166 Movement efficiency and musculoskeletal disorders in restaurant workers Abstract Working in a restaurant service is mostly a standing and dynamic type of work with carrying loads during worktime that can weight 8 kg or more. By repeating these tasks, musculoskeletal disorders of entire body could occur. The aim of this study was to examine the incidence of musculoskeletal pain and movement efficiency in a sample of restaurant workers. Nineteen men adults were included into the study, with at least 6 months of work experience. Nordic musculoskeletal disorder questionnaire was used to assess pain and discomfort and FMS (functional movement screen) to assess movement efficiency. Majority of musculoskeletal pain and discomfort was reported in the upper and lower back and knee, however this did not result in higher work absence. Obtained FMS results showed below average movement efficiency (average grade of 13,97 ± 1,99). Poor movement efficiency and quality could lead to musculoskeletal pain and discomfort. Additionally, significant bilateral differences in hurdle step test were obtained alongside with negative correlation between upper body segments pain and selected FMS tests. Our data could be provided as a valuable addition in development of training programme to improve movement efficiency and quality of restaurant workers. Keywords: restaurant service, movement patterns, asymmetry, standing workplace. Rimi Pavlović, Tim Kambič, Damir Karpljuk, Vedran Hadžić, Maja Dolenc Gibalna učinkovitost in mišično- skeletne težave pri zaposlenih v strežbi Izvleček Delo v strežbi je dinamično, pretežno stoječe delo, ki je po- gojeno s skrajnimi gibi z bremeni, težjimi od 8 kg, zato je pojavnost mišično-skeletnih obolenj pri tej populaciji re- lativno visoka. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost mišično-skeletnih težav ter oceniti gibalno učinkovitost pri zaposlenih v strežbi. V raziskavo je bilo vključenih 19 odra- slih moških, ki že vsaj 6 mesecev opravljajo delovno mesto natakarja. S pomočjo vprašalnika smo pridobili informaciji o akutnem in kroničnem pojavu bolečin po celotnem telesu; podatke o gibalni učinkovitosti merjencev smo pridobili s testno baterijo FMS. Rezultati kažejo, da zaposleni v strežbi občutijo največ bolečin v zgornjem in spodnjem predelu hrbta in kolen. Rezultati gibalni učinkovitosti so pokaza- li podpovprečne vrednosti (13,97 ± 1,99 ocene), kar lahko nakazuje na večjo možnost nastanka poškodb in pojavlja- nja bolečin. Dodatno smo ugotovili tudi bilateralne razlike pri testu prestopanje ovir ter negativne povezave med iz- branimi testi FMS in bolečinami v zgornjem delu telesa ter hrbta. Rezultati naše raziskave so lahko v pomoč vsem, ki se ukvarjajo z organizacijo in izvajanjem vadbe na stoječem delovnem mestu, kot tudi vsakemu posamezniku, ki tako delo opravlja. Ključne besede: stoječe delovno mesto, strežba, gibalna učinkovitost, mišično-skeletna obolenja, asimetrije. https://articles.bplans.com/five-lessons-a-waiter-can-teach-you-about-starting- a-business/ glas mladih 167 Uvod „ Stoječe delovno mesto je eno najpogo- stejših oblik opravljanja dela v današnjem času. Bilban (2006) ugotavlja, da se večina dela v strežbi odvija stoje. V primerjavi s se- dečimi poklici je potreba po energiji večja, drugačne pa so tudi obremenitve na