194. številka. Ljubljana, petek 27. avgusta. VEL leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Imuftj* vsak dan, uv*eniši ponedeljke m uneve po praanikib, ter velja pe poitl prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo let« 16 iroid za pol ieta 8 tfoid. za eetrt leta 4 gold. — Za L|ubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanje na lom bo racnna 10 kraje, za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za toje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na liudBkih šolab te za dijak« velja znižana cena in eicer: Za Ljubljaše za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne petit-vrote 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ee izvole frankirati. — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" Ofiavnlitvo, na kat«r<> naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „NArodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Vstanek v Hercegovini in Bosni. 1m Hpljeta, 26. avg. [Izv. telegram „Slov. Naroda".] V Nikšiča i a Gačku so izročili Turci vstašem orožje. Tadi trinajst kal (blockbiiuser) je palo v roke vstašem. 1» Ercey Novega, 25. avg. [Izv. telegram „Slov. Naroda11.J Vstaški vodja Ziniovič je vzel tvrdnjavo Korito; 500 Turkov je položilo orožje. Vataši so zaplenili mnogo streliva. V Hercegovini uporniki vrlo napredujejo. Vzeli so, kakor nad telegram poroča, zopet razen 13 malih tvrdnjavic tudi dve važni večji utrjeni mesti na juga: Nikšič in GaČko. Ves jug je torej v njihove j oblami. A Turki? Sedaj se poroča, da je bilo poročilo nemških in turških novin, ki je pravilo, da so v Kleka izkrcani turški vojaki zedi-nili se z Derviš-pašem, lažnjivo. Še sedaj mr6 nekoliko od Kleka proč in si ne upajo naprej. _ Tadi Bolgari so vatali! Iz Bukurešta se namreč piše „Obzoru" Bledeče: „Stvar se je začela, bog pomozi dalje. Bolgarske Čete so se pokazale na Balkana, jedna v slivnenskih planinah, drnga v gabrovskih in tretja trojanskih gudarah. Prva se je uže bojevala s Turki in nekoliko Turkov poslala Mohamedu v raj. Vsled tega je mej Tura velik strah nastal. Oni slutijo, da se bliža konec njihovega gospodarstva v Bolgarskej. Kar se tiče duha bolgarskega naroda, on je ves pripravljen za veliko borbo, ki je nastala. Revoluciji.nami odbori so dober vspeh M&tek* In dubiis libertas, in omnibus caritas. Po teh besedah ravnaje naznanil nem preteklega meseca v »Slovenskemu Narodu" knjižico „Nebeski pastir, skop zložil P. Gre-gorios Kap.," misleč si v svojej priprostosti: „Vsi ljudje vse vedo, jaz pa le nekoliko, in Če še je v tem kaj krivega, bodo pa drugi dobrohotno popravili, vs. j gre le za vaeobčne zadeve, za narodno stvar in čast." Pa glej, motil sem se, ali kakor bi Hrvat rekel, krutu Bani sc prevario. Ko da bi bil v sršenovo gnezdo dročil, zakadi se v me eden iz Gorice, drugi iz Varaždina, ter me pikata in izdelujeta, ker J. Kukuljevičeve hrvatnke bibliografije od 1800. 1. in pa „lllinsclies nnd kroatisches Schriftthuui" v „P. J. Šafa-rik's Geschichte der siidslavischcu Literatur," izdal J. Jireček 1865, poznal nijseni, ter sem v tej svojej ncodpustljivej nevednosti presmelo v naglosti premišljeno, kobne be- imeli. Emigracija bolgarska v Romuniji je vsa razburjena, pripravlja se na odhod v Bolgarijo, povsod vzdigniti narod." O vstaoku v Bosni ima „Obzor" dalje sledeče telegrame: Iz Staregradiške 24. avg.: Denes se na vsem bregu Save do Jasenovca prevaža na tisoče živine. KriBtjanje so odločili vso premakljivo blago v Avstrijo vreči, in vsi gredo v boj. To ne bode boj mej mohamedani in kristjani, nego boj izkoreninjenja, uničevaDJa, ker so Turki podivjali in ubijajo kerščanske žene in otroke. Pri Jablancu so razsekali dete materi na prsih in oba vrgli v Savo. V Kostajnici nabadajo odsekane glave kristijanov na kole. — Iz Nov eg r a diske 25. avg.: Bitka pri Podgradci se nij na nobeno stran uspešno zvrnila; palo je 50 Turkov in 23 kristijanov. Ob Vrbasu so Turki sekali kristijanske žene, otroke in starce. Brez vodjev in streliva vse propade. Na Srbijo je velika jeza v Bosni. Turki ubijajo ranjene kristijane. Črnogorci gotovo v boj stopijo. Glasilo črnogorskega kneza „Glas Crnogorca", ki nam je ravno donel, pravi v uvodnem članku, da mora Črnagora pomagati. Piše: „Ne samo da požalimo, nego i pomognemo, to je dužnost naša. I pomoč naša mora biti ne samo najprostranija, nego i obšča (občna). Veličina nesreče naroda našega n mi-nulijem vjeku porasla je jako i s grdne raztrganosti naše, a kojoj su udovi tjela