi, ne- ajo tudi nekatere de- L mst RT^^O: :iJA PAKE iciji Pake se še na- ia, da bo letos re- ci 400 metrov struge. !tkom del odstranili Rečici ob Paki, se aj znižal nad en me- možnost poplav pre- ) bo Paka regulira- ihovega jezu v Skor- lahko rekli, da je brez strahu pred ■ana Paka res lepo rezine, ki so že vse travo. Z. K. NASTOP H PILOTOV Celje so ob zaključ- ; izvedb klubsko te- ih pilotov v časov- evanju navigacijskih n pristajanju. Nasto- tov t dokaj slabem tekmovanje je popol- naršruti Leveč — La- i pri Zusnu— je — Leveč so mo- i pokazati vse svoje *li izpolniti težke na- tate je dosegel Voj- »6k, Slavko Lakovič lUl Krivec 298 točk. ič junior 288. Pižom Klinar 254, Poglajn >limšek. JK IJA CELJE: ULTURNIH UPIN « bil na celjski gim- tielegatov kulturnega '^^rc, na katerem so '"^sedstvo, tajnik je •kulturnih dejavnostih je podal svoje poro- Govorili so tudi o ^ela ter o organiza- ^Pin v tekočem šol- •''^a zbora je dija- vodja delovnega ^Ja Samec. Po izvo- 'fa je v imenu ZKO ' Zvižej, ki je orisal literarne kolonije ^^elovanju na Naši "^vnatelj je povedal, ^'turnih sekcij zado- ■ f»ieni, da to kultur- ^^iialo zaživi v posa- koncu je stekel ''^blemu literarnega "'^vitvi novinarskega. '*'li na pobudo men- *^ij, profesorja Slav- Mth.\ela BRLEC JUBILEJ JAZBINŠKOVIH ZLATI „DA" V RADEČAH ZAKON JIMA JE DAJAL POBUDE IN JU OPOGUMLJAL Rudolf Jazbinšek izhaja iz številne delavske družine, že- na Helena roj. Vrtačnik, se je rodila v kmečki družini. Prvič sta se srečala na izletu v Laškem, kjer so se tudi prvič oglasila čustva dveh mladih. Iz tega srečanja se je razvila vez, ki je prerasla v njuno medsebojno ljube- zen in spoštovanje — v traj- no zakonsko zvezo. V zako- nu se jima je rodilo pet otrok, na katere sta ponos- na, saj sta jih vzgojila v poštene in nesebične občane in delavce, kljub temu, da so bili takrat dohodki delav- ca zelo skromni, skrb za preživljanje 7-članske druži- ne pa je bila velika. Pred 50 leti sta zakonca Jazbinšek stala na začetku zakonske poti. Takrat sta se nedvomno zavedala, da se s tem dejanjem njuna pot šele začenja. Zavedala sta se, da je zakonska zveza kovačnica novih potez v značaju za- koncev in da je za to po- trebna dobršna mera potrp- ljenja, sporazumevanja in tovariške požrtvovalnosti. Njuno skupno življenje je dokaz, da je zakonska zveza sad trde samovzgoje. Njuno bogato zakonsko življenje bi vedelo povedati, da zakon ohranja čustvo in spoštova- nje. Zakon jima je dajal po- bude, ju opogumljal, lajšal skrbi in težave, navdajal ju je z občutkom, da nista sa- ma, da bosta živela v po- tomcih in občutkom varno- sti, prijetnosti in življenjske gotovosti. Zakon je lep, ra- dosten a tudi težaven. Tudi v njunem zakonu niso bili samo trenutki sreče. Vendar sta znala premagati zakonske težave, ohraniti zakon in var- no zavetje otrok. Zlata poroka je resnično sen vsakega mladoporočenca in le dober krmar na živ- ljenjski ladji s sotovarišico lahko preživi vse brodolome in vse viharje, ki nastajajo v zakonu. In to je uspelo tudi zakoncema Jazbinšek. Ob visokem jubileju so ju obkrožali njuni otroci, ki se še vedno obračajo k njima v težavah, ker vedo, da jim bosta pomagala, varovala in razumela. Zakonca Jazbinšek — še na mnoga leta! STRNAD KARMEN PARTIZAN GABERJE RAZGIBAJMO TELO! DRUŠTVO ŽE PRIČELO Z REDNIMI VAJAMI TVD Partizan-Gaberje Ce- lje je eno tistih društev, ki ima redno vadbo vseh od- delkov skozi vse leto in je nedvomno med najboljšimi društvi v Sloveniji. Če bi hoteli prodreti v »skrivnosti« uspehov tega društva, bi mo- rali nekaj 's dni zapovrstjo obiskovati telovadnico in ostale prostore njihovega doma, pa bi kaj kmalu odkri- li, v čem tiči vsa »skrivnost«. Skoiraj ne mine dan v tednu, da ne bi v popoldanskih ali pa v večernih urah srečali v domu dva, tri ali več va- diteljev, ki so »stebri« tega kolektiva, pa naj je to pred- sednik, tajnik, načelnik ali pa kdo izmed ostalih vadi- teljev. Partizan-Gaberje ima boga- to športno tradicijo in je iz svojih vrst delo vrsto zna- nih športnih imen. Poleg pričujoče kvalitete je dru- štvo stalno skrbelo za mno- žično telesno-kultumo rekre- acijo, katera je postala v zadnjem času tudi osnovna programska usmeritev. Tako društvo združuje v svojih vrstah vse strukture občanov in to v vseh starostnih sku- pinah, od najmlajših do naj- starejših. S svojim izvaja- njem organizirane rekreaci- je je privlačno tako za mlar dino, kot tudi za starejše občane, ker z raznovrstno dejavnostjo prisijeva k zdra- vemu razvoju vsakega člove- ka, mu privzgaja stalne te- lesno-kul turne navade, ga telesno, delovno in obramb- no usposablja, prispeva pa tudi k bogatejši vsebini pro- stega časa, saj organizira več akcij, izletov, pohode ... Poleg splošne telesne vad- be imajo v društvu še razne sekcije, kot npr. sekcijo za hokej na travi, namizni te- nis ter odbojkarsko sekcijo. Ta prinaša zadnje čase kar lepe uspehe. Tudi TRIM ak- cije so zelo zaživele. Tako je društvo že dalj časa p>o- vezano tudi z delom or- ganizacijami, s katerimi pri- pravlja TRIM rekreacije. Vi- di se, da so delovne orga- nizacije za to delo navdu- šene, saj je sodelovanje ze- lo plodno. Naj zaključim z vabilom za vse (tako za stare kot mlade) iz delov- nih organizacij, krajevnih skupnosti in šol ter speciali- ziranih organizacij, da se vključite v organizirano re- kreacijo in postanete člani TVD Partizan-Gaberje. DARJA GLANONIK PRIŠLA JE BOTRA JESEN Cicibane vzg»>,jno varstvenega zavoda Anice Cerne.jeve v Celju je obiskala botra ji^sen. Pri- nesla je obilo jesenskih dobrot in otroci so jih »pokupili« prav vse. Imeli so dovolj denarja, dovolj žetonov in polne mize so se kar šibile. Svoj mali paviljonček je uredila tudi celjska podružnica Ljubljanske banke in tudi tako opozorila, da je njeno mesto tudi med najmlajšimi, tudi med cicibani, saj je treba čut za varčevanje ^-zgojiti že pri otroku. V tem pa ima Ljubljanska banka, podružnica Celje, svojo veliko poslanstvo. MAtA ANKETA GORENJE- SODOBNOST Do konca tedna bo v velenjski Rdeča dvorani odprt II. vzorčni sejem izdelkov, ki jih izdelujejo v SOZD Gorenje. Zanimanje za njihove dosedanje in predvsem nove proizvode je izjemno. V glavnem dopvoldne si nove izdelke ogledujejo ljudje iz cele Jugoslavije, ki jih bodo kasneje prodajali, popoldne pa ostali, ki jih bodo kupovali. Brez dvoma gre za pasrečen prikaz de- javnosti .sestavljene organizacije združenega dela, ki je najbolj.ša pot do tistega, kateremu je vse skupaj namenjeno. Ob tem .samo to: s p(Xlobnimi akcijami je treba nadaljevati, lahko pa bd se jih začeli posluževati tudi drugi. TONE STEFANCIOSA, Tehnomercator Celje: »Og- ledal sem si tudi lanski sejem in lahko rečem, da je letošnji veliko boljši. Zlasti pri beli tehniki je veliko bolj pregleden in dopolnjen. Izredno zanimiv je nov elektronski pralni stroj. Kuhinjski elementi so za vsakega kupca! Pre- dnost tega sejma je v tem, da prodajalec lahko vidi, kaj vse bo potem proda- jal. Sam sem z letošnjim sejmom resnično zelo za- dovoljen«. STANE BERGLEZ, Ko- vinoteima Celje: »Letošnji sejem pomeni velik napre- dek. Zlasti so zanimivi programi novih televizor- jev, kompletne kuhinje, štedilniki in ostalo. Tudi oblikovno so Gorenjčani naredili velik skok in to je dokaz, da so v njihovih vrstah resnični strokovnja- ki s posluhom sa potrebe današnjega časa. želja: da bi vse to, kar smo videli na sejmu, čimprej lahko ponudili kupcu v trgovi- nah«. KARLO FUCEK je že 14 let v Gorenju, drugače pa je direktor predstavništva Gorenja za Vojvodino: »Prednost tega sejma je v bem, da neka delovna orga- nizacija na enem mestu po- kaže vse, kar dela in prodaja. Ponosni smo, da smo zaposleni v takšni de- lovni organizaciji, ki je z vestnim delom v nekaj le tih dosegla sunkovit pro- dor med najboljše proiz- vajalce tovrstnih artiklov. Dosedanje dobro delo nam daje upanje na še lepšo bodočnost«. MIŠO VUKCEVie, šef predstavništva Gorenja v Titogradu v Črni gori: »Že deset let sem zaposlen pri Gorenju in lahko povem, da so naši ljudje to razsta- vo dobro sprejeli in jo smatrajo za zelo koristno. Z vsem smo zelo riado- voljni in nimamo nobenih pripomb, razen morda te, da bi tako ostalo tudi v bodoče. Vsem se zahvalju- jemo za lep sprejem, ki je tudi obveza, da bomo še bolj pomagali pri nadalj- njem uveljavljanju Gore- nja, ki pomeni z vsemi svojimi izdelki pravo so- dobnost za naš čas«. JOŽE POGOREVC je v SOZD Goren.je zaposlen že 10 let, drugače pa dela v njegovem servisu: »Letos je vse skupaj vsaj za 70 odstotkov bolje kot lani in nov dokaz, da se lahko primerjamo z vsakim do- mačim tn tujim partner- jem na tem področju. Pre- dnost je v tem, da vsak kupec lahko vse dobi na enem mestu. S tem ogro- mno pridobi na čatm! Z letošnjim obiskom smo ze- lo zadovoljni in upamo, da bodo z našimi novimi izdelki tudi kupci«. Vrata II. vzorčnega sejma SOZD Gorenje se bodo v nedeljo zaprla. Zaprla samo za nekaj mesecev, ko bomo na podobni razstavi lahko pKmovno videli nove, sodobne dosežke te delovne organizacije. To pa so takšni dosežki, katerih bi bil vesel vsak, ki živi v da- nfišnjem svetu. Njihovi delavci so v nekaj letih nare- dili ogromno in se tako vključih v tok, kjer med p*> dobnimi vistvarjalci zavzemajo vse bolj vidno in upo- števajoče mesto. # Tekst in foto: TONE VRABL SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE 14 stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 20. oktober 19> LEPOTA BAROČNE GLASBE v četrtek, 6. oktobra je v Celju prvič koncertiral Slo- venski komorni orkester pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Prireditev je bila v okviru I. abonmajskega kon- certa. Dirigent je sestavil pe- ster spored baročne glasbe, ki je bil zaradi svoje raznoli- kosti lahko dojemljiv, prije- ten, pa vendar visoko kvali- teten. Vrstile so se skladbe mojstrov Janeza Krstnika-Do- larja, Domenika Cimarose, Giuseppa Tartinija, Antonia Vivaldija in Georgo Hdndela. Predstavljene so bile tipične glasbene oblike tedanje dobe: Concerto grosso, Koncert za oboo in orkester itd. Komorni orkester sestavlja 18 mladih glasbenikov, od teh 14 godal in 4 pihala. Izvrstno so uirgani ter tvorijo homo- geno celoto na višini, ki spo- minja na »Zagrebške soliste«. Izdaten zamah godal daje glasbi širino, možnosti velikih gradacij. Hkrati so pianissimi do kraja pritajeni, izdelani do podrobnosti. Dirigent Na- nut oblikuje tonski materijal z razmeroma skromnimi gibi, ki pa pričarajo zelo precizno igro razen na nekaterih mes- tih, ki pač radi uidejo. Iskri- vi alegri so se menjavali s spevnimi, liričnimi adagi v razporedju smiselnih kontras, tov. Poleg dirigenta Nanuta ro iz ansambla izstopali odlični koncertni mojster Darko Li- narič, vodja drugih violin Ro. man l^skovic, violončelist Edo Majaron in mojster oboe Drago Golob. Slednji je z iz- redno lahokto in finim tonom interpretiral Koncert za oboo in orkester Domenika Cima- rose. Občinstvo, ki je v zado- voljivem številu zasedlo dvo- rano, je nagradilo orkester in dirigenta s krepkim aplav- zom. Nekaj de?.etletij je bil v Ce- lju koncertni dan sreda, na kar so bili občani že vajeni. Iz neznanih in ne povsem opravičljivih razlogov se je morala sreda umakniti četrt- ku, kar gotovo ni v korist obisku, saj je ta dan rezervi- ran za vaje zborov in orkes- trov. EGON KUNEJ UVODNA PREDSTAVA SLG CELJE y OKVIRIH ZNANEGA OB KRSTU PARTLJIČEVE SATIRE V KRIŽAJEVI REŽIJI Novo sezono sta začeli Dra- ma SNG Maribor in SLG Ce- lje s skupno krstno uprizorit- vijo Partljičeve »satirične va- riacije na znano temo« Osku- bite jastreba, kar je v dose- danji gledališki praksi pri nas izjemen dogodek. Gotovo ni naključje, da je do take obli- ke sodelovanja prišlo ravno ob noviteti Toneta Partljiča, saj je med Slovenci dosegel že tisto stopnjo priljubljeno- sti, ki sprošča na eni strani skrajno navdušenje, izhajajoč iz velike lakote po lahkotni zabavi, na drugi pa nezaup- ljivost in skepso, porojeni tu- di tradicionalne slovenske ne- voščljivosti. V satiri Oskubite jastreba se Partljič močneje kot v obeh komedijah o ščuki, ki da je ni in je tudi ne ma- ramo, naslanja na velikega vzornika, predvsem na njego- ve Hlapce. Seveda pa je »no- vo branje« enega temeljnih besedil slovenske dramatike dokaj tv^ano dejanje, saj se ob najnovejši varaiciji nika- kor ne sprašujemo le o živo- sti in aktualnosti Carikarje- vega besedila, ampak pred- vsem o lunetniški prepričlji- vosti sodobne inačice. Pretira, na vsebinska in oblikovna odvisnost ima lahko za posle- dico iskanje rešitev v okvi- rih že znanega, če ne celo sporočilno poenostavljanje iz- hodiščne inačice. že s posegom po znani Can. karjevi teffni o vsakršnem hlapčevanju nam Partljič naz- nanja grenko resnico, da se Slovenci od tedaj nismo do- sti spremenili, v prvem delu, ki je kratka, a izrazito part- ij ičevsko obarvana ponovitev Cankarjevih Hlai>cev, pouda- ri avtor predvsem spletko, katere žrtev je zapiti, »ubogi slovenski humanist^<, Jerman. V Partij ičevem svetu meseno- sti in hedonizma ter pK)troš- niške prilagodljivosti ni več prostora za Cankarjevo več- plastnost in poduhovljenost. Tudi mati, Lojzka in celo Kalander zato zgubijo svojo vzvišenost; mati je zdaj pola- ščevalska in spletkarska ma- nipiilantka Jermanove usode, Lojzka je nekoliko ostarelo dekle, ki se mu mudi pred oltar, Kalander pa obrtniško prebrisani aktivist, ki dob- ro ve, da »Politika nima kaj opraviti s humanizmom.