do- ločene dele telesa. Pri poklicu, kjer prihaja do toge stoje, je oteženo oskrbovanje gle- žnjev s kisikom (Polajnar, Verhovnik, Saba- din in Hrašovec, 2003). Prav tako prihaja pri zaposlenih v strežbi do dviganj in nošenj različno težkih bremen (Šuligoj, 2016), ki so v povprečju težka med 6 in 8 kg (Kersting, Janshen, Böh, Morey-Klapsing in Brügge- mann, 2007). V večini primerov delavci ta bremena prenašajo v eni roki, obenem pa z drugo roko opravljajo različne nalo- ge (npr. odpiranje vrat). Med nošenjem se lahko srečujejo tudi s hojo po stopnicah ali drugimi nalogami, ki zahtevajo koordi- nirano delo celotnega telesa. Veliko dela pa zaposleni ravno tako opravijo z rokami nad glavo (premikanje, zlaganje kozarcev, krožnikov itd.). To lahko vpliva na pojavnost bolečin v ostalih predelih, kot so zapestja, komolci, vrat in rame. Med opravljanjem tovrstnega poklica velikokrat prihaja do za- suka v prsnem in upogiba v ledvenem delu ter kolkih, posledično pa lahko to privede do slabše telesne drže in pojavnosti bole- čin ter poklicnih okvar hrbtenice. Posledica so lahko deformacije, kot so kifoza, skolioza, deformantna spondiloza ali spondiloartro- za (Bilban, 2006). Obenem pa ponavljajoči gibi vodijo do vnetij tetiv in obolenj skle- pov. Zaposleni v strežbi občutijo največ akutnih in kroničnih bolečin v vratu, ramah (Chyuan, Chung-Li, Wen-Yu in Chung-Yi, 2004), ledvenem delu hrbtenice in spo- dnjih okončinah (Chyuan idr. 2004; Kersting idr. 2007; Kokane in Tiwari, 2011). Mišično- skeletne težave so se v manjši meri poja- vljale (14,2 %) pri eni izmed študij na mlajši populaciji (Kokane in Tiwari, 2011), medtem sta dve drugi študiji poročali precej višje deleže pojavnosti z delom povezanih bo- lečin na starejši populaciji, z deleži med 70 % (Kersting; idr., 2007) in 84 % (Chyuan, idr., 2004). V večini gre pri poškodbah za dege- nerativne spremembe, ki so vzrok dlje časa trajajočih in ponavljajočih obremenitev na delovnem mestu (Kersting, idr., 2007). Pri zmanjševanju negativnih učinkov delovnih obremenitev na mišično-skeletni sistem je pomembna redna telesna dejavnost ter funkcionalna vadba, ki izboljšuje gibalno učinkovitost (Pori, Pori, Pistotnik, Dolenec, Tomažin in Štirn, 2013). Številne raziskave kažejo, da obstaja večja možnost za nastanek poškodb in pojav- nost bolečin ob poslabšani gibalni učinko- vitosti, predvsem pri posameznikih, ki na testu FMS dosegajo nižjo skupno oceno od 14 (O'Conor, Deuster, Davis, Pappas in Knapik, 2011; Lisman, O'Connor, Deuster. in Knapik, 2013). V preteklosti se je prav testna baterija FMS (Cook, 2010) izkazala za zelo uporabno mersko metodo za di- agnosticiranje gibalne učinkovitosti pri širokem spektru posameznikov, od vrhun- skih ali rekreativnih športnikov do ostalih različno starih populacij. Namen raziskave je bil ugotoviti raven gibalne učinkovitosti zaposlenih v strežbi, pojavnost bolečin na različnih anatomskih mestih in povezanost med vplivom bolečin ter uspešnostjo v te- stih gibalne učinkovitosti. Metode dela „ Preizkušanci V raziskavo je bilo vključenih 19 prosto- voljcev moškega spola, ki opravljajo sto- ječe delo v strežbi restavracije Jurman v Ljubljani. Vsi merjenci so bili izmerjeni le enkrat. Pred začetkom meritev smo prei- skovancem razložili potek meritev, nato so vsi preiskovanci podpisali pisno privolitev