narodnoga slabili i medju sobom hladili. Naša narodna budućnost poziva nas sada, sede izrekel, „da se do zdaj o tem delcu nič znalo nij." Da sta gg. Fr. Erjavec in M. Valjavec mene nevednega podučila, moje pomote popravila, to se vć da je prav in za to sem njima vrlo hvaležen in obvezan; da bosta pa pri tem kot javna učitelja in odgojitelja mladeži proti svojemu kolegu pravi način pogodila, o tem naj čitatelji „Slov. Naroda" sami soditi blagovolijo. Ker bo pa marsikateri sam pri sebi po-praseval, kako pa je vendar to, da teh dveh hrvatskih bibliogralij poznal nijseni, naj mi bo dozvoljeno, nekoliko besedij Čisto odkritosrčno odgovoriti. Pred vsem nij nobene postave, ki bi me na to vezala, zatorej tudi nikakor nijsem bil dolžen, teh knjig in njuuega zadržaja poznavati, kar bi, kakor jaz barem meni in, omenjena veleučena gg. književnika vsakako bila morala o po-ntev vzeti pri popravku moje zmote. Na to bi mi znal kdo po pravici odvrnoti: „lies te, da uijni imel postavne dolžnosti, pa do bro in spodobno bi pa vendar le bilo, da da pokažemo, da smo svi jedno i zajedno, da pokažemo, da „pleme naše snom mrtvim ne spava," da hercegovački i bošnjački borci Hijena „jedna slamka medju vihorove." A to če biti, kad pregnemo svi braći u pomoći „Politiki" se brzojavlja, da se bode denes (v četrtek ko to pišemo) ustanovila pro-vizorična vlada vstašev in imenovala črnogorskega kneza Nikolaja za gospodarja Hercegovine, ako hoče vstaji pomagati. • rbnki n Vidov dan" piše: „Govorniki vseh civiliziranih narodov nemajo skupaj toliko besedij, ki bi označevale koliko se je zlega in hudega godilo v Hercegovini, Bosni, sta-rej Srbiji in Bolgariji v poslednjih letih. Varnost življenja je bila neznana stvar, sigurnost imenja je samo utemeljena v neutolažljivem srebroljubji paš, efendijev in ag; čast vsacega kristjaua je izložena vsakate-remu napadanja. Tožiti je zastonj, komu bi se tožilo? Vrana vrani oči ne izkoplje. Paša vzemlje v bran kajmakama, kajmakam kavana — te vsa bo velika in mala turška gospoda v jednem društvo. Kadar so jadi (trpljenja) prestopili vsak pojam onda je bedni narod vstajal, da se sam brani. To je povsod bilo v brezpravnih državah. Je-li torej treba bilo kakovega vpliva od zunaj, da se je vstanek v Hercegovino rodil? Ne. Dokle goder se v Turškej tako „vlada", vse dotlej mora mir v Turškej biti slučajnost, a vojna pravilo. Da v Turškej more biti bolje, nij verjetno. Iskustva, ki jih ima Evropa od 1826, a še bolj od L si se za Hrvate, naše najbližje brate, in za njihovo slovstvo bolje brigal/ Tem in takim odgovarjam : Priznavam, da prav govorite, še več, jaz obžalujem iz celega srca, da še mjsmo tako daleč prišli, da bi bili postavno obvezani, mi Hrvatsko, Hrvatje naše slovstvo na tenko poznavati, ali do zdaj je žalibog še tako, in ultra posse nemo tene-t ur. Ko sem namreč v šolo hoditi začel v Kosednjej župi — v našej še je tedaj niti imeli nijsmo — nij bilo na celem Slovenskem Štajerskem v šolah o slovenščini ne sluha ne duha, nikdo nij nič znal, nikdo nič podučeval, pa tudi ne smel podučevati. Ko sem v jesen 1850. leta v drugo latinsko šolo prišel, uveli so res v sređuje šole slovenščino po dve uri na teden za vsak razred, ali kaj nam je tu pomagalo, sami od pred nič znali nijsmo, učitelji skoro ravno tako ne, a knjig in drugih učnih pripomoč-kuv tudi bilo nij; pri najboljši volji učiteljev in učencev bili in ostali smo vsi skup veliki reveži in nevedneži. 185G. 1. gimnazijo dovršivši, podam so na dunajsko vseučilišče, 1839 kažejo da v Turške j ni j mogoča civilizirana administracija ... Mi čemo delati sami zase." Jz Teterburga, 20. avg. [Izv. dop.] Kaše občinstvo se vedno bolj interes nje za jngo-slavjanski vstanek v Turčiji. Zlasti slavij anofi Is ki krogi žele, da bi naša vlada energično podpirala „rodne brate" v Hercegovini, Bosni in Bolgariji. Časniki donašajo obširna poročila iz vstajniških krajev in izražaj ejo v Člankih svoje mnenje. Denašnji „Ruski Mir" od 20. avgusta govori zopet o „Srbiji i rol jeja na Vostokje (vzhodu)". „Srbijo, pravi „R. M.", zovejo dostikrat Pi-jemontom balkanskega poluotoka, sami Srbi so uverjeni, da v delu oslobojenja turških Slavjauov od mnzelmanskega juga jim pripada enaka zadača tej podobna, katero so igrali Pijemontezi pri zedinjenji Italije. Srbiji so mora priznati, da je dosegla dosti visoko stopinjo državnega in občinskega razvitka, a sama hi nasproti velikim državam ne mogla osvoboditi turških Slavjauov, dokler ta masa sama pokojna ostane ... Po zgodovini in plemenitem značaji Srbi v sebi zakljnčajo osnovni koren turškega Slavjanstva, dasi tudi Črnogorci imajo skoraj ne manjše zasluge v borbi proti mohamedanskej sili. No Črno-gora more biti le pomočnica, nikdar pa ne zoprnica Srbiji v obče-slavjanskih del ih. Pri vnem tem je dvomljivo, da bi osvobo-denje turških Slavjanov moglo povesti za so-boj obrazovanje občine srbske države pod dinastijo Obrenovič, kakor se nadeja „omladina". Osvobojeni Slavjani bi si go tovo rajši izbrali za gospodarja energičnega Nikolaja črnogorskega, nego nezrelega (nevinaga) mladeniča, sedaj na srbskem prestolu sedečega. Srbija bila bi v stanu svojo imenitno nalogo izvršiti samo onda, kadar bi jej na čelu stal človek sposoben bistro in rešiteljno delovati, soglasno stremi jenjam i duhu naroda. Nij dvombe, da knez Milan nema teh l as t n osti j, katere bo neobhodne za izvršenje ideje južno-slavjanskega jedinstva; mogoče da v prihodnje razvije take lastnosti, a treba jih je sedaj. V tem je poleženje kneza Mi loteč se klasiČkih jezikov, ker so mi le ti najprej službo in kruh obetali. Čeravno sem se tudi pri Miklošiču vpisaval, vendar nij-sem mogel za volj prevelike obširnosti kla-sičke filologije, in ker sem Bi moral vedno še poleg s podukom vsakdanji kruh služiti, za svoje narodno izobraževanje prav za prav nič storiti. Da sem po tem takem moral svoje študije 1860. 1. dokončavši v slavistiki i svojega naroda zadevah neveden ostati, bo lahko vsaki razumel, pa tudi uvidel, da nijsem imel časa, s Kukuljevičevo brv. bibliografijo, ki je tisto leto izšla, se ukvarjati, ker sem ravno teške učiteljske izpite delal; pa ko bi bil tudi čas imel, vsaj je ne bi bil mogel razumeti, ker niti slovenski prav znal nijsem. Po tedajnih političnih načelih vladnih krogov nijsmo smeli Slovenci v domačiji službe dobivati, zatorej so me porinili na hrvatsko Heko. Ondi sem našel čudno mešanico učencev j Hrvati, Slovenci, Taljani in Nemci, vsi v en koš zmetani, morali so se po tedaj obstoječih naredbah nemški podu čevati, čeravno razen Nemcev, en par uradniških sinov, vsi drugi podučnega jezika, lana sedaj zelo kritično; postavljen pritiskom i inostrane diplomacije in vlečenjem svojih podanih, moral bi imeti dosti aknšenj i loka-vosti, da bi s častjo izšel iz mase sedanjih težav, kakor notranjih, tako vnanjih. Kadar bode sestavljen novi kabinet, potem bode mogoče soditi o daljšem obraza delovanja Srbije v vzhodnem vprašanji". Tako govori „Ruski Mir". Od bosanske meje 24. avg. [Izv. dop.] Okršaj po noči na 20. avgusta v tur-škej KoBtaojici je bil precej krvav. Celo obnebje je bilo v enem iarn, kajti kristjanski del turške Kostanjice gori na četirih oglih. Kdo je zažgal, o tem se razno pripoveduje. Naj verjetnejša je ta-le govorica. Vstajniki so bili po dnevi v gori skriti in sicer ravno nad kristjanskim delom turške Kostanjice. Na večer pridejo Turki, poBedejo zapnščene kristjanBke hiše, misleči valjda, da so tukaj dosta sigurno zakoljeni proti kristjanskim kroglam. Vstajniki, videči vse to, prišli bo oprezno iz gore doli, pa naenkrat so jih Turki s strašnim streljanjem sprejeli, ter v prvi mah dva njih ranili, katerih je bil eden vodja, kakor mi je ležeč v našej bolnišnici, sam pripovedoval. Vstajniki so kljubu streljanju prodrli v mesto, ter sami svoje hiše požgali, da iz njih Turke izpode. Za beže-Čimi Turki so potem junaški pritiskali, in pri tej priložnosti je prerok Mohamed marsikaterega svojih vernih na svoje naročje sprejel. Od naše strani smo mogli vse vi deti in razločiti, kako so sem ter tja begali, puške nabijali, drug na drugega streljali in ranjeni padali, Požar je razsvetljeval noč kakor dan. Vstajnikov jo bilo samo kakih 60, Turkov pa 200. Okršaj je trajal do treh zjutraj. Jaz pa sem bil na mosta ki našo in turško Kostajnico veže, pa sem se moral nazaj umekniti, kajti krogle so tudi na našo stran ndarjale. Ko so vstajniki bvojo municijo do zadnjega zrna izstreljali, potegnili so se nazaj v goro. Drugi dan bo Turki palim 4 vstajnikom glave odsekali, ter jih na visoke kolce nateknili. Turki dohajajo k nam neoroženi, ter kupujejo za vsakdanje potrebe in tudi municijo. Prašal sem enega, ki je bil na prstu malo ranjen, posebno v nižjih razredih, celo nijso razumeli. Ker so se mi dečki namilili in bi bil rad jih naprej spravil, nbijal sem se z vsakim v njegovem jeziku, ter se sam hrvaščine in taljanščine učiti začel. Kakor je nadalje znano, pal je bil tisto leto Bachov absolutizem, Nemci so morali iz Ogerskega