stvo v času in prostoru Poročilo s strokovne ekskurzije ZGS na Hrvaško Strokovna ekskurzija na Hrvaško je bila prven- stveno namenjena vodjem odsekov za gojenje in var- stvo gozdov in za gozdnogospodarsko načt1ovanje, udeležili pa smo se je tudi nekateri zaposleni na odseku za gozdnogospodarsko nač11ovanje. Teme ekskurzije so bile povezane z gojen jem gozdov na Hrvaškem ter z razmerami na področju gozdnogospodarskega načr­ tovanja. Poleg razmer na področju gojen ja gozdov in gozdnogospodarskega načrtovanja smo bili seznanjeni tudi z nekaterimi ostalimi dejavniki, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi (organizacija gozdarstva, gos- podarske razmere, povojna obnova Hrvaške). Nare- dili smo vegetacijski prerez od vzhodnega nižinskega dela države, preko osrednjega hribovitega predela do predgorskega in gorskega predela na zahodu (Gorski Kotar). Ekskurzijo smo pričeli na območju vzhodne Slavo- nije, na Šumarski upravi Osijek. Tu gospodarijo na 68.000 ha topolov ih gozdov, od tega je 48.000 ha plan- taž. Najprej smo si ogledali plantažo topola, ki jo vzgo- jijo iz klonov ameriških topolov. Letno posadijo 500 ha topolovih plantaž. Plantažo topolov osnujejo iz dvoletnih sadik topolov. Na njivi s sadikami izberejo sadike, ki so primerne za osnovanje plantaže. Kriterij je premer, ki mora biti večji od 3,5 cm. Te sadike potem porežejo na globini 35 cm in pripravijo za sadnjo. Na hektar posadijo v jame, globoke 3 m, 270 sadi k. Tekom proizvodne dobe debla tudi obvejijo. Obhodnja je 20-25 let, ko je lesna zaloga v sestoju 380-480 m3fha. Les večinoma izvozijo. Cena na slovenski meji je okoli 1 OO DEM/m3. Zaradi nihanja podtalnice, ki je pos- ledica gradnje protipoplavnih nasipov, si pomagajo tudi z namakanjem. V sklopu plantaž smo si ogledali tudi banko klonov, kjer rastejo topoli, ki predstavljajo rezervo za vzgajanje novih klonov. Seznanili smo se tudi s problemi gojenja in ureja- nja gozdov v posebnih pogojih dvojne prisotnosti na področju Parka narave Kopač ki ri t, ki je kar na 11 .000 ha še vedno miniran iz časa vojne. Osrednji problem nastaja že v osnovi poimenovan ja območja za področje naravnega parka. Nasip, ki preprečuje poplavljanje reke Donave, je celotno območje razdelil na dva dela, ki sta se po hidroloških razmerah iz enotnega območja umetno razdelila v dve razl ični območji. Na strani proti reki se nahaja popi avni del, na drugi strani je suhi del. Na območju parka raste ameriški topol, ki je vnesena vrsta, vendar gospodarsko bolj zanimiv. Naravovar- stveniki vztrajajo pri izsekavanju ameriškega topola 452 in zahtevajo vnašanje črnega topola, ki je tu avtohton. Pridobivanje lesa na poplavnem področju je zelo težko, zato poteka prehod iz ameriškega na črni topol zelo počasi. Znotraj Kopačkega ritaje tudi lovišče za divje pra- šiče, ki je veliko okoli 6.000 ha. Tu se ukvarjajo z lov- skim turizmom na divje prašiče. Letni odstrel znaša 600 divjih prašiščev. Naravni gozdovi vzhodne Slavonije so gozdovi doba in belega gabra. Gospodarjenje z dobovimi goz- dovi smo si podrobneje ogledali na območju Uprave Šuma Vinkovci. Tu smo si najprej ogledali klonsko semensko plantažo, ki je bila osnovana leta 2000 s ciljem proizvodnje kvali tetnega semena doba. Klone so pridobili iz 57 plus dreves, ki so jih izločil i na osnovi fenotipa. Površina plantaže je 29,5 ha in je ograjena z žično