v sodelovanje v raziskavi. Povprečna starost vključenih je bila 40,42 let ± 8,96 let in povprečna doba zaposle- nosti merjencev 10,41 let. V povprečju so bili visoki 177,58 ± 7,17 cm in težki 78,40 ± 10,77 kg. Največji delež (42,11 %) jih je imelo opravljeno gimnazijsko oziroma srednješol- sko ali tehnično/poklicno maturo, nekoliko manj (31,58 %) pa je zgolj opravilo srednje poklicno (3-letno) izobraževanje. Večina merjencev (87,95 %) je imela dominantno desno roko. Izmed vseh je bilo 68 % tistih, ki nosijo bremena v levi roki. Pripomočki in postopek me- ritev Pred meritvami gibalne učinkovitosti smo se z merjenci pogovorili o pretekli zdra- vstveni anamnezi mišičnih poškodb, ki bi se lahko izrazila kot kontraindikacija za vadbo. Obenem so merjenci izpolnili tudi zaprti anketni vprašalnik o preteklih poškodbah mišično-skeletnega sistema, ki smo ga pri- redili po obliki nordijskega vprašalnika za mišično-skeletne motnje (Jason, idr., 2014). Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bila uporabljena testna baterija gibalne učinkovitosti (FMS) (Cook, 2010), ki zajema 7 gibalnih testov (globok počep, presto- panje ovire, izpadni korak, zaročenje, dvig iztegnjene noge, skleca, dvig roke in noge v opori klečno spredaj). Statistična obdelava podatkov Vse podatke smo zbrali, uredili in statistično obdelali v programu IBM SPSS 21 (SPSS Inc., Chicago, Illinois, ZDA). Podatki so prikazani v frekvenčnih tabelah. Opisne spremenljiv- ke so predstavljene kot cela števila z ali brez deležev odgovorov, na drugi strani so šte- vilske spremenljivke predstavljene v merah opisne statistike (povprečje, standardni od- klon, največja in najmanjša vrednost). Vsem številskih spremenljivkam smo preverili normalnost porazdelitve (Shapiro-Wilkov test in histogram) in homogenost varianc (Levenov test). Za ugotavljanje razlik med rezultati bilateralnih testov FMS smo upo- rabili t-test za odvisne vzorce. V primeru kršitve normalnosti porazdelitve ali ob te- stiranju ordinalnih številskih spremenljivk smo uporabili alternativno obliko (Wilcoxo- nov test). Za ugotavljanje povezanosti med gibalno učinkovitostjo ter bolečinami smo uporabili Somersov D koeficient korelacije. Vse obdelave so bile izvedene pri stopnji tveganja 5 %. Rezultati „ Pojavnost mišično-skeletnih težav na različnih anatomskih mestih V Tabeli 1 je prikazana pojavnost mišično- skeletnih bolečin v zadnjih 12 mesecih glede na anatomsko mesto. Največ, skoraj polovica merjencev, je bolečine občutilo v predelu spodnjega (47,4 %) in zgornjega dela hrbta (42,1 %) ter kolen (42,1 %). Ne- koliko manj (36,8 %) je bolečine občutilo v predelu gležnjev ali stopal. Bolečine v predelu vratu in ramen je občutilo 31,6 %. Zaradi bolečin v spodnjem delu hrbta je zdravnika obiskalo 15,8 % vključenih, kar je predstavljalo najvišjo vrednost. Pri 10,5 % merjencev so bile bolečine v kolenih, ramenih in zgornjem delu hrbta razlog za obisk zdravnika. V Tabeli 2 je prikazana pojavnost mišično- skeletnih bolečin v zadnjih sedmih dneh in z njimi povezane opravilne omejitve. Naj- večji delež bolečin v zadnjih 7 dneh smo zabeležili v ramenih (26,3 %). Nekoliko manj (21,2 %) je imelo bolečine v predelu vratu. Zaradi bolečin v ramenih je moralo največ, 21,1 % merjencev, izostati od dela ali hobi- 168 jev. Bolečine v gležnjih in stopalih, kolenih ter