in Hrvatskega nazaj v „podedovane" dežele in mej njimi tudi marsikateri „prokleti Kranjec." Mene in še nekaterih drugih sicer nijso bili izpodili, pač pa je nova vlada od vseh „inostrancev" zahtevala, da se moramo, ako hočemo v zemlji ostati, „izpitu iz hrvatskog jezika podvreči." Že septembra 18C1. leta sem se bil res temu izpitu v Zagrebu podvrgel, če prav so vse okolščine jako jako neugodne bile. Še od profesorskih izpitov ves utrujen, imel sem namreč uže kot prvinec s samoj šoloj v tistej zme-denej dobi dosti feškoč; denarja za knjige mi je tudi celo pomanjkavalo, šola je do konca avgusta trpela, tako, da niti en mesec časa za nk imel nijsem, vendar pa sem se bil toliko naučil, da je zadostovalo. Na to me je hrvatska vlada „proprio koliko jih zaglavilo. On mi je rekel da baš nobeden, ker je pravica na njihovoj strani, in ker je Allah baje tako hotel, da „mn-tlačko zrno" Turčina ne rani. Vstajniki po danu redko na našo stran prihajajo; pač pa po noči. Tožijo se, da nemajo dosta municije. Mej bosniškimi begunci je samo zato tako malo mladih krepkih mož, ker orožja nemajo, sicer bi gotovo bili v vstajniškem tabora. Provi janta imajo vstajniki dosta, morebiti več kakor Turki, samo „džebane" nij dovolj. Sicer se pa čuje, da bodo vstajniki skoro tudi to dobili. Bog daj. Turki so tudi nže na našo finančno stražo blizo Dubice streljali, ter dva moža lahko ranili. Financerji pa nijso leni, strel za strelom vračali, in baje dva Turčina ubili. Sedaj je naša meja obsedana po vojuikih, in Turkom se ne ljubi več orožanim priti na to stran. Sicer so pa Turki v razgovorih nesramno lažu ji vi velikeustneži. Vsak jih je uže po deset vstajnikov pohrustal. Vstaja razširila se je tudi na zapadno stran Kostajnice v okolico Novega in Bihača. Mej ta-mošnjimi vstajniki je mnogo nekdanjih naših krajišnikov, ki imajo vsi dobro orožje. Politični razgled. Hotranje dežele. V Izubijani 26. a v pusta. Nemški tt*tnvovorc$ so sedaj uže sami izprevidili, da ne gre več dalje s sedanjim birokratičnim aparatom, ter da treba poprave. Znani Moric pl. Kaiserfeld je v „Z. f. V." objavil v tej zadevi svoje mnenje. V nVaterI.u pa razpravlja Štajerski poslanec Herman svoje misli o tej zadevi. H. priporoča posebno decentralizacijo, razširjenje delokroga okrajnih zastopov itd. Toda teško bode ona stranka kaj učinila v tej stvari, katere glavna in edina podpora je ravno birokracija. MMrvatslei deželni zbor je nže verificiral dozdaj 74 volitev (vsth poslancev je 123). Za predsednika je bil s 67 glasovi izvoljen Krestič, ki je to čast tudi prevzel. Za podpredsednike «ta bila izvoljena Mirko Hrovat in Peter Hrovat. VntciJ^ držav«*. Kot vitini tcomisije, katere namen bode, pomiriti vstaše v Bosni in Hercego- motu" imenovala pravim nčiteljem za Varaždinsko gimnazijo in veljalo je zanaprej, vse predmete hrvatski podučevati, čeravno je še najpotrebnejših knjig manjkalo. Vsak lahko presodi, kako teško mi je bilo, grčke in latinske klasike na višjej gimnaziji predavati, ko še niti dotičnih slovarjev bilo nij. Za vsako uro sem se moral kaj trdo in sicer pismeno pripravljati. Dve leti sem se tako križal in trpinčil; a na to pride še hujše gorjč. Proti koncu 1863. 1. začeli so me hudo sovražiti, da se mi gotovo nikjer cel6 na Turškem ne bi bilo moglo huje goditi. Cez pol leta so me neznansko morili, nazadnje pa boleh nega in skoro blaznega iz službe zapodili, ignoriraje vac dokaze moje nedolžnosti, in da bi si tudi tukaj domu pomagati ne bi mogel, šiloma jih nazaj pri-držaje. To pa se nij godilo pod Rauchom, ali Vakanovićem, ampak pod istim Mužura-ničem! Aprila 1864. 1. zapustil sem zopet Hrvatsko, zemljo mojega prokletstva, onečeščen, brez službe, brez vsega, kar je za preživeti se potrebno, zadolžen, lišen cel6 državljanske Časti i sposobnosti si drugod nove službe pravici se ve« svet Sadi in vpraša je, kam da bodo vlade z vednim množenjem vojske prišle, kedo bode nosil breme davkov, ki so uže se daj veliko preveliki. V takih okoliščinah nij 9ado, da voli sedaj nemški narod pri volitvah za državni zbor rajše klerikalce in separatiste, nego one, ki se dajo še zmirom zmerjati narodno liberalce, a slepo hodijo z vlado, ko prvi vsaj opozicijo delajo. Tako je bil pri poslednji volitvi v Hanovrn izvoljen separatist Brael. Telegram Slovenskemu Narodu". 