« V drugem delu nam pred- stavi avtor izvirno vizijo Jer- manovega življenja na Goli- čavi in poudari ob tem vpra- šanje odnosa med izobražen- ce^ n in politiko. Jerman je zdaj v svoj zasebni svet in življenjski mir zaverovani vrtičkar, zadovoljen v lažni idili in svobodi. Na najnižji točki, ko streže na pikniku svojim poniglavim kolegom iz doline, pa se nepričakova- no upre in odide v neznano. Ta preobrat omogočata dve novi osebi, ki ju uvaja Part- ljič: šttident, ki je v bistvu utelešenje mladega Jermana ali Kačurja, in hlapec, ki vznemirja samozadovoljne kreature z znamenitim Jer- nejevim vprašanjem: »čigava je jablan?« Z gornjim pre- obratom pa ostaja »Jerma- nov problem« enako odprt, kot je bil pri Cankarju. V celoti ostaja torej Part- ljič v okviru izvirnika, le da spvoročilno večplastnost p>ogo- sto pomensko poenostavlja. Pri tem ga poudarjena me- senost neredko zanese na rob dobrega okusa, razum pa v papirnato moraliziranje. V gledališkem listu očita neka- terim slovenskim dramatikom umikanje v tuje svetove, a se tokrat tudi sam skriva za Cankarja in s tem omogoča sodobnemu slovenskemu po- trošniškemu oportimistu, da •se ob satiri brez slabe vesti zabava in z Jermanqm za- kliče (po Sartru): »Pekel so drugi!«. Režiser Franci Križaj je ob pomoči dramaturga Igorja Lanipreta in ostalih sodelav- cev dal besedilu primeren odrski izraz, čeprav se ni uspel izogniti vsem pastem. Odlično sta mu pomagali sce- nograf inj a in kostrumografi- nja Meta Hočevarjeva ter lučna oblikovalka Chris John. sonova. S simultano sceno in nekoliko poetično osvetlitvi- jo v pi-vem delu so omogočili vtis zaplotništva in dvojne morale, ko je vse zasebno hkrati tudi javno, in ustvari- li groteskno vzdušje, ki v ne- katerih elementih sp>ctmnija na Gnimov Dogodek . . Dru- gi del pa so postavili na iz- praznjeno, belo, sterilno sce- no, kjer so dobile plastične vrtnine simbolno vrednost la- žne« podeželske idile. V tej osvetlitvi je dobilo tudi rav- najo Partij ičevih oseb farsič- ni značaj. Igralski ansembel je opra- vil delo z vidnim zadovolj- stvom in ponovno izkazal uravnovešeno kolektivno ig- ro. V estetsko stilizirani Kri- žajevi p>ostavitvi se mu je uspelo izogniti nekaterim ce- nenim efektom, čeprav ne vsem, in ustvariti vtis pri- merne lahkotnosti. Izrazitejši so prispevki: Bogomirja Ve- rasa kot Jermana, Stanka Po- tiska kot župnika (pri njem moti le uniforma, ki spomi- nja bolj na člana pihalne godbe, kot na predstavnika oblasti), Janeza Bermeža kot nadučitelja, Boruta Alujeviča kot Komarja, Nade Božičeve kot matere, Marjance Kro- šlove kot Lojzke in Anice Kumrove kot Minke. Igrajo pa še: Drago Kastelic, Miro Podjed, Janez Starina (v al- ternaciji z Matjažem Arsenju. kom), Jože Pristov, Zvone Agrež, Ljerka Belakova, Mila- da Kalezičeva, Mija Menceje- va in Jana šmidova. Gre za predstavo, ki v marsičem presega vrednosti besedila, a vendar ne pri- krije vseh njegovih slabosti. Kljub vsemu jo bo občinstvo gotovo z veseljem sprejema- lo, čeprav bo ob njej neko- liko manj sproščenega smeha (kot je pokazala premiera), kot ga je bilo ob prejšnjih Partij ičevih komedijah. SLAVKO PEZDIR AG ZELEZAR CELJE-STORE: OBRAČUN DELA IN NAČRTI MinuU teden so se sestali v kulturnem domu v Storah člani Amaterskega gledališča »železar Celje-štore« na obč- nem zboru, kjer so pregleda- li svoje dosedanje delo in začrtali osnovne smernice za juitri. Dosedanji predsednik Ton- ček Vidic je v svojem govo- ru orisal kratko zgodovino gledališča in opravljeno delo v dveletnem obdobju. Sledi- la je živahna razprava, ki je že na začetku dala slutiti, da bodo izrečene besede kritič- no in samokratično merilo pri ocenjevanju dosedanjega dela in bodočih načrtov. Ta- ko lahko štejemo med jkj- membnejše sklepe večjo skrb za mlade, ki so že na omenjenem občnem zboru s svojo prisotnostjo pokazali, da Jih ni malo. Povečali bo- do tudi skrb za strokovno iz- popolnjevanje, predvsem s ciljem pridobivanja režiser- skega kadra. Poglobili bodo tudi sodelovanje s poklicni- mi gledališčniki. Med najpo- membnejše dosežke v delu AG Zelezar pa sodi spozna- nje, da nista vedno odloču- joča finančno stanje in ma- terialna osnova za uspešno delo. Amaterizem v svoji specifičnosti prostovoljnega dela in ljubiteljstva mora v iskanju kakovosti vsebovati vedno še dovolj srčnega po- girnia. Povečali so število članov v umetniškem svetu s pet na enajst, za novega pred- sednika gledališča pa so iz- volili Francija (Ocvirka iz Stor. Amatersko gledališče žele- zar C^lje-Store bo še vna- prej gojil delovne stike z amaterskim gledališčem v Paračinu, verjetno pa bomo že na prihodnji Naši besedi videli tudi njihovo mladin- sko skupino. Trenutno pri- pravljajo vse za začetek štu- dija Kralja na Betajnovl, mladin.sko novoletno igro in še kaj. D. M. Sodobna plastika akademskega kii)arja Vasilija Ceiko- viča simbolizira trgovsko dejavnost Hmezadove kmetijske blagovnice, ki je v neposredni bližini. Oblikovana % Mi- nervnlmi cevmi in ponazarja smeri in gibanja v svetu so- dobnega komuniciranja. Poenostavljena likovna pripov«! se zaključuje v vedno aktualni krogelni osno\i. še poseb nost: plastika je visoka s podstavkom preko 6 m, saj inu samo krogla premer 4 m. Kipar Cetkovič je del svojega hft norarja i>oklonil kot prvi, ki je prispeval denar za gradnjo' športnega plavalnega bazena v Žalcu. Njegovemu primem bodo sledili ostali v žalski občini, saj je gradnja bazeni načrtovana na osnovi samoprispevka. Foto: D, rVANOVM JOŽE KROFIIC Dne 9. oktobra letos je po daljši bolezni umrl v 73. letu starosti zaslužni celjski javni in kulturni delavec ter književnik Jože Kroflič, upokojeni ravnatelj Mohorjeve druž- be v Celju. Rod Krofličev izhaja iz Malih dol, idilične vasice nad Vojnikom, ki jo je Kroflič lepo opisoval v svojih številnih črticah. Mladost je preživljal na Spodnji Hudinji, po niž- ji gimnaziji pa se je us- meril v tiskarstvo in je kot grafik in tudi kot strokovni pisec posvetil svoje sile tudi tej zvrsti udejstvovanja. Nemški nacistični oku- pator je Jožeta Krofliča, kot zavednega Slovenca, ugledno osebnost ter kot politično nevarnega člo- veka, ki se je bil vklju- čil v narodnoosvobodilno gibanje, kmalu po priho- du v našo domovino are- tiral. Odgnali so ga v Dachau, kjer je preživljal najtežja leta svojega živ- ljenja. Ta leta so mu iz- podjedla zdravje in po- spešila njegov prezgodnji odhod v pokoj. Po osvoboditvi se je vr- nil v Celje, čeprav teles- no izčrpan, je ostal du- hovno čvrst ter se je z vsem elanom lotil obnove domovine. Kot ugleden funkcionar je delal v raz- ličnih odborih, tudi pri okrožnem in mestnem od- boru Ljudske prosvete, ob ustanovitvi Ljudskega odra 1952. leta pa je pre- vzel posle tajnika. Kot direktor celjskega tiskarskega podjetja in založbe Mohorjeve drui- be, si je prizadeval, da bi vse čimprej spravil v žvo- Ijenje. Vidno je njegovo delo na pisateljskem področ- ju. Napisal je več lepih črtic iz podeželskega življenja, pretresljivi pa so zapisi iz internacijske- ga življenja. Vsaka od teh črtic je dokument krute dobe. V knjigi »Skozi trplje- nje v lepše življenje« je izšlo v ciklusu »Skozi smrt v življenje« štiri- najst črtic iz dachauske- ga življet^ja (izšlo 1947. leta), ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda pa je izšla zbirka črtic v knjigi »Veter veje nad Globje- kom« (izšlo 1961. leta). Več njegovih črtic in daljših spisov pa najde- mo tudi v revijah. Za svoje delo je prejel tudi Prešernovo nagrado. Zaslužnega Jožeta Krof- liča bomo ohranili v pem spominu. ALBIN PODJAVORSEK ROMUNSKI ZBOR V CELJU Slučaj je hotel, da bosta v tem tednu v Celju kar dva mednarodna koncerta pevskih zborov. Poleg sinočnjega kon. certa danskih pevcev, se bodo v soboto zvečer predstavili tudi p>evci in pevke romimske- ga zbora iz Brašova. Romim- ski pevci — prek 90 — so gos- tje mešanega zbora France Prešeren, s katerim so se se- znanili na lanskoletnem pev- skem festivalu v Budimpešti. Romunski zbor je nosilec mnogih nacionalnih in medna- rodnih nagrad, na sporedu pa ima literaturo iz vseh muzi- kalnih obdobij, posebej zve- ! sto pa goji romunsko narod- no pesem. Nastopil bo med drugim tudi v Kopru, Maribo- ru, koncert v Celju pa bo v soboto ob 19.30 v Narodnem domu. Predstavljamo Najbrž še sam ne ve na- tanko, kdaj je usmeril svoj korak pod streho ra- doživosti Tanjinega- hra- ma. Kajti mala pustolov- ščina je pri Matjažu kaj hitro možna. A o tem po- zneje. Gotovo je le to, da sedanja zapisanost gleda- lišču ni pustolovščina, am. pak resno in predano delo. Drugače tudi ne gre. Na odru ni goljufije. Kljub igri. A pojdimo od začetka. Matjaž Arsenjuk je zagle- oal luč sveta v Mariboru 1951. leta. Po končani os- novni šoli se je zanj pri- čela avantura. Odšel je v mlim Beograd, v želji po čim- prejšnji osamosvojitvi. V Beogradu je končal sred- njo meteorološko šolo (kajne, da si nikoli ne bi tega mislili). Kot pravi sam, je že v drugem letni- ku vedel, da bo odšel na gledališki oder. Prav goto- vo mu tega niso narekova- le meteorološke prognos- ttčne karte, ampak tista notranja čudna odzivnost, ki jI nihče v resnvH ne pride do konca. Z,dLaj igra v aliemaciji s kolegom Janezom Star.no kaplana v Partljičevem Oskubite jastreba. Za se- boj še nima mnogo vlog, kajti na akademiji je bil le kratek čas, oblekel je vojaško suknjo in se vrnil v celjsko gledališče. Mladi ga dobro poznajo po lan- skem nepozabnem recita- lu, ki ga je režiral v celj- skih dijaških domovih. To delo mu leži. Prvi stavek tega recitala pravi: »Živ- ljenje je sen .. .t D. M. St. 42 — 20. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran » VIETNAM DEŽELA ZNOVIM ŽIVLJENJEM t. Prebivalci novih ekonomskih con so večinoma mSadi, ki zmorejo napore pionirskega dela. Prišli so predvsem iz velikih prenaseljenih severnih in južnih mest. Bilo je koncem marca le- tos, ko se je Milan 2olnir iz Žalca, sicer magister ag- ronomije in zaposlen kot glavni- tehnolog za varstvo rastline v Hmezadu, začel pripravljati za doslej njego- vo najdaljšo, najzanimivejšo in tudi po svoje najskriv- nostnejšo pot v daljni Viet- nam. Torej deželo, kjer so do treh let nazaj odmevali iz dneva v dan streli, se podirali mostovi, rušile že- lezniške proge, umirali ljud- je. Zdaj teče že tretje leto, ko je Vietnam začel živeti novo življenje. Svoje življe- nje, ki so si ga sami pri- borili po težki in krvavi bit- ki, katere sledovi so še da- nes vidni. In v to deželo so poslali Milana 2olnirja, da bi v me- secu dni napravil več po- skusov na njihovih poljih, kako bi tam uspevale različ- ne vrste savinjskega hme- lja. V en kovček je naložil 500 sadik različnih vrst hme- lja, v drugega osebne stva- ri in nekaj literature ter se podal na okoli 2000 ki- lometrov dolgo pot v eno izmed azijskih držav, danes svobodni Vietnam. Pot z letalom ga je vo- dila preko Beograda, Mosk- ve, Kuvajta, Bombaja, Ran- guna do Vietnama. Ko Je letel nad Kambodžo ' so se spodaj razletavale bombe ... »Potoval sem v okviru na- še pomoči državi Vietnam in to na njihovo željo. Naši pa so organizirali to misi- jo, v kateri sem bil sam«. Milanova naloga je bila: »Oceniti možnosti goje- nja hmelja in poskusno po- sajanje sadik hmelja, ki jih Je naša država prispevala kot pomoč«. Zakaj ravno hmelj? »Voda je pri njih proble- matična. Skoraj nepitna. Za- to bi nizkoalkoholno pivo bi- la primerna pijača za nji- hovo vlažno podnebje«. Kakšna je hrana? »Imajo zelo enolično hra- no, saj jo sestavlja skoraj 90 % riž. Slednji pa je kva- liteten in z njim dosegajo lepe uspehe. Pohvalno pa Je to, da pri njih že deset let nimajo več kronične lako- te. Njihov kmetijski prog- ram v glavnem zajema iz- gradnjo namakalnih siste- mov, tako da bi tam, kjer do zdaj ni bilo nič, začeli gojiti druge kulture in z nji- mi popestrili jedilnik. Pre- cej imajo tudi koruze in ze- lenjave. Vietnamska (hotel- ska) hrana je samo za ma- lenkost slabša od priznano odlične kitajske kuhinje«. Kako je s hoteli? »Recimo hotel ZMAGA, katerega so gradili Kuban- ci, je takšen, da bi ga lahko postavil v naš Portorož«. So še vidne vojne grozo- te? »Te niso toliko vidne, manjka pa tisto, kar bi omo- gočalo boljše delo«. Promet? »Hanoi je znano mesto po kolesarjih; saj Jih ima več, kot sam Peking! Pa kako vsi trobijo! Brez trobljenja ne prideš nikamor«. Oprema vozil... »Tehnično zelo slaba, kot bi ta trenutek prišla iz bit- ke. Vendar za njih ni važno, kako recimo izgleda zuna- njost tovornjaka, važno je to, da vozi in opravlja za mir potrebno delo. Magist- ralne ceste so vse asfaltira- ne, 80 pa še delno vidne vojne posledice zlasti pri mostovih, saj so vsakega najmanjšega zbombandirali. In kakor hitro so ga popra- vili so sovražniki ponovno užgali po njem«. Kaj vse so bombandirali? »Največ seveda mostove, železnice, križišča, namakal- ne sisteme, uničevali so vodne bivole, ki so njihovi »traktorji«.