zapestjih in dlaneh so zmanjšale opravil- nost 15,8 % merjencem. K začasni opustitvi dela in prostočasnih dejavnosti so v 10,5 % botrovale bolečine v zgornjem delu hrbta, komolcih ter spodnjem delu hrbta. V Tabeli 3 je prikazana primerjava bilateral- nih testov FMS. Rezultati kažejo, da prihaja do značilnih razlik le pri testu prestopanja ovir (t = -2,00; p = 0,046), kjer smo višje oce- ne zabeležili pri meritvi prestopanja ovire z desno nogo. Tabela 4 Unilateralni testi FMS in skupna ocena FMS testne baterije M N SD GP 1,95 19 0,62 Skleca 2,05 19 0,85 FMS skupno 13,79 19 1,99 Legenda. M – povprečje; SD – standardni od- klon; GP – globok počep. V Tabeli 4 so prikazani rezultati testov glo- bokega počepa in sklece ter skupno ocena FMS testne baterije. Končni seštevek vseh testov FMS, ki daje skupno oceno gibalne učinkovitosti, je znašal 13,79 ± 1,99 ocene. V Tabeli 5 so prikazane le statistično značil- ne korelacije med anatomski mesti in oce- nami izbranih testov FMS. Rezultati kažejo, da prihaja do značilnih negativnih korelacij med testom sklece in bolečinami v zape- stjih ali dlaneh (d = -0,342; p = 0,012) ter kolenu (d = -0,35; p = 0,048). Pri korelacijah s testom rotacijske stabilizacije na levi roki smo zabeležili značilne negativne korelaci- je z bolečinami v ramenih (d = -0,447; p = 0,001), bolečinami v komolcih (d = -0,372; p < 0,01), bolečinami v zapestjih in dlaneh (d = -0,372; p < 0,01) in tendenčno pozitivno korelacijo z bolečinami v spodnjem delu hrbta (d = 0,383; p = 0,052). Nazadnje smo značilne negativne korelacije ugotovili med testom rotacijske stabilizacije na desni roki in bolečinami v vratu (d = -0,424; p = 0,012) ter v ramenih (d = -0,606; p < 0,001). Razprava „ Največjo prisotnost bolečin smo v zadnjih 12 mesecih zabeležili v spodnjem delu hrbta pri slabi polovici merjencev (47,4 %), kar sovpada z ugotovitvami preteklih študij, kjer je delež variiral med 47,4 % leta (Kofol Bric, 2012) in 53 % (Chyuan idr., 2004; Kersting idr, 2007). Na pojavnost tovrstnih Tabela 1 Pojavnost mišično-skeletne bolečin v zadnjih 12 mesecih glede na anatomsko mesto Anatomsko mesto Bolečine, mravljinci, napetost v zadnjih 12 mesecih Obisk zdravnika zaradi težav v zadnjih 12 mesecih Ne Da Ne Da Vrat N 13 6 19 0 % 68.4% 31.6% 100.0% 0.0% Rame N 13 6 17 2 % 68.4% 31.6% 89.5% 10.5% Zgornji del hrbta N 11 8 17 2 % 5 7. 9 % 42.1% 89.5% 10.5% Komolci N 14 5 18 1 % 73.7% 26.3% 94.7% 5.3% Zapestja/Dlani N 14 5 18 1 % 73.7% 26.3% 94.7% 5.3% Spodnji del hrbta N 10 9 16 3 % 52.6% 47. 4 % 84.2% 15. 8% Kolk N 17 2 19 0 % 89.5% 10.5% 100.0% 0.0% Kolena N 11 8 17 2 % 5 7. 9 % 42.1% 89.5% 10.5% Gleženj/stopalo N 12 7 18 1 % 63.2% 36.8% 94.7% 5.3% Tabela 2 Pojavnost mišično-skeletnih bolečin v zadnjem času in z njimi povezane opravilne omejitve Anatomsko mesto Bolečine v zadnjih 7 dneh Opustitev hobijev, dela, hišnih opravil zaradi bolečine Ne Da Ne Da Vrat N 15 4 18 1 % 78,9% 21,1% 94,7% 5,3% Rame N 14 5 15 4 % 73,7% 26,3% 78,9% 21,1% Zgornji del hrbta N 16 3 17 2 % 84,2% 15, 8% 89,5% 10,5% Komolci N 18 1 17 2 % 94,7% 5,3% 89,5% 10,5% Zapestja/Dlani N 16 3 16 3 % 84,2% 15, 8% 84,2% 15, 8% Spodnji del hrbta N 16 3 17 2 % 84,2% 15, 8% 89,5% 10,5% Kolk N 17 2 18 1 % 89,5% 10,5% 94,7% 5,3% Kolena N 16 3 16 3 % 84,2% 15, 8% 84,2% 15, 8% Gleženj/stopalo N 17 2 16 3 % 89,5% 10,5% 84,2% 