1» Erceg Novega, 26. avg. (Dosel po končanem uredovanji.) Na Klekn je bil ljut sakob (boj) mej našimi in mej novo iz-barkaaimi Tarki. Naši so vzeli dušmaninom jedno zastavo. Domače stvari. — (Pevsko društvo v Krškem) bode imelo v nedeljo 5. septembra 1875 po pola dne ob treh glavni zbor, pri katerem se bo vršila volitev novega odbora. Vse čestite gg. ude vabi uljudno Odbor. — (Rojanska čitalnica) je imela v nedeljo 22. t. m. glavni zbor, pri katerem je bil sledeči novi odbor izvoljen: za predsednika gosp. Matija Ž van nt enoglasno, za podpredsednika in blagajnika gosp. Josip Leban, za odbornike: gg. Laka Piščanc, Josip Cenčič, Josip D o -lenec, Fr. Kraševec in Dragotin Trček. _ Poslano. *) Odgo vor, gosp. M. Vnkn na „Poslano" v štev. 185 „Slov. Naroda". Ker je v „Postanem" očividno, da g. Vnk nikogar druzega ne meni, nego mene, in jaz, akoravno nijsem dopisnik, kar mi bode slavno uredništvo pritrdilo, se dolgo obotavljal, li mi je odgovoriti na „Poslano", katero bi bilo poprej kakemu človeku, „Vuku" enacemu pristojnejše nego meni, kateri je vsemu temu nedolžen, — sem se osiguril, vsaj pojasniti in rešiti to, kar je ostalo. Saj nijsem tiste baze človek, kateri bi zavoljo *) Zadnja beseda, ki jo o tem sprejmemo. Uredn. bližnjega (!) škodo, zasramovanje in kaj ta* kega brez vsakega dobička (!) trpel. Najprvlje Vam g. nVuk" tukaj očitno povem, da je dopisnikova stvar resnična ako se popravi le, da g. „V.U nij odbornik — da ste zleteli mej javni svet, da ste tamkaj razsajali in kričali. — Kar se tiče šolske njive, nemava g. Vuk kaj o njej zaključiti temveč, ker nijste niti „Vi" niti jaz odbor-nik. To stvar bodo rešila više gospodske, ki bodo izvestno pojem „Schulacker" si dru-jrače raztolmačile, nego „Vi" in nekaj grab-ljancev. Sicer pa uie imamo precej časa novo šolsko postavo in stoprv sedaj se '/.mislite na njivo. — Res žalostno bi bilo, ako ne bi vedel, kaj je občinski odbor, temveč, ker sem pri volitvi sedanjega odbora za Obrez kot zapisnikar fangiral. Ako od ene strani nečete odbornik biti, kako li morete na drugej strani k odborovim sejam prihajati, tam sklepati itd. Pri vsakem društvu in povsodi je denarničar tndi odbornik, le pri vas ne, nepostaven denarničar, le vrlo na delo. — Kar se pa tiče jagneda ali po vašem „palma", kar pa je le „krajni" izraz, opomnim vas le, da ste pozabili še povedati, ali se peče od stržena tečen kruh V — Napredek grabljenskih potov je ta, da se reducira le na zavažanje pri šolskem poslopji kjer pa je krajni šolski svet za plačo na-voziti blagovolil. — Prav lepo ste pa zadeli g. „Vuk" o vodotoku. Za božjo voljo, vsak dan hodite in voziti mimo luže, mlake ali saj smrada pred šolskim poslopjem — katera le o deževji narašča, o suši, kakor sedaj pa zelo osuši — in ipak ne razločujete — menda imate nahod — amonjaka od smrada navadne luže! Sedaj pa prideva tja, kjer se „Vam" je poljubilo me saj z besedo „sovaščan" dragim čitateljem „Slov. Naroda" objaviti, in še samo črez prelaz, tri Bto medvedov v vrtu sva, Tukaj pa ste mi navskorem krv izpustili, da tako ste me gntili, da se še jedva zavedam. Pokazali ste pa tudi vso svojo modrost, ali vsaj modrost taistega, kateri Vam je posodil suknjo, da nas je mogel „Slovenski Narod" sprejeti, kakor slovenski kralj Samo Dago-bertovega poslanca Sibara, ter ste paradirali kot puran mej domačo perntnino po dvorišču G. Vuk, da bodete mogli o našej Šolskej drevesnici vsaj nekoliko soditi, pridite, kadar vam je ljubo k meni, korakava v vrt, katerega še do sedaj od znotraj nijste videli, le mogoče, da ste si ga ogledali od daleč od zvnnaj, kar vam pa tudi težko verjamem. V vrtu, kateri je 10 5 arov velik, najdete zasajenih hrušovih in jabelčnih drevesc, kakih ▼ini, se imenujejo: Vasic, avstrijski konzul v Mostam, Jon ine, roški konzul v Dubrovniku, in Devienne, francoski konzul v Sarajevom. Turško vlado bodeta zastopala minister poljedelistva, Server-paŠa in minister policije Ahmed Hamdi-paša. Bivši st'hshi minister Ris ti č je izročil knezu spomenico gle d o denašnjega političnega položaja kneževine srbske. — Polkovnik Cab je postal general in bode najbrže kako poveljstvo prevzel. Velja za dobrega stratega in je bil prej knezov adjutant. Francoski list „ M i en Public" pripoveduje, da je avstrijska vlada poslala tujim vladam diplomatičuo okrožnico, v katerej naznanja, da bode eventuvalno morala zarad vstaje na Turškem delati izredne priprave. Ob enem se poroča, da je avstrijski poslanec v Bolgradn srbske j vladi zažngal, da Avstrija ne bo nikdar dopustila, da bi se Srbija še kaj povečala. (Kako mogočno!) Ob enem piše „Corresp. Ilung.," oficijozni list grofa Andrassy-ja, da se Andrassv ne bo udal