« Trgovine? »Nujnih vsakodnevnih stvari ne manjka, kot kon- senz, sadja, rezervnih delov za kolesa, dovolj je spomin- kov, pa njihovih odličnih sli- karij. V hanoiski trgovini sem zasledil AERO barvice, na cesti videl domačina, ki se Je peljal z ROGOViM ko- lesom. Njihova televizija Je v razvoju, zelo aktivna pa je radijska postaja, saj so naselja ozvočena po ves dan«. Koliko je Jugoslovanov v Vietnamu? »Malo. Stalno je tam sa- mo naš ambasador in ljud- je, ki delajo z nJim. Vse os- talo Je občasno. Doslej smo opravili dve kmetijski emi- siji, jaz sem bil v drugi«. Kako je z njihovo »Rdečo reko«? »Kitajci imajo rumeno re- ko, Vietnamci rdečo, ker od- naša rdečo zemljo. Zdaj de- lajo na tem, da bi uredili erozijo, vodo pa izkoriščali za namakanje. Biološke mož- nosti so velike«! Kakšna dežela je Vietnam? »Zelo lepa«. Kako si se poslovil, ko si se po mesecu dni vrnil v domovino? »Chao don chi! Ali po na- še zdravo prijatelj! Res je ta dežela naš prijatelj in zdaj, ko Je svobodna, ji mo- ramo še posebej pomagati, da čimprej prebrodi vse te- žave ter se vklopi v normal- ni tok današnjega mirnega življenja«. Pa naj dobro raste savinj- ski hmelj na osvobojenih vietnamskih poljih! Tekst: TONE VRABL Foto: MILAN 20LNIR Poznavalci kontinentalne jugovzhodne Azije pravijo, da je Vietnam urejena in čista dežela. V bogatih in številnih parkih glavnega mesta Hanoija skrbijo za red takšniie »oddelki« pometačev. i Gospodarska dejavnost v novih ekonomskih conah je predvsem kmetijska. Cona ima plaa. razvoja in službe za njegovo izvajanje. Med službami ima posebno mesto seveda kmet^i ska pospeševalna služba. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 20. oktober 1977 ORGANIZIRANO^ SLOVENSKA KOŠČEK\ Sekretar ambosade v Bonnu Franc Prtstovšek govori šolarjem in staršem ob dnevu republike »Prva zamisel za ustanovi- tev slovenskega društva se nam je porodila že lani ok- tobra. Sklicali smo na posve- tovalni sestanek vse Sloven- ce Iz treh bližnjih krajev. Ra- čunamo, da nas je kakšnih stopetdeset. Prišlo jih je na j sestanek 54. Vsi so bili za to, da ustanovimo društvo«. Tekstilni delavec Adolf Str- na6 pripoveduje trnovo pot r\astajanja najmlajšega slo- venskega društva »Sloveni- }a« v vestfalskem mestu Gu- terslohu, ko je vse trnovo že mimo in proslavljamo rav- no ustanovitveno prireditev. Na majhnem odru v gostilni- ski dvorani tik ob avtocesti, ki pelje iz Porurja proti Han- r>ovru, jim razigrano navija domače viže ansambel »Sire- r>a« (ime si >b nadel po zdomski izdaji zagrebške »Arene« — »Sirena«, ker Jih peč podpira, v dodatku pa se predstavljajo kot »Oberkfaioerji«), ljudje so ve- seli, plešejo, tudi gostje iz L>ub!Jar^e in konzulata v Dort- mundu oziroma veleposlani- štva v Bonnu so tu: oder je okrašen s slovenskimi in ju- goslovanskimi zastavami, pa s Titovo sliko, skratka, slo- vesno in prijetno je. Kaj bi se torej spominjali težav ob ustanavljanju takšnihle dru- štev! Kdo pa nima težav, če hoče kaj organizirati?! Društvo »Slovenija« se je porodilo po zaslugi zagretih aktivistov, ki se niso dali zmotiti v svojem prepričanju, da delajo prav. Mizar Štefan Koštrun iz Sevnice je postal po splošni volji predsednik, Adolf Strnad pa tajnik dru- štva. Med organizatorji naj omenimo še Poldeta Štruk- Ijeca, ki je narisal velike pla- kate za otvoritveno slavje v slovenščini in nemščini, fant- je in dekleta pa so jih raz- nesli tja do Bielefeida, Bad Salzuflena in Dortniunda, od koder bi lahko privabili ro- jake v svoje društvo. Kaj naj bi torej bilo naro- be, če nekdo ustanavlja slo- vensko društvo? Mar r*i vpra- šanje sanx) po sebi že od- večno? Iz pripovedi tajnika Stmada pač sledi drugače. V imenu tistih zbranih 54 ljudi je sedemčlanski inicia- tivni odbor začel pripravljati formalno ustanovitev. Kot ve- stni državljani so se najprej obrnili na konzulat s »proš- njo«, da jim dovolijo ustano- viti lastno društvo. »Tam smo dobili nepričakovan od- govor, da naj bi šli kot ne- kakšna sekcija v obstoječi jugoslovanski klub »Boris Ki- drič« v GiJterslohu. Ker pa nam to ni bilo všeč, smo vse to zavrnili. Sklicali smo spet sestanek. Povedali smo vsem slovenskim občanom, tu, da se naš klub ne sme ustanoviti in da moramo iti kot sekcija v jugoslovanske- ga. Sklenili smo, da gremo spet predstavniki iniciativne- ga odbora v Dortmund. \n spet so nam rekli, da se nK>ran>o najprej sestati z upravnim odborom jugoslo- vanskega kluba. Ker .smo vztrajali na lastnem društvu. smo šli ponovno v ijorhiiund na konzulat. Rekel sem jim v jezi, da če so nam že za- vrnili slovensko šolo, naj nam vsaj svojega društva ne zavračajo ...« Fantje so se obrnili na ko- ordinacijski odbor za zdom- ce pri socialističr>i zvezi v Ljubljani (tako okrajšano ga pač tu poznajo) in od tu Jim je šele prišla prva pomoč: obljubili so jim vso moralno in gmotno podporo pri usta- novitvi lastnega društva. Iz Bonna je moral priti sem da- leč (okoli 250 kilometrov) »gasit« nesporazume sloven- ski rojak — konzul Franc Pristovšek. Pri fantih se je med tem seveda nabralo vro- če krvi in so morda kdaj rek- li tudi kakšno nerodno, ki je niso tako mislili — vsekakor pa so bile njilx>ve namere samo domoljubne: zbrati slo- venske rojake, ustanoviti slo- vensko šolo za tistih 30 ot- rok, ki so jih evidentirali v bližnji okolici, dobiti dojnačo ličiteljiico ... Kljub nes|X)-razumevanju s konzulatom in jttgoslovan- skim klubom so že lani za dan republike prispevali svoj delež k skuprvi proslavi, prav tako so se vključili v pro- slavljanje dneva mladosti, pa dneva žena in Titovih jubile- jev. Ob teh rečeh se pač meri lojalnost nekega dru- štva ali kluba na tujem. Ob društvu »Slovenija« se pač velja ustaviti iz dveh tehtn.ih razlogov: najprej za- to,'ker je nedavno občinska skupščina Celje sklenila, da bo vzpostavila s tem dru- štvom tesne delovne stike — saj gre tudi za rojake iz širše celjske okolice — dru- gič pa zato, ker je zgodba o ustanavljanju »Slovenije« šol- ski primer za nesporazume ob vprašanju, ali naj bodo zdomske organizacije zastav- ljene nacionalno ali samo in izključno jugoslovansko. Če bi jugoslovanski kon- zularni delavci temeljito pre- brali mnoge sklepe najvišjih političnih organov o teh vprašanjih, ne bi smeli in mogli tako daleč, da bi že v samem začetku imeli za sumljivo vse, kar je »nacio- nalno«. Veleposlanik SFRJ v Bonnu Budimir Lončar je na srečanjih slovenskih društev iz Zahodne Evrope (septemb- ra 1974 je bilo v Stuttgartu, maja 1975 v Essnu, maja 1976 v Munchnu, letos 15. oktobra pa je bilo regionalno sre- čanje v Hildnu blizu Dussel- dorfa) vedno znova poudar- jal pomen takšnih kulturnih in športnih društev, ki on gočijo najpristnejše življe rojakov, ter vedno zagova tudi vse druge oblike n onalnih (npr. dalmatinsi društev, če gre za pe dramske aJi drugačne kul' ne dejavnosti. Slovenska društva po Zv ni republiki Nemčiji so vsa po vrsti vzpostavila | no sodelovanje z domač občinami. Včasih se taki reč kar sama od sebe po di. Če si je essensko t štvo že nadelo ime po I du, če iz gorenjskega k prihajajo njegovi aktivisti, tem je najbolj naravno, da zanje pozanima radovlji občina. To se je na veliči nem srečanju slovenskih ( štev, ki ga je pripravil es3 ski »Bled«, tudi zgod prevzeli so društveni praj se zmenili za gostovanje klorne skupine doma in ratno. Vezi so pristne, ro pa se počutijo zares najt neje povazeni z domovino DRUŠTVA SO PORAJALA SLOVENSKE ŠOLE Podobix) je z »Mariboro v Hildnu. Mariborčani so ustanovili in krstili, Mari pa ga je prevzel kot sv( ga. Stuttgartski »Triglav« i v Kranju svojega »bo ti »Jugoslavijo cenim. Močno. Ne zato, ker Je domovina številnih prijateljev, ki jih vselej rad sreču- |em, Vašo domovino cenim zaradi svobode in demokratičnosti, ki jo uživate. Zato, ker ste svobodni. Ker se ljudje sproščeno pogovarjajo na ulicah in doma. Ker si vse stvari svojega bivanja in dela urejate sami. Zato je zame vaša domovina nekaj posebnega. Drugačna od zahodnih držav, kjer je življenje marsikje že pripeljalo do kritičnih situacij, ker se pogosto r^ ve, kdo pije in kdo plača, kjer neredu v življenju že ne morejo več reči nered, ampak korak v anarhijo. In drugačna je od dežel vzhodne Evrope, saj sistem ni totalitaren, saj so ljudje svobodni in goreče predani vaši stvari. Svoboda, enakopravnost, enake možnosti za vse in demokratičnost, to je osnova vsake zdrave družbe. Vi imate ob tem še samoupravljanje, ki ga sicer poznam le površno, a je zanimivo in kaže da tudi pravično.« Tako mi je pred meseci govoril prijatelj na Nizozemskem, Piet J. Schouten, lastnik hotela v Bovenkarspiu, bogataš, a dobričina, neumoren delavec in pošten, razmišljajoč človek. imel sem to srečo, da »eni mnogokrat potoval po tujini. Še kot študent. Z dvignjenim palcem. Pa kas- neje, z avtomobilom. Pre- križaril sem lep del Evrope, bil v mnogih deželah tudi večkrat, si ustvaril skromen, • zvest krog prijateljev. Kjerkoli že sem bil, sem se vselej trudil, da bi navezal čimveč znanstev. Mnogo- krat mi je uspelo. Ko sem ob zadnjenn po- tepu po Nizozemski poslu- šal besede gostitelja in pri- jatelja P. J. Schoutena. sem »e, globoko pogreznjen v udoben naslonjač domačega hotela zamislil. Obudil sem spomine na številna sreča- nja in skušal izbrskati iz muhastih spominskih pre- dalčkov kar največ besed o svoji domovini, ki so jih ob različnih priložnostih izreka- li znanci, sopotniki in prija- telji. Spomnil sem se prilet- nega Francoza, ki me je vprašal, če imamo pri nas V Jugoslaviji tL>di kenguru- je. Pa mladega poslovneža iz Nemčije, ki je vedel o moji domovini domala toli- ko, kot jaz sam. Ce bi sku- šal srečanja strniti m vsaj površno povedati, koliko in kaj vedo v tujini o Jugosla- viji, moram povedati, da ma- lo. Mnogo premalo, da bi lahko sodili ali vsaj upra- vičeno razpravljali o naših razmerah in politiki. Pa so to vendar domala vsi hoteli. Četudi se je njihovo pozna- vanje Jugoslavije navadno začelo z osebnostjo tovari- ša Tita, nadaljevalo z Dub- rovnikom in končalo z Ble- dom. Kjerkoli že sem bil, Je moji predstavitvi in ve- sti, da sem iz Jugoslavije, takoj sledil kompliment, ki je izražal globoko in iskre- no simpatijo do državnika sveta, tovariša Tita. Prav vsi poznajo velikega vodjo na- še revolucije. Tudi tisti, ki so Jugoslavijo poznali le po- vršno, in tisti, ki se z na- šim družbenim razvojem iz razrednih to drugih intere- sov niso strinjali, »o in>e Tita izgovarjali s spoštova- njem do dela državnika, tvorca socialistične Jugosla- vije in enega od pobudni- kov politike neuvrščenosti. Sicer pa so bila srečanja v tujini, ko je pogovor na- nesel na Jugoslavijo, kaj različna in pestra. Najlepše in najglobje se mi je vtisnil v spomin pogovor na tra- jektu, ki je peljal iz Callaisa v Dover. Bil sem v družbi dveh Grkov, komunistov, izgnan- cev fz domovine v času vla- de polkovniškega režima. Iz njunih besed o Jugoslaviji je vela ljubezen in neskrita želja, da bi tudi Grčija za- dihala svobodneje in stopi- la na pot pravičnejšega, de- lovnemu človeku usmerjene- ga razvoja. Nekoliko druga- če spet sem doživljal sre- čanja na Češkoslovaškem, še posebej, ko sem spoz- nal, da nas tam ne uvršča- jo ne med socialistične in ne med kapitalistične deže- le. V potovalni agenciji CSAD je bilo to več kot očitno. V prvi izložbi je rek- lama, »Potujte z nami v so- cialistične dežele« vabila v Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Madžarsko... V drugi izlož- bi je napis vabil k dopustu v kapitalističnih deželah, v Grčiji, Franciji, na Nizozem- skem in v tretji izložbi je CSAD vabil k oddihu v Ju- goslaviji. Le to — v Jugo- slaviji. Brez " pridevnikov — ne tič, ne miš ... Spet dru- gače je mislila prodajalka znamk, ki mi je po nekaj minutnem premišljevanju za- brusila: »Vi ste kapitalisti, prodala vam bom dražje znamke ...