15, 8% glas mladih 169 bolečin lahko vplivajo številni dejavniki, med katere zagotovo sodijo povečano število predklonov, zasukov in prisilna drža med opravljanjem dela (Polajnar idr., 2003). Podobno obremenitve so lahko odgovor- ne tudi za pojavnost bolečin v zgornjem delu hrbta pri 42,1 % merjencev, o čemer poroča tudi Chyuan s sodelavci (2004). Avtorji slednje študije so ugotovili najvišjo stopnjo bolečine ravno v zgornjem delu hrbta (Chyuan, idr., 2004). Sklepamo, da lahko tovrstne bolečine nastanejo zaradi nošenja bremen pred telesom ter kombi- nacije predklona z bremenom (odlaganje krožnikom z jedmi na mize gostov). Sorazmerno visok delež prisotnih bolečin smo pri merjencih ugotovili v zadnjem le- tu dni v vratu in ramenih (pri obeh 31,6 %). Delež je rahlo višji od referenčne vrednosti slovenskega povprečja moških z leta 2008 (Kofol Bric, 2012), ki znaša 29,2 %. Poleg kronične pojavnosti bolečin smo visoke deleže pojavnosti bolečin ugotovili tudi akutno (teden dni pred meritvami). Daljša pojavnost bolečin je lahko odraz sindroma obremenjenosti, ki sodi med kronična obo- lenja. Vse skupaj je lahko posledica daljšega obremenjevanja omenjenega telesne pre- dela z bremeni, ki so lahko v strežbi težki med 6 in 8 kg (Kersting, idr., 2007). Višjo po- javnost bolečin smo v 26,3 % ugotovili tudi v komolcih in zapestjih, ki je višja od deleža (14,2 %), izmerjenega v raziskavi v eni izmed restavracij s hitro prehrano v Indiji (Kokane in Tiwari, 2011). Številne pretekle študije povezujejo oceno FMS testa z večjim tveganjem za nastanek poškodb (Perry in Hoehle, 2013; Schneiders, Davidsson, Hörman in Sullivan, 2011), kar se lahko na daljši rok izrazi pri naših merjen- cih, saj so v celoti dosegali podpovprečne rezultate FMS (13,97 ± 1,99 ocene). Pri testu prestopanju ovir smo višjo oceno zabeležili pri prestopanju ovire z desno nogo. Večina merjencev nosi bremena v levi roki, zato je možno, da težo bremen kompenzirajo z odklonom trupa v desno. V primeru pre- stopanja ovire z desno nogo, morajo stati na levi. Možno je, da se pri tem testu vidi nakazan odklon trupa v desno, kar pomeni nižjo oceno gibalne naloge. Na nivoju našega vzorca smo ugotovili povezanost med prisotnostjo bolečine in uspešnostjo v izbranih testih FMS. Statistič- no značilne korelacije smo ugotovili med prisotnostjo bolečin v zapestju, dlaneh, komolcih ter kolenih in oceno testa skleca. Pri testu skleca se mora merjenec enkrat dvigniti iz leže na trebuhu v oporo ležno spredaj ob ohranjanju naravnih krivin hrb- tenice. Pri tem obremeni predvsem trup in zgornje okončine. Slabšo oceno v testu skleca so dosegli tisti, ki so imeli pogostejše bolečine v posameznih delih telesa, pred- vsem v zgornjih okončinah. Le-te so lahko tudi posledica slabše moči v omenjenih sklepih. Tudi rezultati ocene kvalitete gi- banja kažejo, da so bili merjenci najslabše ocenjeni v testih, kjer se zahteva večja izra- znost moči pri izvedbi gibalne naloge. Bo- lečine v zgornjih okončinah so lahko posle- dica nošnje težjih bremen, kot ugotavljajo Kersting idr. (2007), kar lahko vodi v slabšo izvedbo testa skleca. Precej večje korelacije smo ugotovili pri testu rotacijske stabiliza- cije in pojavnostjo bolečin v ramenih, vratu in rokah. Pri tem testu mora merjenec drža- ti oporo na eni roki in kolenu, medtem ko hkrati dvigne drugo