zabtevanju vojne stranke na Du-naji, ki terja osvojeni« Bosne in Hercegovine kot poroštvo za ohranjenje Dalmacije. Andrassv se menda boji, da bi potem v Avstriji slovanski živelj ne prevladal. Upor na Titt-.ikrm dobiva čez dalje večjo važnost. Angležki list „Standard" prinaša novico, da Rusija pri velikih vladah dela na to, da se snide kongres, na katerem bi bile zastopane vse vlade, ki so podpisale parižki mir leta 1856. Kongres ta bi imel nalogo, urediti konečno turške zadeve, to je, z drugimi besedami: proglasiti samostalnost vseh turških Slovanov in Grkov. O avdijenei. ki jo je imel angleški poslanik Lord Elliot te dni pri sultanu, poročajo „Times", da je Elliot od angležke vlade naročilo imel, da naj sultana v mnogih zadevah resno opominja. Glavne točke pogovora so bile: slabo denarno stanje, zani-kerna uprava in pa sistematično oderanje. Sultan J je obžaloval nekatere govore v an-gležkem parlamentu, kazal je na bogate vire, katere ima Turčija in trdil, da je turški deficit le začasen. (?!) Angležki poslanik je pač priznal, da ima Turčija bogate vire, a dokazoval je ob enem, da sta zanikerno turško deuarništvo in uprava kriva sedanjih nemirov na Turškem. Nemški vojni minister general Ka-neeke bode za prihodnje leto v državnem zboru zopet 37 milijonov več terjal za vojne potrebščine, kajti nemško cesarstvo hoče imeti 301.000 vojakov zmirom v orožji. Po iskati. Ker živ pod zemljo nijsem mogel, prisiljen sem bil s tisoč in tisočkrat od mene mogočnejšimi protivniki za život in obstanek koben boj započeti. Žalost, hir, pomanjkanje, neskončni napor v tej borbi, bezdušna okrutnost i silovitost protivnikov spravile so me v kratkem tako daleč, da se me je v jesen 1864. 1. splošna jetika prijela, katera me zdaj nže 11 let je in tere, da ne morem živeti pa tudi ne čisto umreti. Da sem zavolj te nesreče in telesne nemoči tudi duševno skoro popolnoma obnemogel, to je žalibog le prenaravsk nasledek. Kdo more tedaj od takega človeka zahtevati, da bi VBako knjigo, ki izide, poznal in v pameti držal? Je-li je to sploh mogoče? Kdo mi bo zameril, da se v takovih razmerah za hrvatske bibliografije zanimal nijsem, ko mi je uže sam spomin na hrvatsko ime smrt pretil? Da je nadalje vsa kajkavšina, tedaj tudi hrvatska, slovenščina, o tem se ne bom z nikom, najmenj pa z našima veleučenima gg. književnikoma pravdah nebeška luč te znanstvene resnice je uže celo meni zdavnaj prisvetila. Knjižica je tedaj v slovenščini pisana, na slovenski zemlji tiskana, mej Slovenci najdena, nij bila, kolikor je meni znano, do sedaj še v nobeni slovenski knjigi, v nobenem slovenskem časopisu naznanjen a al i om en je n a, zatorej sem imel in še imam kot Slovenec iz slovenskega stališča d osti tehtnih razlogov jo imenovati novo zvezdico na nebu slovenskega slovstva; moje besede, „da se do zdaj za njo nič znalo nij" mogle so se tedaj le iz tega strogo slovenskega stališča soditi in prav razumeti. Po g. Valjavčevih besedah trdi Ivan Kukuljevič v svojej bibliografiji, da je bil Nebeski pastir „U Optuju kod Franje SchUrza (sic?) prvikrat natisnem To je po mojih mislih pomota, ker leta 1785 v Optuju tiskarne Schlltz-ove še bilo nij. Za dokaz navajam tukaj tudi za zgodovino slovenskega tiskarstva važen odlomek iz Životopisa, ki si ga je Schlltz sam napravil, in ga shranjuje sedajni tnkajšnji njegov naslednik g. Ed. Janschitz; glasi se tako-le: „Franz Schlitz ward in Karaten den 4. Sept. 1753 goboren, kam im 12. Jahre meiues Alters in die Lehre zur Buchdruckerei, lernte durch 7 volle Jahre, lialf schon als Subjekt 1771 die erste deutsche neue Buchdruckerei zu Leniberg in Polen crrichten. Im Jahre 178S errichtete ich als Faktor von Laibach nach Cilli die erste Buchdruckerei, alhvo ich mir 179 1 eine eigene neue Buchdruckerei anschafl'te, und t diese erste Buchdruckerei nach Pettau fllhrte, 3 Jahre da blieb; 1795 errichtete ich wieder zu Marburg die erste und fUr mich die letzte Buchdruckerei." Iz tega naj g. M. Valjavec Kračmanov razvidi, da smo pod kožo res vsi krvavi, zmotam le preveč podvrženi, in da je dobro v tem pogledu se Iloracijcvih besedtj : „hanc voniam petimusque damuscpie viciosim" držati. Mogel bi tedaj tudi jaz humoriatičen postati, ter z g. Valjavčevimi in drugih slabostmi in pomotami svet v „Listkih" kratkočasiti ali pa z gosp. Erjavčevim osornim „nij res" povračati žal za sramoto. Davorin Val cnčak. 