« Prijetno je bilo potovati z mladim italijanskim zakon- skim parom. Oba sta bila člana italijanske komunistič- ne partije in pogovor z nji- ma je bil nadvse zanimiv, saj sem takrat, pred petimi leti, pričel spoznavati še eno. samostojno, zanimivo in italijanskim razmeram pri- lagojeno pot v socializem. Z nami v avtu Je bil tudi Sam Dewey, Študent iz Uta- ha v ZDA. Ko se je pričela naša razprava o komunizmu, je umolknil. Dva meseca za- tem je po pošti prispelo pis- mo iz VVashingtona. V njem me je neki »študent« nago- varjal, naj se dopisujem z njim in ker je urednik štu- dentskega časopisa, naj vanj dopisujem tudi jaz. O na- šem študentskem gibanju ipd. Moj naslov da mu je dal Sam, je še pripisal. Ni bilo težko ugotoviti, kdo se je skrival za tem »študen- tom«. In srečanja z mladi- mi? Z izjemo prijateljev, ki so bili na poletni šoli v Ljubljani in dodobra spozna- li naš politični sistem, so mladi v tujini o Jugoslaviji in svetu ter politiki nasploh vedeli zelo malo. Njihovo poznavanje je, seveda po- splošeno vzeto, omejeno na velika krizna žarišča v sve- tu, o ostalih deželah vedo le malo. Med nepozabne besedne dvoboje pa sem si za ved- no zapisal srečanje z nizo- zemski^m tovarnarjem, ki me je »obdeloval« z vprašanji v salonu hotela Het Roode Hert morda debelo uro ali še več. Takoj, ko je izvedel, od kod sem, je pričel ne- izčrpen rafal vprašanj in brž je bila tu že tolikokrat ob- delana polemika o zahod- nem tipu demokracije in na- šem gledanju nanj, o orga- niziranem izražanju intere- sov v večpartijskih, eno- partijskih in našem brez- strankarskem sistemu, pa pojasnjevanje vloge naših družbenopolitičnih organiza- cij z ZK na čelu, in vse se- veda spremljano z nejever- nim zmajevanjem z glavo vred. A besedni dvoboj je pripadel meni. Kljub ten da sem imel nemalo tei s prenašanjem naših zam iz zakona o združenem lu iH slednjič tudi Kare Ijeve študije smeri razv političnega sistema v jezik. Pluralizem interei partij ali pluralizem orgJ zirano izraženih interes delovnih ljudi, to je t zanka, v katero sem ga ui Pa tudi moja vpraša o njihovih številnih nere nih vprašanjih, predvsem zvezi z Molučani, so nale la le na nemočen molk. ko sem ga že stisnil v k ko ni mogel več oporeki me je vprašal, kakšno gli bo poslušamo. Takoj zate če resnično sodimo, da si svobodni. In ko sem mu trdil, da nič ne sodimo, ^ pak vemo, da smo svobi ni v največji meri, ki jo raza ta beseda, je odvri »No, potem je pa tako ^ v redu,« izpil konjak jn ' šel. Podobnih srečanj je ^ še precej. Z angleško žino na našem morju, primer." Ubogi turisti so f dopusta preživeli v ugiba" kdo pravzaprav so »agen' ki naj bi jim sledili. V * so poskušali to tudi ^\ kretneje izvedeti, pa se ) Je dopust iztekel, ne da videli enega samega rfi'' nika v deželi, za katero f segajo, da je »policijs'*' Tuji tisk nam še ve(i' dela medvedjo uslugo. M' gokrat kvanta o naši de^ in ljudje radi nasedejo- vsakdo, ki je kdaj bil ■ nas, je lahko, če Je le tel, ločil zrno resnice iz f vela kvant. In taki ljudje ■ goslavijo spoštujejo tu nijo. Mnogo jih je že. BRANKO STAMEJ^' St. 42 — 20. oktober 1977 NOVI TEDNIK —stran 11 omy v ZRN msTVR so )lMliwiN£ ichensM »Triglav pa v ^Ijah. Omeniti je treba [fankfurtsko društvo »Sa- ki je po svoje »doma« v iljani. ruštvo tn društvo, to Je jth velika ražilika. Kako poteka društveno kuitur- družabno in športno živ- je, to je v največji meri ir ene-ga ali ne-kaj zavze- org3fii2;«te>fjev. Saj je tu- joina. v nonr.ahtih pogo- tako. da acnatersita dru- 1 sioiiijo na ozkj peščici, ni samo po sebi še nič ega, pomembnejše je da [>a prireditvah zbere po sto in tudi tisoč rojakov. i bi naj bila dovoljena ina kategorizacija sloven- društev, potem bi stutt- ski »Triglav, vsekakor bi- reba omeniti najprej. Naj- se je izoblikoval v dru- (1971), največ ima v me- samem in širši okolid jn-Wurttemberga sloven- rojakov (cenijo jih na jo 20 tisoč), ima svoje užnice. k'i so zadnje ča- ' bistvu prerasle v samo- )a društva, in sicer v tih Sindelfingel, Aaten, iingen in Calw. jvenska društva so pov- bila odločilnega pomena ustanovitev slovenskih oziroma oddelkov dopol- nilite šole v materinščini. Tu- di to se je začelo v Stuttgar- tu, da bi se na podoben na- čin našli rojaki — starši vse tja do severnorenskega Kre- felda in vestfalskega Giiter- sloha. Slednji, v društvu »Slovenija«, še vedno čakajo na obljubljeno učiteljico, ta- ko kot so jo nestrpno in pre- cej dolgo čakali v Essnu, Hil- dnu in drugod. Marsikje pa je število šolarjev slovenske- ga materinega jezika tolikš- no, da _ni niti za en oddelek. (Nekatere zvezne dežele po- gojujejo izplačevanje svojega deleža oziroma nastavitev tu- jega učitelja s 15 učenci). Kot si ne bi mogli predstav- ljati slovenskih šol brez tam- kajšnjih slovenskih društev, tako je zdaj še bolj res ob- ratno: slovenske učiteljice pripravljajo s svojimi učenč- ki stalne programske točke za društvo. JUGOKLUBI: NOGOMET IN KOLA Kako pa živijo druga jugo- slovanska društva? Imenujejo se praviloma klubi. Eden vzornih in vzorrK) popularizi- ranih — skrajno pomembno je, da javnost doma izve za takšenle klub — deluje v Hannovru. Imenuje se »Brat- stvo«. Ker v Hannovru sa- mem ni kaj dosti Slovencev ►n ker se nihče ni do zciaj zainteresiraj za kakšno slo- vensko društvo, lahko tudi v »Bratstvu« pozabljajo tako na slovenski del življa kot na jezik. To je že en problem, zakaj se naš slovenski rojak ne počuti vedno prav doma v »jugoklubu«. Le izjemoma se kje kdo spomni, da bi prakticiral večjezičnost, kot je to pač samorazumljivo tam, kjer skupaj živi in dela več narodnosti. Drugi prob- lem je s programom: le izje- moma se v takšnemle klubu najde kaj slovenskega. Sicer pa, zakaj tudi bi če Sloven- cev ni blizu, če se ne zani- majo in ne zahtevajo kaj svo- jega? Eno gre z drugim, kaj bi bilo prvo in prej, ostaja odprto in sporno. Klub »Brat- stvo« si je najel na robu mesta staro tovarniško zgrad- bo, jo s ponx)čjo mesta in organizacije »Arbeitervvohl- fahrt« (le-ta vzdržuje mrežo socialnih delavcev in posve- tovalnic sirom po ZRN) za- silno uredil ter v njej nasta- vil poklicnega tajnika, pa še bife, čitalnico z jugoslovan- skim tiskom (seveda tudi brez slovenskega) in podob- nim. Svojčas je imel ta klub toliko razvejano dejavnost, od filmov do diskusijskih ve- Siovenske uciteljire v Stuttgartu čerov, od zabav do nogomet- nih tekem, da je izdajal te- denski programski biitenček. Težko bi prešteli in sešte- li vse jugoslovanske organi- zacije po ZRN. Nogomet je vsekakor daleč na vrhu gle- de aktivnosti. Samo »jugo- liga« v Baden-VVijrttembergu šteje preko 70 moštev — klubov, ki se gredo velika pokalna in druga tekmovanja in ima v Stuttgartu v jugo- slovanskem centru svojo pi- sarno s teleksom, da bi spro- ti sporočal rezultate tekem zainteresiranemu časopis- ju... Prav tako deluje v Stutt- gartu vzorno mladinsko šol- sko kulturno-umetniško dru- štvo »Mladost«. Pleše po ritmih vseh jugoslovanskih narodov in to in takšne sku- pine so najpogosteje zares — jugoslovanske. Ne bi bilo prav, če rve bi omeniti primerov, ko naši slovenski rojaki vzorno sode- lujejo tudi v vsejugoslovan- skih klubih. To se zgodi tam in takrat, kjer in kadar ima vodstvo kluba — pa tudi pri- stojni območni konzulat — malce več posluha za jugo- sTovanstva v pravem pomenu besede. V rudarskem revirju zahodno od Rena, v mestih Grevenbroich in Bergheim (severozahodno od Kolna) de- luje klub »Sloga«, v katerem je Celjan Stane Felzer aktiv- ni podpredsednik in skupaj z neumornim predsednikom Vo- jom Vuksanovičem priredi vsako leto slovensko zabavo. Koliko je kdaj res slovenska, je odvisno tudi od tega, ko- liko se Slovenci zares odzo- vejo na vabila. Vsekakor pa za slovensko muziko ni te- žav, saj so se kvinteti kar razmnožili in je že redko društvo, ki nima svojega an- sambla. Ali drug primer; v Mann- heimu govorijo vsi o »Peri« Žibratu. Najprej ne bi vedel, da je to slovenske gore list. Ko ga spoznaš, pa ti je jas- no, da gre za neuničljivega organjizatorja. knel je že vse, Foto: A. Rupnik od slovenskega okteta (ki je razpadel, ker je nekaj pevcev odšlo) in slovenskih veselic do nadvse uspešnega nogo- metnega kluba »Jadran« in zdaj kar jugoslovanskega cen- tra sredi Mannheima. Kaj povesta tale dva pri- mera? Vprašanje, ali naj bo slovensko društvo ali vseju- goslovanski klub, je lahko brezpredmetno, kadar gre za nogomet, šah ali kakršen ko- li drugi šport. (Čeprav Slo- venci po ZRN kegljajo v vsa- kem društvu in se Jugoslova- ni za ta šport manj ogreva- jo). Kadar pa gre za petje, igrico (posebej v Stuttgartu gojijo dramsko sekcijo) ali tudi pogovor o aktualnih po- litičnih m gospodarskih re- čeh doma, takrat je to mogo- če izvesti skoraj izključno v slovenščini, hrvaščini ... Mi- mogrede: slednje, informira- nje o novostih v domovini, je vse preveč zanemarjena de- javnost, čeprav se zdomci ze- lo radi odzovejo takšnim pri- ložnostim. ANTON RUPNIK '^i dan sem jo videl, v Bški Slatirti, kako je se- I v f>rvi vrsti ob otvoritvi 'tave njenega soseda sli- Staneta Jagodica. Zve- " je pogledovala po veli- \ svetlem prostoru, toda 'či ji je sijala samozavest ^\\m, ki je izdajala ču- t*xia v trdem življe- ^ mnogih preizkušnjah '^rjervo življenje. Spoznal 'em jo že pred leti, ko ' prešernim smehom in košem na ramah me- [jdance okoli svetega T> ^ io govorila na ves gias l^srajšnjem in današnjem * je Marija Kovačeva, po >i pravijo »Štiftarca«. Osemdeset let bo ime- njeni biši le malokdaj '^bni pramen, ki prodi- rjozi majhna okna, ujame ^ še dovolj vzravnano ^0, k< se opira na alu- .l^sto palico. Bolj zunaj }^ drži, po vasi gre, tudi j|j^9rje in kam drugam. K i^' Tilčki, kij je na moč j^f^a nanjo. Ponosna je sina, ki je končal šole«, in z veliko j^f^ijo se spominja svo- J^oža, ki se je za ved- '''^lovil od nje že pred mnogimi leti. Bolezen. Toda ko takole človeku za- stane korak sredii zelenih travnikov, ko se Marija na- slofM na svojo palico in ko pride trenutek, da bi z njo oddrobil nekaj besed, se ob pogledu na njeno vedro lice, nič ka^j starčevsko čemerno, prej veseljaško razigrano, f>ozabi na težave vsakdanje- ga dela. Vse postane tako neznansko majfino In nepo- n^embno, nevredno besed in spomina. Njene besede se v cio.načem šmarskem, zna- čitrK) širokem narečju ko- trijajo po živalino poplesu- joči bradi mimo krajcev ru- te in izginjajo pod oblake, kot nekakšna večni sopotni- ki tistega, ki jih posluša. In posluša njeno zgodbo od včeraj in danes: »Spominjam se berača, H je nekdaj delal in hodil od hiše do hiše, ko pa je ob- nemogel, je umrl v hlevu, v jaslih. Nihče ni vedel zanj. Dane« pa imamo dom po- čitka v Šmarju, preko sto ostarelih ljucfi ima tam stre- ho, primerfK) hrano in toplo posteljo. Še pred pol sto- letja se je tam šopiril gra- ščak, zdaj pa se starčki sprehajajo po senčnatih ko- stanjevih drevoredih. In kako je bilo nekdaj z nezakonsko materjo? Otrok, sad njene nepremišljene ljubezni je bH prva žrtev razmer. Mati ga je v košu nosila s seboj na delo. Pri dobri kmetiji je zanj dobila košček kruha in šalico mleka, drugače pa je rasel ob koruznem močniku. Danes pa se zanj zavzame socialno in lahko ob šolanju postane vreden član druž- be... Pa šola: kmetov sin ni mogel nikamor. Ni bilo denarja. Sama sem bila v šolj odličnjakinja pa so rekli, naj grem naprej v šole. Do- ma je bila revščina, oče je pokazal v kotu na kup mo- tik in tako sem ostala pri n)0tiki do groba. Gospod pa je moral imeti gospoda in so gosposki sinovi po tri- krat ponavljan šolo ... Da- nes pa imamo v soseščini iz male slamnate hiše dva si- nova. Eden je »akademični« slikar, drugi pa gradbeni inže- nir... Samo pravim vam, za vse, kar imamo, ni dovolj hvaležnosti. Nikdar ni bil pri nas človek tako vrednoten kot je danes. Kdor le hoče, lah- ko napreduje po vseh svojih sposobnosti. Bila sem tako ponosna, ko je »in bodii » šolo v Maribor. Vedel je, da mora zmagati. Ce bi omaho- val, bi že kdaj rekel: adijo šola. Pa je vztrajal in sem vedela, da bo rvefi be- sedni zaklad, od kod ji toli- ko neposredne prisrčnosti, od kod ji vse tisto, čemur moramo verjeti? Najbrž . daje na vsa ta vprašanja odgovor njeno življenje, izpolnjeno le s trdnim delom in odreka- njem. Kajti eno je gotovo: optimizem, vera v danes in jutri, vizija njene zmage ni mogla pri Kovačevi Mariji postati stvarrvost le v san- jah, na papirnatih avionib ne- slutenih daljav. Njena stvar- nost je drugje doma. BESEDILO IN SLIKA: i DRAGO MEDVED Marija Kovač. Že malce utrujene roke še vedno zbrano opravljajo svoje delo, medtem ko misli hitijo nazaj v čase, ho se je drugače živelo kot danes. To Marija dobro, pre- dobro ve. FotoorafiiA Drago Medved 12. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 20. oktober 19?^ TIROLSKA FRONTA PRED 60 LETI CARZRNSKA ZOBOTA Junak te zgodbe, dr. Ljudevit Pivko, je bil rojen avgusta 1C80 v Novi vasi pri Markovcili blizu Ptuja. Maturiral je na gimnaziji v Mariboru, slavistiko in germanistiko pa študiral v Pragi, Krakovvu, na Dunaju in v Frankfurtu. V Mariboru je bil od leta 1906 profesor na klasični gimnaziji in na učite- ljišču. Umrl je 29. marca 1937 v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Kot profesor, družbeni delavec in kot vojak je vsepovsod nastopal kot neustrašen borec za združitev jugoslovanskih narodov. Njega in nje- gove soproge, ki je bila Čehinja, in prav tako zavedna Slovanka, se nekdanji učenci doktorja Pivke hvafležno in s spoštovanjem spominjajo. Kako je doktor Ljudevit Pivko odprl fronto zavezni- kom. V ptvi svetovni vojni so na številnih frontah v Evropi kr- vaveli in umi-ralj slovenski fantje, družno s pripadniki drugih zasužnjenih narodov pod avstroogrsko monarhijo. Mnogi nr»ed temi vojaki so delovali prej v škodo Avstro- ogrsko kot v njeno korist. Nekateri so prebegij na sov- ražnikovo stran in se tam or- ganiziirali v oddelke, ki so se borili proti Avstriji in Nemčiji, drugJ pa so s sabo- tažami in drugačnimi akcija- mi delovaH v zaledju. Naj spomnimo samo na Juden- burški upor in na upor mor- narjev slovanskega rodu v Boki Kotorski. Eno podobnih akcij je iz- vedel tudi slovenski vojni do- brovoljec, pokojni profesor dr. Ljudevit Pivko, ki se je povezal s takratnim italijan- skim generalštabnim kapeta- nom, zdaj že pokojnim gene- ralom Cesare Petorellijem. Ilegalno ime dr. Ljudevita Piv- ke je bilo takrat »Pavlini«, Petorellijevo pa »Finzi«. Kaj je bila njuna drzno za- snovana zamisel? Z odprtjem frontnega sektorja v Carzanu naj bi omogočila vdor itali- janske vojske globoko v za- ledje avstroogrskih položajev. Namen je bil, da bi z lahko- to štrli eventuelni odpor in zajeli cesarja Karla ter njego- vo spremstvo. Cesar Kari se je takrat nahajal na tirolski fronti, da bi s svojo prisot- nostjo okrepil moralo avstro- ogrskih čet, ki so bile se- stavljene predvsem iz Slova- nov, zlasti južnih. Sektor v Carzanu je takrat kot častnik vodil prof. Ljudevit Pivko, ki je bil nasproten avstroogrski monarhiji in ki je delal za osvobiditev južnih Slovanov ter njihovo osamostvojitev. Akcijo sta Pivko in kape- tan PetoreHi pripravljala več mesecev in se večkrat na frontnem odseku tudi sesta- jala. Za sodelavce sta si iz- brala zelo sposobne oficirje, podoficirje in vojake. Pivko naj bi poskrbel za priprav- ljenost iia avstrijski, Petorel- li pa na italijanski strani. Piv- ko je s svojim vplivom in posredovanjem dosegel, da so bili mnogi oficirji in po- doficirji poslani na dopust, vojake pa je na frontni lini- ji razvrstil tako, da so na najbolj važne pok)žaje prišli najbolj zanesljivi antiavstrijd aH pa najmanj sposobni voja- ki in poveljniki. Medtem pa je italijansko vodstvo imelo nalogo, da bi ob pravem ča- su spravilo na jurišne polo- žaje najboljše oddelke, jih seznanilo s terenom in nalo- gami, ki jih je bilo treba iz- vršiti. Dr. Ljudevit Pivko Je na svoji strani poskrbel za to, da so avstrijski vojaki dobi- li pred dogovorjenim napa- dom močno kavo z opijem in rumom. Vojaki so zaradi tega za nekaj ur zaspali in bili ne- sposobni za borbo. Načrt Je v začetku dobro potekal in oddelki na italijanskem pred- njem kraju so pod Petorelli- jevim vodstvom izpolnili svo- jo dolžnost. Zal pa je glavni- na zaostajala, tako da so pri- šli avstrijski vojaki spet k se- bi, se Italijanom uspešno uprli in jih pognali nazaj. Ita- lijansko vodstvo in javnost j8 ta neuspeh popolnoma de- moraliziral. Njihov odpor na fronti je bil strt. Pa so Jim pri tem prišli na pomoč fran- coski, slovanski, predvsem češki dobrovoljci, ki so po neuspešnem poizkusu zarote pri Carzanu pobegnili na za- vezniško stran. Avstrijci so se morali premakniti na črto pri Piavi in tu Je fronta sta- la okoli leto d™. v Juniju 1918. je bila av- stroogrska vojska spet dobro pripravljena in njeno vodstvo je hotelo z novim ofenziv- nim sunkom prodreti v Lom- bardijo ter prisiliti Italijane k vdaji. Spet je bila zasluga do- brovoljcev, da je bila nakana preprečena. Z zvezami so preko fronte odkrili namere na nasprotni strani. Italijani sami so biti nesposobni za obrambo, zato so prišli frar>- coski, angleški un amerl^ oddelki ter prostovoljci, zlasi Čehi in Jugoslovani. Števil vseh teh tujih čet v Italiji ji naraslo na 4 popolne diviziji Dobrovoljske oddelke so ra mestili po vsej fronti, ki a z zvezami prek nje ugotai Ijali kaj se dogaja na naspro ni strani. Piko na »i« je p stavil nek romtinski častni ki je dva dni pred avstri skim r^apadom prešel na Zi vozniško stran in rratančn povedal, kakšen je načrt. Ti ko je bila namera Avstrijce že vnaprej onemogočena. Zj vezniki so prešli v protinj pad, tako na Piavi kot tu( na solunski fronti. Na obe frontah so uspeli pregna avstrijske in nemške oddel ke nazaj, ta uspeh pa ji omogočil tudi udarec na za hodni fronti. V oktobru 1918 sta avstrijska in nemška vo) ska kapitulirali. Pri razpadu Avstroogrske so imeli Slovani, predvsem Čehi in Jugoslovani velik d& lež in so se tega tudi zave dali. S svojim nastopom sc priborili svobodo vsem Slova- nom v dotedanji Avstriji in rešili pred nemško-avstrij skim imperializmom tudi ves ostali svet. Nemci so namreč hoteli poleg vzhodnih dežel zavzeti tudi Mezopotamijo, kar Je bil cilj nemških apeti| tov že od Bismarkovih časov, Združitev Avstrije in Nemčl je naj bi bila krona zmagej centralnih si'l in s tem bi bil tudi leta 1918 dosežen ci ki ga Je poznaje z rKvo osva- jalrfo vojrfo zasledoval Hitler, Po vse^ tom sodeč je bitka naših farsv-v bila več kot bit- ka za &vTo4Kxio lastne d orno vine. Pogled na posamezne nagrobnike oživlja slovenska imena, Imena naših fantov, ki so padli za cesarja... Veliko grobišče pri Redipuglit v Italiji. Namenjeno padlim »>na avstroogrski« strani. Bolj skromno je od tistega italijan- skega, ki ga je v svojem napuhu in megalomanščini dal zgraditi Mussolini, toda zaradi svoje skromnosti (a tudi ureje- nosti) ne deluje nič manj opozorilno, nič manj presunljivo. Fotografiji: Drago Medved BOŽJA Zadnjič sem na cesti srečal znanca, ki sliši na ime Peter. Nekam čudno spoštlijvo me je pozdravil, kar je ne- dvomno pomenilo, da nekaj želi od mene. Zasrbele so me pete, pa kaj se hoče, olika je olika in obstal sem. Znanec je zavil z očmi, raztegnil usta v prijazen nasmeh in najmanj, kar sem pričakoval, je bilo, da me bo prosil za sto novih dinarjev. Potem je v ozračje med naju padlo nekaj po- dobnega kot, kako bo kaj vreme, da bo najbrž sneg in tako naprej. Zna- nec je mencal, pa ne bi bilo treba, ker ni bilo mrzlo. V glavi se mi je čedalje bolj jasno svitalo, da v enem njegovih grmov tiči zajec, ki bo vsek čas sko- čil vame. Takšni so, zajci. In znanci. Znančeva ustka so se odprla in iz grla je nekaj zinilo vame: »Pomočniški izpit delam.« Delaj, sem si mislil in sem kihnil. Tvoj problem in bog daj, da bi ti dob- ro šlo. »Saj me poznaš, frizer sem.« Spet je butnil vame. »Brado potrebujem,« je vzdihnU in svetlo zavil z očmi. Zdaj bi pa že vsak smrkavec imel rad brado, sem zakljukal po mojih mo- žganih. Smešno. Dejanjem je potreben čas, ki brado slej ko prej prinese. Pa me menda rti ustavil samo zato, da bi mi povedal, kako neskončno pože- ljivo, že kar pohotno si želi brado. Znanec pa je mencal še kar naprej, kot da bi ga nekam tiščalo. »Brado rabim za model pri pomoč- niškem izpitu.« A tako. Jaz, poizkusni zajček? Kras- no. Ze tako dovolj, da izvajajo z mano eksperimente v službi. No, vsaka stvar ima svoje meje, znance pa tako ali tako vsi poznate. Dreza in trga vate, puli ti možgane, zaplava ti v kri in vrag si ga vedi kam še vse, dokler te ne prepriča. Tistega nesrečnega dne sem čakal pred neko oštarijo, ki je bila povrhu vsega še zaprta, in sem ga čakal. Na- posled je moj rabelj prišel in me od- vlekel v poizkusne prostore. Tam so bili ljudje raznoraznih porekel in z raznoraznimi lasmi, brki in na moje veliko samozadovoljstvo ni bilo niko- gar z brado. Bil sem edini, pomislite. Seveda, brada ne zraste na vsakem zeljniku. Sedel sem in moje počutje je bilo skoraj tako kot pod giljotino. Znanec je pripravil škarje, britev in čuda tak- šnih stvari in še strah ga je bilo. Tre- sel se je kot občinski možje pred po- membnimi odločitvami in začel. Drsal je po meni natanko tako, da sem nujno moral pomisliti, da me ima za nedoločen čas v najemu. Nekam vroče mi je bilo. No dobro, vam ne bi bilo, če bi nekdo prvič preizkušal svoje rezljalske sposobnosti na vas? Ko je nekako potrgal tistih par ko- cin, ki jih je še izvolil pustiti za fa- m:iO, kot je dejal, je ostalo bore ma- lo. Nekaj na levi in nekaj na desni. Potem je ugotovil, da je na levi pre- malo postrigel in hajdi na levo. čez nekaj časa je podobno ugotovil za des- no stran in za boga, malo je manjka- lo, da bi odšel brez brade. Zaustavil sem njegovo vnemo in mu povedal, kar mu je šlo. Prišli so pri- stojni, me malo potegnili za brado, po- šlatali pod nosom, nato so ugotovili, da je vse O. K. in me spustili na svetlo. Znanca si nisem niti upal pogleda- ti, da me bi vnovič ne postavil pred dejstvo. Odbrzel sem skozi vrata, ki bi jih kmalu vrgel s tečajev. Zunaj sem potipal vrat. Zanimalo me je namreč, če se ga glava še drži. Hvala višjim silam, še je bila tam. Od takrat naprej hodim čim bolj skrito in zavito. Obstaja namreč veliko vprašanje, če si ne bo še kakšen moj znanec še kaj izmislil. Predstavljaj- te si znanca ribiča, ki dela ribiški iz- pit in te prosi, da mu greš za vabo. Dobričina kot sem, bi mu še nase- del. MILENKO STRAŠEK St. 42 — 20. oktober 1977 NOVI TEDNIK — strm 15 ZASTRAŠEVANJE S STROŠKI PIŠE J02E PETEK Temeljne zadružne organizacije so predrage, da bi si jih lahko privoščili teč. To je postalo nekakšo ge- slo tistih, ki bi radi obdržali staro organizacijo. Z njim ni težko prepričati kmetov. Kaj pa oni vedo o stroš- kih zadruge in temeljne organizacije?! Kako naj se kosajo z računovodskimi strokovnjaki? Tako kaže, da ne bodo uresničeni, niti programi. Ari so jih v nekaterih kmetijskih zadrugah in kombinatih začeli pripravljati med javno rr-zpravo o razvoju kme- tijstva in vasi. Tisti, ki ne marajo sprememb, menijo, da je vihar šel mimo. če pa kmetje le ne odnehajo, jim postrežejo z natančnim računom, kot pred dnevi med zelo resno razpravo, da bi vsaka nova temeljna za- družna organizacija imela letno 600.000 din stroškov. Torej izvolite, kmetje, če ste pripravljeni kriti take stroške! Pri ustanavljanju novih temeljnih organizacij je precej odpora tudi v drugih gospodarskih organizaci- jah, ne le v kmetijstvu. Nikjer pa nimajo tako natanč- nih računov o stroških novih tozdov Jcot