ograjo ter živim zaščitnim zidom iz smreke. Plus drevesa, ki so bila osnova za osnovanje semenske plantaže, se nahajajo v rezervatu Lože, ki je bil izločen leta 1975. Površina je 11 0 ha, sedanja povprečna starost sestaja pa znaša 138 let. Višine hrastov so 35-39 m, premeri pa med 40 in 80 cm. Tu prevladujejo poplavni gozdovi doba in belega gabra, ki sta tudi prevladujoči drevesni vrsti, katerima dajejo pri gojenju prednost zaradi velike gospodarske vrednosti. Koncept gospodarjenja je podrejen dobu, ki dosega največjo prodajno ceno. Pri gospodarjenju uporabljajo oplodno sečnjo, ki delno zagotovi pomla- ditev doba. Celotno površino posekajo v dveh korakih. Najprej posekajo podstojno drevje in manj kvalitetna drevesa doba. Po poseku in spravi lu dreves polnilnega sloja pripravijo tla. Pri tem uporabljajo tudi kemična sredstva (herbicide, ki zavirajo rast zeliščnega sloja, fungicide proti pepelnici ter strup proti glodavcem, ki se prehranjujejo z želodom). Poleg naravne nasemeni- tve želoda dosejejo še dodatno 600-800 kg želoda na hektar. Celotno površino ogradijo z žično ograjo, da preprečijo dostop divjim prašičem. Drevesa, ki ostanejo za končni posek, so visoke kakovosti s sorti men ti, ki v spodnjem delu debla dosegajo ceno do 1500 DEM/ml, posamezni so1imenti pa na licitacijah dosežejo ceno okoli 2500 DEM/m3• Na površinah mladja izvajajo nego ročno. Tu izsekajo nezaželene vrste: beli gaber, topol in vrbo. Poleg nege pa na vsakih 5 m strojno izsekaj o steze za nego ter na vsakih 35 m večje preseke za vlačenje lesa. GozdV 59 (2001 ) 10 Ogledali smo si tudi skupino 12 hrastov, ki so zaščiteni kot naravni spomenik. Njihov povprečni premer znaša 150 cm, višina 33,5 m, lesna masa pa 22 m3/drevo. V tem predelu je bilo leta 1947 3.000 takšnih dreves, vendar so jih posekali; ostalo jih je le 12. Na hribovitem predelu Papuka smo si ogledali gos- podaJjenje s fakultetnimi gozdovi bukve, kjer izvajajo oplodno sečnjo na velikih površinah. Tu se pomladi predvsem bukev in plemeniti listavci. Po poseku nasta- jajo velike površine mladja. Pravilnik o gospodaijenju z gozdom je za to področje predpisal najmanjšo pomla- jena površino, veliko 3 ba. Tudi tukaj posekajo najprej polnilni sloj skupaj z mladjem ter počakajo na obrod bukve. Po obrodu posekajo še ostalo drevje in uporabijo herbicide, ki zavirajo rast zeliščnega sloja. Na takšen način skušajo pridobiti čimbolj enomeme sestoje bukve s primesjo plemenitih listavcev okoli 7 %. Objekti, ki smo si jih ogledali, so ustvarili podobo devastiranib gozdov s slabimi vlakami z globokimi erozijskimi jarki. Velike površine mladja čakajo na nego. V Požegi smo si ogledali tudi drevesnico, ki s sadi- kami oskrbuje območje Papuka in vzhodne Slavonije. Nj ihov pomemben dejavnik pri poslovanju je bortikul- tumi program, ki zagotavlja večji delež sredstev pri poslovanju. V Lipovljanih smo si ogledali naravne gozdove doba in belega gabra. To je predel tako imenovanega sekundarnega pragozda, kjer se od leta 1960 ne gospo- dari več, ampak je prepuščen naravi. Pravih pragozdov doba in belega gabra je danes na Hrvaškem le še 35 ba, ti pa so minirani iz časa vojne in niso primerni za ogled. Gozdovi v Lipovljanih so v lasti fakultete. Obnova v gospodarnem gozdu poteka brez uporabe kemičnih sredstev (herbicidi, fungicidi). Tu smo si ogledali tudi poplavne gozdove ozko- listnega