1500 eno, dve, tri in četiriletnih in Se po mislite, da se na vrta dela šele tri leta, kje je tedaj za četiri leta premalo drevesc! In ako najdete kakih 100 požlahtnenih, budete mi pripustili ia nikoli več me objavljali sveta recte opouašali, da porabim prazni prostor 8 tem, da si zasadim nekaj koruze za seme, katere še ue poznate in „carly rosaeu, ka terega pa je daroval gosp. dr. Petovar šoli, a ne meni. — Očitali ste mi osobnega pi-kanja na kar pa le omenim, da je grda odurna laž. — II koncu vam še omenim, da ako Vi meni na časti vzamete, ne bodete za tega delj nič srečnejši, nič bogateji; s tem nič ne dosežete — nego ostanete zagrizen sovražnik vseh novih, hvalevrednih šol. na redeb, zlasti za moj — in ste hujši od vsakega nemškutarja. Z bogom „ sapic nt i natis-. Štefan KovaČič, nadučitclj v Središču. Pristave k: Vam dopisnik pa: poročajte prihodnje o dvomljivih stvareh tako, da imam vsaj mir v javnosti pred ljudmi, kateri ku jejo na skrivnem verige. Poterpežljivost, ljubav kje ste? _ Pisatelj. Zahvala in prošnja. Novo mesto, 24. avg. Tukajšnje podporno društvo za uboge dijake vrlo napreduje. V novejšem času so dospeli sledeči dalji prineski: od g. Adolf Fichtenau-a, viteza in graščaka, državno dolžno pisno vrednosti 50 gl., od g. Theod. Kirchhofa, graščinskega oskrbnika v Krupi 10 gld. in od gosp. Bohutjinskija iz Fnžin 5 gold. G. Viljem Pfeifer, državni poslanec, je napravil na Krškem društva na korist na biro katera je donesla 36 gl., darovali so gg.: J. Lenk 10 gld., M. Hočevar 10 gld., dr. K. Koceli 5 gld., V. Pfeifer 10 gld. in J. Knavs 1 gold. Tukaj napravljeno keglanje na dobitke je vrglo društvu 63 gld. 80 kr. G. Pavliček stotnik pri 7. lovskem bataljonu je pri tej priliki dobljen dobitek v isti namem daroval in gospa Bruner je kegljišče brezplačno prepustila. Tem p. t. darovateljem izreka društveno vodstvo najtoplejšo zahvalo s prošnjo, da blagovolijo tudi v prihodnje še podpirati društvo. Sploh naj bi vsi dobrotniki in prijatelji šolske mladine pristopili temu zavodu in po možnosti ga podpirali. Ob enem vabi vodstvo stariše oziroma varuhe ubogih in obdarjenih učencev, zlasti onih, kateri hočejo v gimnazijo stopiti, da se zaupno obrnejo do društva, katero je sedaj v stanu podpirati učence s šolskimi knjigami in plačevati zanje vpisnino, šolnino, kakor tudi hrano. Čestiti gosp. duhovniki na deželi pa se prosijo, da izvolijo obdarjenim učencem svojih županij z dobrimi sveti pomagati in jih obiskovanji novomeške gimnazije spodbujati. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni BeialBSCierB in Barry v Londona*. 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta j prijet im zdravilna hrana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsno, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre- havljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato kilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanie pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno »e priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-ituart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih osob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz ii 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a, Bonn, 10. jul. 1852. Bevalesciere Da Barrv v mnogih Blučajih na jradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri uri s ti iu griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, ali pri k a um j u, pri prisadljivem a bolehnem draženji v tcalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wnrzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 'jm. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. AngelBteina. Bero lin, 6. maja 1850. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje Bpričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Bevalesciere du Barrv so izvrstni. Ferd. Cl ausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (BadenBko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uie bolehal 8 tednov za straš-aimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v sled rabe Vaše Bevalesciere du Barrv po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi protesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „ H o r l i n o r Kliniscbe Wochenscnrl f t" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta A ranicau (Bevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nij bo bila v Btanu odpraviti: toda Bevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. S t. 70.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUBseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 64.