v kmetijstvu. Ne, da ne bi imeli strokovnjakov za take račune — pač pa delavcem ni moč natresti takih zastrašujočih številk kot kmetom, ker se nekateri spoznajo na njih. Ali stroški temeljnih zadnAžnih organizacij niso od- visni od dela zaposlenih v njih"^ Ce neka organizacija zdržuje več kmetov za-druirn-ikov ali kooperantov, po- trebuje menda več strjkovnjaJcov in drugih zaposle- nih kot manjša. Mora jih imeti, sicer članom ne more koristiti ali, kot risJcaieri radi rečejo, pomagati. Sicer pa bi v novih temeljnih kMdritšmh organizacijah morali člani odločati, koiiko in kakšne ljudi zaposliti. V kmetijskem Jxi7ncin.rdu, ki nasprotuje ustanovit- vi temeljnih zadružnih orgarcizacij, se kregajo, ker ob- rat za kooperacijo ne dobi natančnega poročila, kak- šna dela opravljajo zan^ skupne službe. Pripravljen je plačati opravljeno delo, ne pa prispevati za kritje skup- nih stroškov po nekem ključu. Tako bi moralo biti. Skupne službe ali osrednje vodstvo pa najprej skrbijo zase, Sele potem pride vse drueo. Tudi razvoj kmetijstva in vasi. Kako bi sicer moglo biti od 3000 za- sebnih posestnikov med zadružniki in kooperanti le 400 ali 500? Po nekih podatkih naj bi bil zajet v orga- nizirano proizvodnjo vsak drugi kmet. Mnogi pa so podpisali le pogodbe za mleko, da so si zagotovili premijo. A koliko pšenice, koruze, krompirja in dru- gega pridelajo 'kmetje organizirano? Hektarski pridelki pšenice vojvodinskih kmetov so a€ letos močno približali pridelkom na družbenih po- ljih. Podobno pri koruzi in še nekaterih pridelkih. Kaj pa pri nas? Kdo skrbi za to, da zasebna posestva ne bi zaostajala za razvojem družbenega kmetijstva? Koliko- krat je bilo že povedano, da se kmetje lahko povezu- jejo v najrazličnejših oblikah, .Ki jim ustrezajo, da bi se vsi vključili v sodobnejšo proizvodnjo. Nekateri pa se jim še vedno posmehujejo, češ kdor ni zadovoljen s sedanjo organizacijo, naj ostane zunaj. JOŽE PETEK RADEČE OŽIVELA ZAMISEL Z. RAJNERJA v Radečah so po zamisli upokojenega učitelja Zdenka Rajnerja, predsednika krajev- ne konference SZDL pričeli uvajati, namesto ve!ncev, pri pogrebih — žalne trakove. Saj se nabere ob pogrebih «a pokojniki — po 20—30 Vencev, običajno včasih Se kaj več, ki nato na grobu trohni, in še groba ne mo- rejo pokriti. Zamisel uvedbe žalnih tra- kov jo obenem tudi izraz Pietete do pokojnika, pri tem k tudi poudarjena še higi- enska, estetska hi socialna ttran v naši družbi. Dovolj k, namreč, da prinesejo za Pokojnikom vence — le po- kojnikovi ožji sorodniki. V ^dečah nobenega p>osamez- "tika ne silijo k tej novi l^edbi pietete do pokojnika. žalne trakove so začeli Iva jati v Radečah, lansko le- *o in sicer najprej pri pogre- '^U zdravnika, dr. Karla Mat- ^, ki je služboval v Rade- 49 let nato pa tudi pri 'dolgoletnem in zaslužnem ^pniku Mirku Sevšku. Kra- fevna skupnost tn SZDL, J|saka posebej od njiju po- kloni žalni trak. Napis se 8W: Svojemu občanu KS, * pri SZDL: »Svojemu članu ^L Radeče«. žalni trakovi so treh vrst J*- v treh barvah: Rdeč sta- ^ S50 din, vijoličast in mo. pa 250, kar je še vedno cenejše od venca. Sredstva za žalne trakove se dajo v poseben fond, ki ga uprav- lja posebna komisija, sestav- ljena s članov KS in posa- meznih predstavnikov organi- zacij. Denar žalnih trakov pora- bijo za občasno ix>moč osta relim in bolnim oiačanom, kakor tudi onemoglim, ter socialno ogroženim, pa tudi prizadetim peri elementarnih nesrečah. — Trakove obesijo na dveh stojalih v mrliški vežici in jih pri pogre- bu zapro v krsto, da se ne- kaj vidijo šd zunaj krste tn tako gredo s krsto v grob. Uvedba žalnih trakov v Ra- dečah bo postalo nekako tra- dicija, saj je bolj estetska. Res je sicer, da je s cvet- jem prikazan bolj primeren izraz sočutja). Humanitarni pomen je pa tudi vpoštet še bolj z žalnim trakom. KS in SZDL v Radečah dobivata večkrat prošnje za podrob- nejša pojasnila o tej novi uvedbi. (Ko 6e'm bil tedaj v Radečah, se je zanimalo zanje društvo upokojencev iz Ribnice na Dolenjskem). Žal- ne trakove v Radečah izdelu- je domača konfekcija KORA. Inform^acij^ za posamezne organizacije radevolje dajeta krajevna skupnost in SZDL v Radečah pri Zidanem mo- stii. STANKO SKOCIR OBISK PRI ZIDARJEVIH: KJER ŠE VEDNO AJDA ZORI ŠTEFAN IN TILČKA UMNO GOSPODARITA NA LEPEM POSESTVU Prijazna domačija Zidarje- vih leži med travniki in polji ter sadovnjaki in že neuk prišlek lahko takoj opazi, da je vsak kos zemlje tu skrbno obdelan in da tod gospodari- jo ljudje, ki ljubijo delo in življelnje na kmetiji. To ljube- zen do dela in življenja na kmetiji prenašata tudi na svo- ja diva otroka. Zidarjeva kmetija na Brec- Ijevem ima 10 ha obdeloval- ne zemlje, kjer pridelajo hra- no za 12 govejih pitancev in 12 prašičev. Ob obisku nam z veseljem in veliko ljubez- nijo razkazujejo lepo ureje- ne hlefve in živino v njih. Od zore do miraka imata Štefan in Tilčka zavihane rokave, saj jima dela nikoli ne zmanj- ka, še posebe^j v zadnjem ča- su ne, ko gradita ob stari domačiji novo, prostorno hi- šo. Staro hišo je namreč moč- no razmajal potres in tako jima ni kazalo drugega, kot da postavita temelje za nov dom. V gla-vnnem, pravita, gradita kar sama, seveda pod strokovnim vodstvom tn reči je treba, da jima gre delo kar dobro od rok. Štefan tu- di pove, da je zelo vesel, ker se tudi sin, ki zdaj hodi v pe- ti razred, zelo zanima za delo na kmotiji in kolikor mu do- pušča čas, tudi rad poprime za delo. Posestvo trdno stoji in resnična škoda bi bila, če bi ostalo brez nasledstva. Tu- di hčerka, ki zdaj hodi v srednjo &olo v Ptuju pravi, da se bo, ko bo končala šola- nje, zaposlila v Šmarju. Tako bo bldzu doma in rada bo priskočila na pomoč pri deilu na lepi kmetiji. Pogovor v kmečki izbi na- to nanese še o tem in onem in tako izvemo, da na ena izmed Zidarjevih njiv raste tudi ajda. To nas domala pre- seneti, saj smo že ničkoliko- krat shšah, da ajda izginja iz slovenskih kmetij in da jo kmetje neradi "goje, ker je baje ajda zolo občutljiva. No, pri Zidarjevih je drugače. Tilčaca nam s veseljem poka- že njivo, kjer je tudi letos dozorela ajda, ki sd zdaj su- ši na podu in bo kmalu pri- pravljena za v mlin. Pravi, da se jd škoda ssdi prazne zemlje, ki ostane za požeto pšenico in tako ji" je šinilo v glavo misel, da bi zasejala ajdo. Med ajdo pose je še ra- dič in ta kombinacija se je izkazala za zelo uspešno. Ajda gre dobro v promet pred- vsem na celjski tržnici, ka- mor jo Tilčka ponese, kadar ji dopiišča čas. Besedilo: M. PODJED Foto: D. MEDVED ŠMARJE PRI JELŠAH ^g^i^^ 1^fp"f[i.J j "y 8^ PANJEV NI TREBA VEČ RAZDIRATI, DA DOBIŠ MED Čebele so bile od pradav- nine Slovencem nerazdružlji- vi prijatelji. Tudi sicer so Slovenci sloveH kot imenitni in iznajdljivi čebelarji tnne nazadnje tudi kot strokov- njaki na tem področju. Spo- mnimo se na slavnega Jan- šo in še na mnoge druge če- belarje, ki K> si prav tako kot Janša ustvarili neminljiv sloves s proučevanjem teh marljivih bitij. Čebelarstvo pa nam je, Slovencem, zapustilo še ne- kaj več. Na čudovitih panj- skih končnicah se je ohrani- la pisana zbirka lj.udske ust- varjalnosti, takozvane panj- ske končnice z različnirnl motivi Iz življenja prepro- stega ljudstva so znane po vsej Evropi. Danes ne le da ni več teh živopisanih prič zgodnje slo- venske preproste ustvarjal- nosti, ndč več ni ob naših ix>ljih in travnikih ter ob go- zdovih slikovitih čebeljnja- kov. Le redkokdo se še ukvarja s čebelarstvom. Med uvaža- mo, doma ga plačujemo kar krepko zasoljeno in iz dneva v dan pvostaja vse bolj težko dostopno prehrambeno bla- go. Zgoraj nad cesto, ki pelje proti Mesitnju, stoji nedaleč od Šmarja ličia hišica s pa- nji, najverjetneje eden najlepših čebel jnjakov v šmarski občini. Morda zato, ker je tako zelo na očeh, ker je tik ceste in ga lahko vidi vsak. Hostnlkov Marjan je nanj odkrito ponosen in o čebe- licah govori z neprikrito ljubeznijo. »Z o&emnajstimii leti sem začel čebelariti in zdaj je tega že 25 let. S čebelami se je dobro razumel že oče, ki je bil prav tako mizar, kot jaz, z njimi se dobro razmne tudi sin in če bo po sreči, bodo čebele pri nas živele še kakšen rod,« govori tiho, preudarno, besedo za bese- do. Od očeta je prevzel pet panjev krajnjičev, ki jih je bilo treba uničiti, da si do- bil med, Marjan je panje počasi dopolnjeval in sedaj jih je v Učni hišica že 25, pri tem pa se je nenehno učil tn dopolnjeval svoje če- belarsko znanje. Zdaj panjev ni treba več uničevati. Ki06U;iikoiv ačeibelji hotel« na-ravnost prite«^ popotnike, ki drve po zmajski oesii Včasih, kadar ima čas, s čebelami pa se večinoma uk- varja v popoldnevih tn ob nedeljah ko pobrklja po Če- belarskem vestniku. »Letos je bolj slaba letina, pozeba je vzela svoje. Glej- te, lani so živalce pridelale okoli 600 kilogramov medu, letos pa ga bo komaj kak- šnih sto. Med gre takoj med kupce. Imam stalne stranke. Ukvarjam se z mislijo, da bi dokupil še kakšnih 20 pa- njev, toliko je prostora v če- beljnaku, ki sem ga postavil predlanskim,« glasno razmi- šlja tn nadvse preudarno zlaga stavek za stavkom. Marjan za vse na svetu ne bi pustil svojih čebel, pa tu- di če dobi kaj medu ali pa ne. Misli, da bi se kmetje lahko več ukvarjali s čebe- larstvom in vrnili slovenski pokrajini nekdanjo podobo in tudi popestrili kmetijsko ponudbo. Nikakor mu ne gre v glavo, da moramo med uvažati. Že dvaijset let dela Marjan v mestinjski lesni predelo- valni industriji kot mizar in vse, kar je treba postoriti v čebeljnaku, naredi sam. Sedaj, misel se je utrnila v pogovoru, bi rad poslikal pa- nje. Tako, kot nekoč: z do- mačimi, ljudskimi motivi. Okusno in lepo za oko. Tudi čebelice p>otrebujejo lep dom. MILENKO STRA&EK 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 42 — 20. oktober 19?) USPELA VAJA v šoli smo imeh vajo, kaj storiti ob sovražnikovem napadu. 2e med po-ikom smo zvedeli za razne naloge. Jaz sem bila dodeljena sanitetiii sku- pini. Kmalu po četrti uri smo zaslišali alarm. Vsi učenci smo bili v trenut- ku na hodniku. Sanitetni skupini sta dobili nosili in torbici. Najprej smo morali spraviti na varno učence. Po- tem smo se skrili še ostali. Ko smo prišli nazaj do šole, nam je ravnatelj p>ovedal, da smo bili na varnem v re- kordnem času. Šolo smo zapustili v dveh minutah, v treh pa smo že bih na varnem. KRISTINA VUK, os. šola Kozje GLEDALI SMO 3 FILME Obiskali so nas vojaki naše ljud- ske armade. Na šoU seveda. Govorih so nam o svojem delu in življenju, razen tega pa zavrteh tudi tri zanimi- ve filme: iz obdobja NOB, zatem o na- padu in obrambi pa tudi o tem, kaj je strah. IRENA TACER, os. šola Lesično NA SEJMU OBRTI Učenci sedmega in osmega razreda osnovne šole Lesično smo obiskah tu- di sejem obrti v Celju. V šoli smo se najprej razdelih v skupine po štiri učence. Vsaka skupina je morala na sejmu vprašati obrtnike določene stro- ke o njihovem delu, izdelkih, materia- lu, ki ga uporabljajo, o načinu izde- lave oziroma obdelave, o prodaji, o poklicih in šolah, ki so potrebne za določeno obrt. itd. MILENA LUPSE, os. šola Lesično REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Za nagradno slikovno križanko, ob- javljeno 6. oktobra 1977, je žreb raz- delil nagrade takole: 1. nagrada (300 dinarjev): FRANJO AUDIC, Slandrov trg 8b, 63310 2AI^C 2. nagrada (200 dinarjev): STANKO ARZENSEK, 63220 ŠTORE 40 A 3. do 6. nagrada (po 100 din) prej- mejo: JOŽICA KRESNIK, Kozje 127, 63260 KOZJE JAKLIČ MARIJA, Vojkova 9, 63000 CE- LJE KATARINA MEDVESEK, Levstikova 4, 61270 LITIJA ZORKO KOTNIK, 63327 ŠMARTNO OB PAKI 62 REŠITEV VODORAVNO: kak, kamp, oniks, ge- pard, ara, Lovro, leglo, Bolgar, kov, Albert, Prado, Nenni, oma, b, astra, amidi, saga, vampir, Tatra, Ašoka, Ted, O, evnuh, laket, črtka, Ra, sir, sek, trije, Enns, Texas, Cipci, VA, Breznik, Rab, trik, Anjou, Iowa, sto, Etna, To- urs, obod. Ml IN UREJENOST Ne glede na to ali so lasje dolgi ali kratki — naravni morajo biti. Današnji primer govori o enostavni frizuri za de- klice. Pričeska je svojstveno hladna in prikupno edinstvena. Obenem je to kla- sična oblika frizure in je vsakršno pre- tiranvanje povsem odveč. Današnji čas večkrat zahteva praktično, kratko in mla- dostno pričesko, kar prikazuje tudi da- našnja slika. Lasje na vrtincu stojijo po- končno, ob straneh pa so kratko pristriže- ni. Konturne črte so čvrste in spredaj na čelu preidejo v konico. Pričeska kot nalašč za mlajše žene, GIZELA SURBEK ALPINISTIČNI KOTIČEK; VZPONI SE TUDI V OKTOBRU REDNO VRSTIJO že pred tedni je Knez Franček s soplezavcem poiz- kušal izpeljati novo srtier v sivem, ploščatem delu vzhod- ne stene Rjavčkega vrha nad Klemenčo jamo. že več na- vez in cek) generacij je is- kalo prehod v tej na pogled neprehodni dvestometerski steni. Prvič jima res ni us- pelo, saj sta naletela na izredne težave v prostem ple- zanju in povsem zasigano skalo brez razpok. Takrat sta dosegla približno p>olovi- co stene, prvega oktobra pa smer z izrednimi naix>ri iz- plezala do konca v 10 urih in jo ocenila v V -f- ter Al do A2. To novo izredno tež- ko smer sta posvetila spo- minu v Druju preminulega kamniškega plezalca Ceneta Kramerja. V steni Dru j a sta namreč prav Knez in Zupan nekaj dni pred tragično smrtjo Kramerja ponovila Ameriško diretisimo. 