roko ter nogo. Ker gre za dvig okončine nad vodoravno linijo, je potrebna zadostna moč v ramenih, ki pa je lahko nižja tudi zaradi težav v tem predelu. Prav tako je lahko bolečina omejitveni de- javnik pri opiranju na eno roko. Tudi Cook (2010) navaja, da sta slabši mišični nadzor v rokah in ramenih lahko povezana s pojav- nostjo bolečin v teh predelih. Zavedamo se določenih omejitev raziska- ve, ki jih vidimo v majhnem vzorcu mer- jencev, kar onemogoča posploševanje na populacijo, ki opravlja stoječe delo. Prav tako bi dobili boljše informacije o mišič- no-skeletnih bolečinah, če bi v vprašalnik vključili vprašanje o stopnji bolečine in ne samo o prisotnosti. Ne nazadnje bi bilo v prihodnje smiselno preučevati vpliv orga- nizirane telesne vadbe na zmanjšanje po- javnosti bolečin in izboljšanje rezultatov gibalne učinkovitosti. Tabela 3 Primerjava bilateralnih testov FMS M N SD ST. N. M t p Prestopanje ovire Leva 1,58 19 0,69 0,16 -2,00 0,046 Desna 1,79 19 0,63 0,14 Izpadni korak Leva 2,16 19 0,83 0,19 -0,33 0,739 Desna 2 ,11 19 0,88 0,20 Gibljivost rame Leva 2,58 19 0, 61 0,14 -0,82 0,414 Desna 2,47 19 0,70 0,16 Dvig iztegnjene noge Leva 2,58 19 0,51 0,12 -0,45 0,655 Desna 2,63 19 0,60 0,14 Rotacijska stabilizacija Leva 1,47 19 0,70 0,16 -0,82 0,414 Desna 1,58 19 0, 61 0,14 Desna 68,42 19 11, 5 5 2,65 Legenda. M – povprečje; SD – standardni odklon; ST.N.M. – standardna napaka ocene povprečja; t – testna statistika; p – statistična značilnost. Tabela 5 Korelacije med anatomski mesti in testi FMS Vrat Rame Zgornji hrbet Komo- lec Zape- stje/ dlan Spodnji hrbet Kolk Koleno Gleženj Skleca Som. D -0,242 - 0,142 0,058 -0,242 -0,342 - 0,15 - 0 ,117 -0,35 - 0,133 p 0,138 0,383 0,75 0,079 0 , 012 0,422 0,245 0,048 0,523 RS L Som. D -0,085 -0,447 -0,085 -0,372 -0,372 0,383 - 0,149 0,202 - 0,16 p 0,65 0,001 0,716 0,006 0,006 0,052 0,128 0,343 0,48 RS D Som. D -0,424 -0,606 - 0,162 - 0,141 - 0,141 0,101 -0,202 - 0,162 -0,343 p 0 , 012 0,000 0,471 0,429 0,429 0,637 0,109 0,471 0,063 Legenda. Som. D – korelacijski koeficient; p – statistična značilnost korelacije; L/D – leva, desna stran; RS – rotacijska stabilizacija. 170 Zaključek „ Pri stoječem poklicu zaposlenih v strežbi opažamo številne obremenitve – tako fi- zične kot psihične. Posledično prihaja do mišično-skeletnih težav oziroma bolečin. V raziskavi smo ugotovili nezadostno gibalno učinkovitost zaposlenih v strežbi in prevla- dujočo bolečino v vratnem in ramenskem predelu, spodnjem delu hrbta ter kolenih. Uspeli smo prepoznati nekatere gibalne omejitve, ki so se izražale v asimetrijah med levo in desno stranjo. Ugotovili smo tudi, da zaposlene v osebju prisotne ali predho- dne mišično-skeletne bolečine ne ovirajo do stopnje, ki bi zahtevala krajšo ali daljšo odsotnost z dela. Rezultati testne bateri- je FMS sicer nakazujejo na slabšo gibalno učinkovitost zaposlenih v strežbi, ki pa jo je mogoče z ustrezno predpisano telesno dejavnostjo nagraditi in s tem verjetno zmanjšati pojavnost bolečin po vsem tele- su in možnost nastanka novih mišično-ske- letnih obolenj. Predhodno pa je tovrstne učinke še vedno potrebno v zadostni meri preveriti s študijami na večjem vzorcu po- sameznikov, ki bi preučevale vpliv telesne vadbe na zdravje in delovno sposobnost zaposlenih v strežbi. S tem bomo tej spe- cifični populaciji omogočili lažje in daljše opravljanje svojega poklica. Zahvala „ Avtorji se zahvaljujejo pred. Jožefu Šimen- ku, prof. šp. vzg., za vse koristne nasvete pri oblikovanju merskega protokola. Soavtor Tim Kambič se zahvaljuje Mestni občini Ljubljana za podporo pri študiju in razisko- vanju. Literatura „ Bilban, M. (2006). Ergonomsko reševanje 1. obremenjenosti gibal. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu. Pridobljeno iz: http://mini- strstvovzd.dev.creatim.net/resources/files/ pdf/kampanje/Bilban.pdf Chyuan, J.A, Du C.L., YuYe, W. in Li, C. (2004). 2. Musculoskeletal disorders in hotel restaurant workers. Occupational medicine. (54). 55–57. Cook, G. (2010). 3. Movement. Aptos, CA: on tar- get publication. Jason, F. MD, Renatta C, BS, Prithima M., PhD 4. in Paola A. Gehrig, MD, (2014). JSLS (Journal of the society of laparoendoscopic surge- ons). Feasibility and Acceptance of a Robotic Surgery Ergonomic Training Program. Jerman, P., Dolenc, M. in Šimenko, J. (2017). 5. Gibalna učinkovitost rekreativnih judoistov. Revija šport. (1-2). 120–123. Kersting, U.G., Janshen L., Böhm H., Morey- 6. Klapsing G.M. in Brüggemann G.P. (2007) Modulation of mechanical and muscular lo- ad by footwear during catering, Ergonomics, (48:4). 380–398. Kokane, S., Tiwari R. R. (2011). Occupational 7. health problems of highway restaurant wor- kers of Pune, India. Toxicology and Industrial Health. 27(10). 945–948 Lisman, P., O'Connor, F. G., Deuster, P. A. in 8. Knapik, J. J. (2013). Functional movement screen and aerobic fitness predict injuries in military training. Medicine and science in sports and exercise, Volume 45, Issue 4, 636–643. Pridobljeno iz http://journals.lww.com/acsmmsse/pages/ 9. articleviewer.aspx?year=2013&issue=04000 &article=00005&type =abstract O'Connor, F. G., Deuster, P. A., Davis, J., Pa- 10. ppas, C. G. in Knapik J. J. (2011). Functional movement screening: Predicting injuries in officer candidates. Official journal of the american college of sport medicine, DOI: 10.1249/MMS.0b013e318223522d. Pridoblje- no iz http://www.udel.edu/PT/PT %20Clini- cal %20Services/journalclub/caserounds/1 2-13/Sept/Med %20Sci %20Sports %20Exerc %202011 %3B43 %20 %20FMS %20and %20 predicting %20injury %20in %20military %20officer %20ca ndidates.pdf Perry, F. T. in Koehle, M. S. (2013). Normative 11. data for the functional movement screen in middle-aged adults. The journal of strength and conditioning research, 27(2)/458–462. Pridobljeno iz http://journals.lww.com/ nscajscr/Abstract/2013/02000/Normative_ Data_for_the_Functional_Movement_Sc reen.23.aspx Polajnar, A., Verhovnik V., Sabadin A in Hrašo- 12. vec B. (2003). Ergonomija. Maribor: Fakulteta za strojništvo. Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenec, A., To- 13. mažin, K., Štirn, I. (2013). Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije. Schneiders, A. G., Davidsson, A., Hörman, E. 14. in Sullivan, S. J. (2011). Functional movement screen normative values in a young, active population. The international journal of sports physical therapy, Volume 6, Number 2, 75–82. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pmc/articles/PMC3109893/pdf/ijspt06-075. pdf Šuligoj, M. (2006). Delovni pogoji v gostinski 15. dejavnosti. Organizacija. (39). 146–153. Rimi Pavlovič, dipl. šp. vzg. rimipavlovic@gmail.com