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. št. 65.715. Gospodični de Montloois na neprebavljeni i, nespanji in huj sanji. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic St. 75.877. Flor. Kollerja, o. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Bevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter te pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V pleh as tih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., I fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fon tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Kovalesoiere-BisKsaiten v palicah a 2 gold. 50 kr ia 4 gold. 50 kr. — Revalesoiere-Chooolatee v prain, :u v piosčicah u l'J u.. 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 18 tas 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta. 10 gold., za 288 tal 20 gold., — za 576 tas 36 gold. Prodaje: Barrv da Barrv \i«-ali pri N. Sni rli u, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradca pri bratih Oberranz-m ey r , v Teuiesvaru pri Jos. v. Papu, mestnema lukarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varal-diuu pri lekarju dr, A. Hal ter ju, kakor v vseh a.estih pri dobrih lukarjih in špecerijskih trgovcih tudi razpošilja du'iaj»ka hiša na vse kraju po poštnih .itkasnioah ali povzetjih. (208) Dunaj tka borza 26. avgusta. (Izvirno telegrafiono porooiio.) F.notni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. 75 ki. Enotni dri. dolg v srebru 72 „ 70 , 1860 dri. posojilo.....111 , 80 Akcije narodne banke . . 917 „ — „ Kreditne akcije .... 207 . 60 London........111 „ 65 , Napol.......... 8 B 92 „ C. k. cekini.......6 , 18'/. a Srebro .... ... 101 90 Učiteljska služba. Na enorazreduej narodnej doli v Št* Loroiicu poleg Prožina se razpisuje učiteljska služba z dohodki III. razreda in stanovanjem. Prositelji, zmožni slovenskega in nem skega jezika imajo svoje dokumentirane prošnje potem predstavljene šolske gospodske vposlati do konca septembra t* 1» kraj nem u šolskemu svetovaistvu pri S t. Lo-r e u c n poleg P r o ž ina, pošta Štore. Okrajni šolski svet Celjski, dne 20. avgusta 1875. (285— 2) Predsednik : Mitnits 1. r. Piccolijcva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete Ci »brlel IMccoliJu, lekarja v Ljubljani, na duuajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni pradek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majauje zob, zoper di t ter i tis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-Btenje zob. Kedur ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsi m enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. RibJB Olj8, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pni ver. Nareja se z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vuanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Giycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da bo ohrani koža krasna, nježna in mehka, bo jej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjem in lepotičuiui sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. RajŽevi pulver. Izkljnčljivo iz vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačcn. Učiukuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 Btekleniea 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega loka je dokazana istina iu vsaki bolnik, ki jo lek užo poskusil sam na sebi, so bode radostno prepričal, da jo najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Katro«* i In se izvršujejo vračajočoj so pošto proti po-i iM-inii povzetju. (132—80) Tujci. 24. avgusta: Kvropa : Milic iz Zagreba, — Skaza iz Šmarja. — Pavliček iz Novega mosta. — p!. Karaboty iz liuuiunije. Pri Nlouu: Vcinonilo iz Trsta. — Avdin iz Verone. — Miiler iz Dunaja. — Berlo iz Trsta. — Superina iz Boke. — Monti iz Trsta. — Haizer iz Reko. — Jerovšek iz BiBtrice. Pri Malici: Porgos iz Dunaja. — Mosnar iz Krškega. — Gentili iz Trsta. — Ehrfelđ iz Dunaja. — Jaklič iž Gradca. — Kropf iz Dunaja. — Urbančič iz Turna. — Seitz iz Gradca. Strelovod. Pogostno strele v poslednjem času v poslopja, ki so brez strelovoda* napotile so podpisanega, da opozori posebno občinstvo na svoje po-skušene Strelovode najnovejo sestavo in je priporoča. Stroški so naznanijo, in bo izračunjeni prav po ceni. IguuciJ Tugleleltt, skladišče strelovodov, na drobno in debelo. Od 12. avgusta I. Deiligeiikrouzorhoi', Grashofgasse 3, Wien. (^09—8) Naročila iz provincij bodo hitro in redno izvršene. Ji da jat t Ij in uradnik Jos,p Jurčič. Lastnin* in tisk -Narodna Uhkarnf.