2. oktobra sta Knez in Zu- pan ponovila še spominsko smer Ivo Reye v severni ste- ni Ojstrice (Zmaj) v treh in pol urah, nato pa sta se pridružila ostalim sedmim članom odseka, ki so na- pravljali drva za naslednjo zimsko in letno sezono. Upa- mo, da nas »planinskoalpi- nistični« vandali prekmalu ne obdščejo in zopet poško- dujejo komaj popravljeni bi- vak pod Ojstrico. Bera plezalnih vzponov le- tos tudi v oktobru ne pone- ha in beležimo 8. oktobra ponovitev Desne smeri v Dedcu (Reberčnik Panika, Zupan Jože), 9. pa je naveza čanček-Glažar ix>nc>vila Igli- čevo smer v vzhodni steni Male Rinke. Poglavje zase je zopet Knez Franček. 8. in 9. ok- tobra je bil sam v Julijskih Alpah in verjetno kot prvi plezalec pri nas ponovil v samostojnem vzponu Ska- laško smer in sestopal po Spikovi grapi isti dan v Martuljek. Zvečer je bil že pKxi steno Krogla v Savinj- skih Alpah in izplezal v solo vzponu v enem dnevu Zele- no zajedo Krogla, južni raz Skute, gret)en Skuta-Rinka in za nameček še Vzhodno smer v Mali Rinki. Brez dvoma po vojni nismo imeli plezalca, ki bi nizal solo vzpone v takem vrhimskem zaporedju tn vedno bolj jas- no nam postaja, da Knez Franček s tem novim, avant- gardnim načinom samotnega osvajanja najtežjih sten od- pira povsem novo poglavje v slovenskem alpinizmu. Kam to veliko tveganje in skrajni napori vodijo, ve le on sam. Kritike na tak na- čin plezanja je odveč izpod kakršnegakoli peresa, pri- hodnost pa bo pokazala, če je v tem načinu nakazana smer v bodočem razvoju al- pinizma. CIC Na sliki: vzhodna stena R.javčkega vrha z novo spo- minsko smerjo Cenetu Kra- merju ENOSTANOVANJSKA MONTAŽNA HIŠA - BODOČNOST Na razstavi TEDEN MALEGA GOSPODARSTVA je pozornost obiskovalcev vzbujala enostanovanjska montažna hiša, izdelek ključavničarstva JOŽE ŠALEJ iz Žalca. Zanimivo je, da lahko služi tako kot stanovanjska hiša ali kot vikend. Jože Šalej nudi možnost prodaje hiše na kredit. Hiša je izredno odporna proti potresu, postavimo pa jo lahko na vsak teren, v hribe ali ob morje. V hiši so vse sanitarije, kuhinja, dnevni prostor, pred- prostor ter dve podstrešni sobi. Hiša je kot nalašč narejena za eno družino. Zanimivo je, da je debelina zidov 60 cm, kar sicer ni običaj pri montažnih hišah. Vse informacije dobite pri klju- čavničarstvu JOŽE ŠALEJ V ŽALCU. ENOSTANOVANJSKA MONTAŽNA HIŠA IZ ŽALCA JE VSEKAKOR BODOČNOST ZA VSE TISTE, Ki RAZMIŠLJAJO O GRADNJI ALI NAKUPU STANOVANJA! Priznati si moramo, da je v tem objektu združena lepota s funkcionalnostjo PRIPOROČA Jesen je takorekoč že tukaj, zato nam ne more biti vseeno, kakšno obutev bo. mo nosili v hladnejših, predvsem pa vlai nih dneh, ki jih prinašata jesen in zima, Da bi nam bila ta skrb odveč, so poski beli v Tehnomercatorjevi veleblagovnici T, točneje na oddelku Obutev, kjer vam nudijo otroško, žensko in moško obutev v vseh modnih oblikah in barvah. Priditt|l in izberite! II42 — 20. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 V NEDELJO KROS DELA V ŽALCU PO LIVADAH DO PRVIH MEST POKROVITELJ NAJBOLJ MNOŽIČNE PRIREDITVE V NARAVI JE IS OBČINSKE M- SKUPŠČINE ŽALEC, ORGANIZATOR ZTKO IN TKS ŽALEC v zadnjih nekaj letih bo kraj v Savinjski dolini ^ovn.0 prizorišče večje pri- ^tve popularnega teka v jaravi, krosa. Pred leti so ujco pripravili v Taboru re- publiško prvenstvo v krosu, p je odlično uspelo, zdaj pa pripravljajo tekmovanje za pokale DELA v 2alcu. Ta prireditev, že dvanajsta po fTSti. bo v nedeljo dopioldne jj) 11. uri na stadionu ozi- roma travnikih okoli njega. Organizator ZTKO in TKS je že sestavil organizacijski pdbor, v katerem so pretež- oo nekoč znani atleti AD Kladivar, sicer pa donnačtni. Vsi želijo, da bi doslej naj- večjo atletsko prireditev v Savinjski dolini dostojno pripravili in tako položili te- melje za novo kvalitetno obuditev kraljice športov atletike v njihovi občini. Pokroviteljstvo nad krosom DELA je prevzel Izvršni svet občine Žalec, katerega pred- sednik Jože Jan je tudi pred- sednik organizacijskega od- bora: »Pokroviteljstvo smo pre- vzeli zato, ker je to dobra naložba, saj sc nam bo kma- lu obrestovala v tem, da bo- mo dobili nove, dobre šport- nike tudi v naši občini. Takš- na tekmovanja so najboljša oblika za pritegrnitev mladih v športno dejavnost. Poleg tega pa še želim, da bi to tekmovanje, ki nam vsem ve- liko pomeni, uspelo in da bi vsi sodelujoči z dobrimi vti- si zapustUi Žalec« Organizator pričakuje več kot 1000 tekmovalcev, med njimi tudi večjo skupino pri- padnikov JLA. Vsi bodo na- stopili v enajstih kategorijah od pionirjev, mladincev, čla- nov do veteranov in vojakov. Za najboljše so pripravljena priznanja, ki jih bodo pode- ljevali družbeno-politični de- lavci in nekdanji odlični at- leti žalske občine, kot An- drej Vipotnik, Drago Žimtar, Janez Primožič, Zoran Vučer, Franc Naraks in drugi. Po pripraTOh in prijavah lahko upravičeno pričakujemo, da bo množična jesenska akcija atletske zveze Slovenije tek v naravi popolnoma uspela. Brez dvoma bo dala na po- vršje poleg že afirmiranih atletov tudi mnogo novih, zlasti v najmlajših kategori- jah. TONE VRABL TKS CELJE: TUDI O LJUDSKI OBRAMBI IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Danes (četrtek) popoldne ob 17. uri bo 10. seja skup>ščine Telesnokultume skupnosti Celja. Med drugim bodo spregovorili o uresničevaniju prognmia za obdobje januar—^junij 77 ter sprejeli odJok Občinske skupščine Celje o prispevku za telesno kulturo v letošnjem letu, ki ga plačujejo zavezanci, ki mso sklenili samoupravne- ga sporazuma. Obravnavali bodo tudi oceno delovanja delegatskega sistema in samoupravnih organov skupšči- ne ter spregovorili o akcijskem programu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ker gre za aktualna področja telesne kulture v tem času in prosto- ru je prav, da se 10. seje .skupščine TKS udeležijo vsi delegati ter tako prispevajo z aktivnim delom k bolj- šemu položaju tega pomembnega področja. tv ŠAH V nedeljo bo v Rogaški Slatini republiško sindikal- no prvenstvo. Naslov pr- valia brani Celjan Franc Pešec. Saliisti CJelja so doživeli najhujši poraz v zadnjih letih in sicer proti Iskri v Ljubljani s 8,5:1,5. Tri remije so aizKirli« Pešec, Planine in Bervar. Upaj- mo na boljše! ObelajoC rod nilatllh c^oliskih atlptiiij (samo tri članice!) je osvojil na.slov ekipnih državnih prvakinj med članicami; Stojijo od leve proti desm: Jutersek, Kastelic (kapctau ekipe), Manrer, Završnik, Erjavec, Poteko, Ernestl, Rcffner, Stane, (j-tina, Maruša, Lopar, Blatnik, Kopitar, Bunderla In Uranlcar. Manjkajo Lovše, Jager in Grubenšek. Vsem, kot njihovim trenerjem in upravi dmštva Iskrene čestitke * že- ljo, da bi se tako lepi trenutki še ponavljali. Foto: TONE VRABl ATLETIKA LETOS SO BILI MLADI USPEŠNI Zopet dva bleščeča uspeha mladih celjskih atletinj in atletov. Na pokalnem držav- nem prvenstvu so sredi Mo- starja mladinke Kladi varja osvojile naslov državnih pr- rakinj, mladinci pa so bili dmgi v Beogradu. Ti uvrstitvi jk^novno izpri- Sujeta, da AD Kladivar. v jrimerjavi z drugimi športni- ni kolektivi v Celju nenehno skrbi za obnavljanje in po- mladitev svojih vrst. Vso 3rganizacijsko in strokovno lek) posveča društvo v naj- večji meri rasti mladih atle- »v in atletinj. Uspehi so bi- li letos več kot otipljivi. Vr- sta najvišjih naslovov je ro- mala v Celje — od ekipnih do pokalnih prvakov tako v republiki kot državi, pa še serija naslovov prvakov med posamcTiiiki. Predsednik Ber. nard Strmčnik:, »Vsi ti uspe- hi so rezultat predanosti mladih do najlepšega špoorta atletike, pa tudi požrtvoval- nosti in strokovnega dela tre- nerjev, od katerih je treba T prvi vrsti pohvaliti ne- iHnomega in odličnega stro- kovnjaka prof. Mladena Pav- Ijaka. Zopet primer, da lah- ko profesionalni stroko^tii kader požene kmliteto na Jiajvišjo raven. Zato bomo v teh dneh dobili v vrste ADK 5e drugega profesionalnega trenerja iz Sremske Mitro- ^ice tov. Radmanoviča, od katerega si obetamo na po- •^^čju množičnosti, dela s Selekcijami, še nadaljnji na- predek v kvaliteti celjske sUetike. Vsem mladinkam in mladincem pa veljajo naše iskrene čestitke!« Brez dvoma smo lahko poleg predsednika ADK in njegovega ožjega društvenega štaba teh uspe- hov veseli tudi vsi Celjani, saj takšne in podobne uvr- stitve dvigujejo ugled našega mesta in širše regije po vsej državi. V Mostarju je skupina 10 deklet priborila Celju naslov državnih pokalnih prvakinj, od katerih sta bili najzasluž- nejši Marjana Kopitar z zmago na 100 m ovire in Zvonka Blatnik z zmago na 800 m. V Beogradu so mila- dind dosegU štiri zmage. DROBNE V 1. kolu so odbojkarji Ingrada izgubili v Kamni- Itu, dekleta Golovca pa so zmagale v Gorju. Judoisti kluba »Ivo Re- ya« so v uvodu doživeli dva tesna poraza in eno zmago. Zal so nastopili ^rez poškodovanega dr- žavnega reprezentanta Marjana Habjana, ki pa ^ kmalu okreval in se Začel pripravljati za na- stop na evropskem prven- stvu v Berlinu. V Celje se je vrnil od- lični dvigalec uteži Jože ^rankar in začel z delom ^fi svojem prejšnjem klu- l»u TVD Partizan. Ker so ^ s tem vrnili tudi neka- ^»1 starejši tekmovalci l^hko pričaloijemo nov ^pon celjskega dviganja "^ži. ki je ne^oč že nekaj ''omenil v republi^em in ^**avnem merilu. NA KRATKO DUŠAN LLSIiAR, stalni član prve ekipe rokometa- šev Aera Celje, je pred dnevi v rednem roku di- plomiral na ekonomsld fa- kulteti v Ljubljani. Zdaj .se pripravlja za drugo po- membno življensko preiz- kušnjo, kajti 26. oktobra bo oblekel vojaško suk- njo. K diplomi mu česti- tamo, v vojski pa želimo »mirno puško« ter seveda čimprejšnjo vrnitev v ro- kometne vrste. Na Ravnah je bilo orien- tacijsko tekmovanje slo- venskih društev TVD Par- tiaan. Najmnožičnejšo eki- po je imel TVD Partizan Gaberje (110 udeležencev), za kar je dobil velik pokal. Pravijo, da ga bodo v na- slednjih letih poskušali ohraniti. TRIM ZA OTROKE! V solMto l>osta RŠC Golovec in Zbor delegatov za šport- no rekreacijo pripravila kolesarslii trim za otroke stare od sedmih do pet- najstih let. Start bo med deveto in enajsto uro pred halo Golovec, vsi mladi pa bodo morali prevoziti pro- go dolgo osem kilometrov od Golovca do Bukovžla- ka, Teharij nazaj na Golo- vec. Vsi dobijo spomin- ska priznanja, peti izžre- bani pa še kolesa. Za varnost je poskrbljeno, vo- zili pa bodo po veljavnih cestno prometnih predpi- sih. ZVONKA BLATNIK je zmagala na velikem teku v pobratenem mestu Cup- riji. Druga članica Kladl- varja Ida Bunderla je bila tretja. Vodil jih je prof. Malden I*avljak. STANKA LOVŠE in DU- ŠAN PREZEU sta rekla »DA«! Oba sta državna re- prezentanta v skoku v višino. Dušan je prišel v Celje iz Kranja, Stanka pa iz Maribora. Tako smo Ce- ljani zdaj »lastniki« najvi- šjega »skakujočega« dru- žinskega para — skoraj 4 metre ali točno 397 cm (Dušan 215 in Stanka 182). S skupnimi močmi bi lah- ko ta rekord še izboljšala. Pa srečo na novi neatletski poti. Na krosu ▼ Celju je nasto- pilo blizu 1000 tekmovalcev, med njimi tudi 13. letiia pio- nirka Erika Spcgel iz Dobrne, ki mora vsak dan na poti v šolo hi iz šole prehoditi ter pretoči 12 kilometrov ter do- ma pospraviti še razna kmeč- ka dela. Takšnih talentov je bilo še več in hodo kmalu tvorili neusahljiv vir članov AD Kladivar. Zmagovalci: Re- sner, Spegel, Juteršek, Roz- man, Arzenšek, Poteko in Kompan. Vsi najlk(lj.