jesena in črne jelše. Tudi v teh gozdovih se gospodari z oplodno sečnjo, vendar za naravno obnovo ne uporabljajo fungicidov in herbicidov. Za vznik je pomemben faktor voda. Seme, ki pade na tla, se lahko razvije le ob zmanjšanem nivoju vode oziroma na posa- meznih izboklinah, ki segajo nad gladino vode. V bli- žini objekta fakultete v Opekah se nahaja tudi poskusna ploskev, na kateri raziskujejo ekologijo gozda. Površina je 1 ha in je ograjena ter izločena iz gospodarjenja. V njej je speljana steza iz desk, ob kateri so različni instrumenti za merjenje padavin, biomase, temperature zraka in tal, C02, N ... Ekskurzijo smo končal i na območju Gorskega Katarja. To je območje jelovo-bukovih dinarskih gozdov in jelovih gozdov. Gospodarjenje z gozdovi v preteklosti je povzročilo povečanje deleža iglavcev GozdV 59 (2001) 1 o Uelke in smreke). Danes poskušajo to zmes pretvoriti v mešane gozdove bukve in jelke. Na čimvečji površini poskušajo preoblikovati enomemo sestojno zgradbo v prebiralno ter začeti s prebiralnim gospoda1jenjem. Naravne razmere so za takšen koncept zelo primerne, problem paje pri uvajanju listavcev, kijih težko dobijo v mladju pod zastorom odraslih dreves. Ogledali smo si sestoj, kjer posamezna drevesa jelke dosegajo višine okoli 48 m in premere preko enega metra. Gozdnogospodarsko načrtovanje na Hrvaškem ureja njihov zakon o gozdovih ter pravilnik o gozdno- gospodarskem načrtovanju. Gospodarjeuje z gozdovi temelji na gozdnogospodarskih načrtih področij (pro- storsko p1imerljiva z več gozdnogospodarskimi obmo- čji v Sloveniji skupaj). Ti načrti so podlaga za načrte gozdnogospodarskih enot, ki so znotraj posameznih področij. Enote so podobno kot pri nas razdeljene na oddelke in odseke. Obnova načrtov na obeh nivojih poteka po preteku desetih let veljavnosti načrta. Poleg načrtov področij in enot se izdelujejo tudi programi za gospodmjenje z gozdovi, ki konkretneje določajo gospodarjenje s posameznimi državnimi gozdovi, varo- valnimi gozdovi, v gozdovih s posebnim namenom, za gozdove na krasu in za zasebne gozdove. Gozdnogospodarsko načrtovanje je organizirano znotraj podjetja Hrvatske šume, ki gospodari z držav- nimi gozdovi. Sedež ima v Zagrebu, na ozemlju celotne Hrvaške pa je razporejenih 16 oddelkov za nač1tovanje na nivoju gozdnih uprav. Pri obnovi načrtov opravijo terestično inventariza- cijo gozdov. Za izris sestoj ev si pomagajo tudi z aero- posnetki. Pri geodetskih meritvah si od leta 1998 poma- gajo tudi z GPS, ki je največjo vrednost dokazal pri snemanju cest. Lesno zalogo ugotavljajo z vzorčnimi progami in krogi, ki niso stalni. Intenziteta vzorčenja znaša v enodobnih gozdovih 2-1 O %, v raznodobnih pa 5-1 O %. Prirastek ugotavljajo z vrtanj em. Iz primerjave med posameznimi območji je razvi- dno, daje kljub različnim naravnim razmeram in njim prilagojenim konceptom gospodarjenja velika razlika med vzhodnimi in zahodnimi predeli Hrvaške. Medtem ko je povsod poudarjena težnja po posnemanju narav- nih razmer v sestoj ih, so pristopi povsem različni. Her- bicidi in sajenje ter zaščita pred škodljivci, ki so zna- č ilni za vzhodno Slavonijo, se na območju Gorskega Katarja sploh ne omenjajo. Tako je v vzhodnem pre- delu Hrvaške pojem naravnega gozda samo njegova struktura, v območju dinarskih jelovo-bukovih gozdov pa je naravi bližje tudi gospodaijenje z njimi. Jože Kovač 453