ši bodo aastopili v nedeljo na krosu t 2alcu. Končana je občinska li- ga v streljanju v laški ob- čini, lijer je nastopUo de- vet ekip v devetih kolin s 243. tekmovalci. Med eki- pami je zmagala SD »To- ne Bostič« iz Zidanega mosta pred SD »Dušan Po- ženel« iz Rečice, SD »Sta- ne Rozman« iz Laškega, SD Papirnica Radeče, SD »Gvido Pavlic« Sedraž itd. Med posamezniki je bil na,)boljši Vinko Lavrinc pred Dušanom Grčarjem, Borisom Goriškom, Roma- nom Matkom, Nikom Me- jašem itd. Na republiškem prven.st\ti v kesrlanju v Medvodah so na- stopile tudi tri ženske dvojice Iz Zalca in Celja. I>ru,!ro me- sto sta osvojili Celjanki Lud- vlg — Urh (Ludvigova je s «9. podrtimi kecrlji postavila nov rekord keKlji.šča). četrto Žalčanki Bizjak — Miloševič In sedmo ponovno Celjanld PočivaLšek — Bajde. HOKEJ NA LEDU FELCEVI OKLEPNIKI V SOBOTO START V CELJSKEM MESTNEM PARKU Hokejisti HDK Celje bodo ,v soboto ob 18. uri štartali v Mestnem parku v prvem kolu medrepubliške zvezne lige. Pomerili se bodo proti močni vrsti Triglava iz Kra- nja, v druge^n kolu pa bo- do igrali proti Ini. V ligi še sodelujejo Tivoli, Mladost in Stavbar iz Maribora. Prvenstvo bo štirikrožno in bomo tako videli kar tride- set prvenstvenih srečanj. Trener celjskega moštva Albin Felc je za prvenstvo že izbral 18 igralcev. V glav- nem so to vsi stari znanci s celjske ledene ploskve. Toda letos bodo im.eli priložnost tudi mladi igralci in novi- nec v celjskem moštvu Ja- načkovič iz Spartaka Suboti- ca, ki se je z družino pre- selil v (3elje. V soboto bodo stopili na led: Komadina, Avdič, Še- ko, Senica, Filipovič, Dani Kerkoš, Vertovšek, Antlej, Šmerc, Bernjak, Zorko, Felc, Bratec, Sendelbach, Janačko- vjč, škrubej, Perčič in Ogra- jenšek. Trener Bine Felc: »Mladi bodo imeli dovolj priložnosti za nastop. Skupaj s Triglavom, Tivolijem In morda I no se bomo borili za naslov prvaka. Prve tekinie so pokazale, da Imamo še pre- malo stika z ledom, čim bo- mo dobili dovolj moči, bomo prikazali tudi boljšo igro.« Tehnični vodja prve ekipe Franc Zorko: »Z veseljem lahko povemo, da letos ne bo razlike med peterkami. Mladi stopajo korajžno na plan in smo veseli njihovega napredka. Zato tudi upamo na dobro uvrstitev.« J. KUZMA NOGOMET UNIOR IN ŠMARTNO PONOVNO USPEŠNA Naslednje tekme velenjskih nogometašev bodo pokazale, koliko so dejansko vredni igralci Rudarja, ki so po de- vetem kolu še vedno zadnji s komaj petimi točkami. V preteklem kolu so v Saraje- vu izgubili visoko 0:4, čerav- no so po prikazani igri bili mnogo boljši, kot kaže re- zultat. Toda brez zadeitkov ni mogoče osvojiti točk! V mnogem bo rešila vprašanje trenutnega stanja na lestvi- ci prihodnja tekma med Ru- darjem in Iskro. V republiški ligi sta celj- ska predstavnika tokrat uspe- la. Šmartno je še vedno dru- go na lestvici t«jdi po zmagi nad Dravo v gosteh. Rezul- tat 3:0 so dosegli Prašnikar, Hren in Železnik. Unior iz Slov. Konjic pa je z zadet- kgtm Kmetca osvojil novi točki proti Obali. Celjani so bili tokrat prosti. Na lestvi- ci je Šmartno drugo in ima deset točk ter zaostaja za vodečim Mercatorjem za dve točki, Unior je sedmi, s še- stimi točkami, Celjani pa so enaijsti s komaj tremi toč- kami. V prihodnjem kolu bodo igrali: Severna Primorska — Unior, Celje — Drava tn Šmartno — Zasavje. V občinski ligi malega no- gometa smo y 6. kolu videli lep nogomet v derbiju med Gaberjem 39 tn Gaberjem 50. Rezultat 5:5. Ostali rezul- tati: Pigal — Celeia 11:0, Podgorje — Grofija 1:10, Fa- raoni — železar 1:2 in Šent- jur — Taborniki preloženo. Stanje na lestvici: Aškerčeva 10, Gaberje 39 10, Pigal in Grofija 8, Gaberje 50 7, Že- lezar 6, Taborniki tn Celeia 5, Faraoni 4, Podgorje tn Privatniki 3 ter Šentjur 1 točko. Med strelci še nadalje vo- di Lojen (Podgorje) 12, sle- dijo pa V. Hribe mik (Pigal) 11, P. Hribemik (Gaberje) 10, Reberšak (Grofija) 10 Kos (Gaberje) 10 itd.. KUZMA 18. stra.. — NOVI TEDNIK St. 42 — 20. oktober IjJ 42 — 20. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 NIZOZEMSKA — DEŽELA BREZ ZEMLJE (3) DO HIŠE BREZ FICKA! SVET BOGATIH ZAKRIVA BEDO REVMIH PIŠE BRANKO STAMEJČIČ Urejenost in lepota, o ka- teri sem pisal prejšnji teden, me je še posebej zanimala. Gostitelja P. J. Schoutena sem v njegovem hotelu Pri rdečem jelenu brž pobaral,- kako je s tem. Povedal mi je mnogo zanimivega. Med drugim tudi to, da si zaseb- nik na Nizjozemskem le tež- ko sam gradi hišo. Vlada fi- nancira gradnjo celih sosesk, ki so urejene enotno in po istih načrtih v tradicional- nem slogu. Nato podjetje ali vlada te hišice proda. Kupi- ti pa jih je mogoče tudi brez ficka v žepu, čeprav so iz- jemno drage. Dovolj je po- trdilo o stalni zaposlitvi in banka že vskoči na pomoč s kreditom v celotni vrednosti stavbe. Ta kredit nato novo- pečeni lastnik z leti odpla- čuje. Torej je mogoča le ta- ko imenovana gradnja na ključ. Tuidi zato je toliko enotnosti in urbanističnega reda. Gostitelj mi je pripovedo- val tudi o visokem standar- du, ki ga imajo, in ki posta- ja že pravi problem za de- želo. Imajo namreč izredno visoke davke in na ta način dobi država velika sredstva za različne intervencije. Ta- ko si lahko privoščijo, na- primer, da slehea-ni izšolan ali za poklic usposobljen človek, ki ne more dobiti službe, prejema od države 90 odstotni osebni dohodek. Gostitelj mi je nato svečano zatrdil, da na Nizozemskem ni re\aiih. Da je poskrbljeno za vse upokojence, ki dobijo zastonj prostor v domovih in z njim vred vso oskrbo. Da je poskrbljeno za vse ot- roke. Pa sem se prepričal, da to v celoti le ne drži. Gostitelj me sicer ni namenoma sle- pil. Toda sam živi v svojem svetu razvitih in bogatih. Re- vni živijo odmaknjeno živ- ljenje v predmestjih holand- skih velemest, živijo v skro- mnih hišicah na vodi, ki kar cvetijo od vlage. Preživljajo se kdove kako. Tudi s krajo, s tradicionalnimi lajnami, zvodništvom in še čim. Pre- prodajo drog na primer. Nl25ozemska je čudna de- žela številnili kontrastov. Spoznal .sem, da je življenje isTven velikih mestnih središč nekaj, življenje v majhnih mestih in vasicah pa spet nekaj povsem drugega. Vele- mesta so pač to, kar so pov- sod drugod po svetu. Sredi- šče anarhije, nasilja, turistič- ne prostitvicije in bede. Spo- znal sem, da se Nizozemci tega sami močno 2iavedajo. Sramujejo se Amsterdama in slumov drugih velikih mest, kot so Nen Haag, pa Eidhoven in dmga. Nizozemska je zanje še vedno le dežela, kjer ni ve- likih mest, kjer ohranjajo prvpbitnost svoje kulture in tradicionalne načine svojega življenja. Kjer se še vedno vabijo v goste, gostoljubno razgrinjajo zavese svojih oken, tekmujejo v urejenosti in lepoti svojih hiš. Kjer se ob obletnicah porok zberejo trije sosedje z leve, trije z desne ter po dva s prednje in dvoriščne strani hiše. Kjer še vedno ni zavladala anonimnost in osamljenost velemestnega vrveža in be- tonske džungle. Nizozemska je bogata de- žela. Morda preveč bogata. A vsaj tako tudi revna. Le da je revščina skrita pred rado- vednirru očmi in jo lahko zazna le občutljivo oko ob posebnih priložnostih, ko sit- no pokuka v kotiček, name- njen turistični bombastično- sti zanimive dežele. Z amsterdamskih uiic še vedno niso izginile starodavne lajne. Toda, kdor lajna rji opehari, ga slika in mu ne da kovanca, lahko kaj hitro stakne brco. Foto: H. S, SKANSEN V PODČETRTKU unttHjuiiH ijmm OSNOVNI NAMEN ZAŠČITITI DEDIŠČINO že pred leti je ravnatelj osnovne šole v Podčetrtku, Jože Brilej omenil, da bi rad za vsako ceno ohranil bodočim rodovom nekaj ti- pičnih obsoteljskih Kmečkih zgradb: kmečko hišo, gospo- darsko poslopje, mlin, hlev in vse, kar spada zraven, v tako Ohranjenih objektih, na novo postavljenih na posebej določenem prostoru pa bi našli za vedno svoje mesto tudi predmeti, ki so jih upo- rabljali pri svojem '/sakda- njem delu prebivalci spod- njega Obsotelja. Projekt, ki mu je priza- devni ravnatelj v mislih dal ime »Kako sta žive^la dedek in babica« in ki ga sicer po- znamo v etnoloških krogih pod imenom »slcansen« (.šved- sko: muzej na prostem. Ime- novan po prvem tal'^šrem muzeju v Stockholmu 1891), je začel takoj uresničevati: otroci so z vseh vetrov pri- našali in še prinašajo števil- ne predmete, ki so stan sto in tudi več let. Hodniki sta- ro šole Pa tudi ostali pro- stori so že prenapolnjeni s temi nemimi spomeniki pre- teklih stoletij. Menda bo skansen v bliž- nji prihodnosti začel dobiva- ti še nekoliko bolj otipljivo obliko. Po vs€*j verjetnosti ga bodo postavili na planoti nad šolo (kjer je sedaj vi- kend naselje), odkupljeno pa že imajo stanovanjsko po- slopje v Imenem, dogovar- jajo Pa se še za gospodarsko poslopje in mlin. Na pomoč jim bodo, tako so zatrdili v Podčetrtku, priskočili Etnolo- ški muzej iz Ljubljane in Z vod za spomeniško varsti ia Celja. Podčetrteški skansen 1 predvsem pomemben s tu stičnega gledišča. V Podčel tek danes prihaja precejši število turistov, ki si bo rade volje in z zanimanj« ogledali muzej na prostem se tako seznanili z živi njem pokrajine pred sto več leti. Vsekakor bo in muzej tudi vzgojni pom( saj bodo otroci lahko na ou mesta spoznali nekdaffl arhitektonsko bogastvo Obi tel j a. Skansen v Podčetrtku . vsekakor pridobitev za kn poleg škofjeloškega muz« na prostem bo po vsej v( jetnosti edini pri nas. MILENKO STRASE REKLI SO: Jaz in moja žena se čudo- vito razumeva. Jaz se za njene zadeve ne zanimam, ona pa za moje ne! EDINI MOŠKI Direktor podjetja je ves dan klical v pisarno us- lužbence in vedno bolj slabe volje je bil. Ni in ni našel pravega za posebno nalogo. Na vrsto je prišel tudi tret- jerazredni referent Pepe. Direktor vpraša: »Pepe! Poznate mojo taj- nico Magdo?« Pepe prikima. »Ste kdaj šli z njo v kino, ste jo peljali na večerjo, na sprehod v park?« Pepe odkima. Direktor že bolj dobre volje: »Ste ji kdaj pisali Z;'«^* žensko pismo, ste jo privo^ no klicali in ji obetali 7ie^ sa na zemlji?« Pepe spet odkima. Dir^^ tor ves vesel: »Pepe, vi ste edini moš^ v riašem podjetju, ki lal^ izroči Magdi dokument T prenehanju delovnega merja.« ROKOMET: FAIR SREČANJE Slovenski derbi v prvi zveani rokometni ligi med Aero Celje in Kolinsko Slo- van iz Ljubljane je po teh- nični dovršenosti in duhovi- tosti razočaral preko 3500 gledalcev, kolikor se jih je tudi tokrat zbralo v hali Go- li, vec. Bila pa je to tekma, ki nam bo ostala v spomiivu zaradi novega para dragoce- nih točk, ki še naprej zago- tavlja Celjanom vodstvo na lestvici ter zaradi isredne športnosti, ki sta jo pokazaii olje ekipi in ne nazadnje tu- di gledalci. Tekma je oila resnično viteška, kar je do- kaz, da so se odnosi na re- laciji obeh klubov dejansko izboljšali. Rezultat je bil vse- skozi tesen, prete2",no pa so vodili Celjani, ki so se zlasti v začetku »odlikovali« z za- streljanimi sedmerci (3), me- ti v vratni00 tn preko ali mimo gola. Gostje so igrali »do konca« in metali is či- stih pozicij, kar pa jim ne gre zameriti, saj so prišli v Celje z namenom, da do- živijo čim.tesnejši poraz. Kon- čni rezultat je bil 33:28 (15:14). V celjski ekipi je bil daleč najboljši Vlado Boje- vič, ki je sam dosegel 12 go- lov, od tega šest iz igre. Pred srečanjem je bila slo- vesnost, ko je predsednik Izvršnega sveta občine Celje Marjan Ašič izročil predsed- niku kluba Stanetu Bizjaku občinsko priznanje zl?-ti grb za dosedanje dosežke, isto- časne pa so se člani uprave kluba, igralci, gostje in na- vijači poslovili od dolgolet- nega č\ana. prve ekipe Duša- na Luskarja, ki odhaja kan- cem meseca na služenje vo- jaškega roka. TONE Vp'..*BL -Oglei':-:-om^dltB, povej, $m še najlepša v deželi tej? - NOVI TEDNIK - GiasUo občmsklb orgiriizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice. Šentjur Šmarje pn Jelšah m Zaiec — Uredništvo: Ceije Gregorčičeva &, poštnj predaj 161 Narjčinna m oglasi: irS V kongresa 10 - Glavni m odgovorni uredniK: Milan Seničar; tetmični urednik: Drago Meaveo — Redakcija. Miia^ Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur Radia Celje), Damjana Stainejčič, Zden- ka Stopar Milenko Strašek, Janez Vedemk T^e VrabJ - Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa CGP »Dol-«, LJubljana Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 4din — Celoletna naro<^ima 180 din, polletna 90 din Zq inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun ,S0102 ttOimn? OGP »Delo« Ljubljana - Telefon 22-369. 23-105. oolasi j\ nančnma 22 800