576
Splošni pregled.
Naša avstrijska gimnazija je, kakor znano, dokaj naklonjena istemu načelu; tudi nov učni načrt, predlagan za slovenščino (glej „Popotnik" 1909, št. 6, str. 173.), se v marsičem bliža Ivkovičevim predlogom. Predaleč pa se v tem oziru po našem mnenju ne sme iti. — „Knjiž. Glasnik" smo priporočali že večkrat; bodi priporočen i pri tej priliki.                                                                           Dr. Jos. Tominšek.
Meško v Čehih. Meško bode med Čehi kmalu najbolj znan pisatelj slovenski. Vsak čas ga omenja kak časopis. Tako je priobčil nedavno v leposlovnem listu „Meditace" (letnik II., zvezek 7.) zopet Rudolf Linhart lepo studijo o njem. Skoro sočasno pa je izdala „ Svetovna knihovna", ki jo rediguje Jaroslav Kvapil in zalaga I. O t to v Pragi, kot zvezčič 735. do 737. njegove „ Slike in povesti" (Obrazky a povidky). Prevode je preskrbel dr. J os. Pata, uvod napisal pa dr. Jan Machal.  Na čelu knjižice, ki se dobiva po 60 h,  je slika pisateljeva.
Umetniška razstava. Sedaj ko je bila otvorjena v Ljubljani slovenska umetniška razstava, naj opozorim na obširno kritiko o tretji jugoslovanski umetniški razstavi, ki jo je hrvatski pisatelj Božo Lovrič priobčil v »Letopisu Matice Srpske" (knj. 250., 1908). »Greh je, da o slovenski umetnosti nismo dobili celokupnega dojma, in sicer radi odsotnosti Jakopiča, Groharja in Jame," pravi Lovrič. »Slovenci nimajo niti kompozicijskih niti historijskih slik, a temu se ni čuditi, ker skoro vsi njih umetniki ne žive v mestu, po centrih, ampak bivajo na kmetih, po selih, zaselkih, kjer se bavijo s poljedelstvom (?), in samo v svobodnih hipih, ako dospevajo, beležijo na platno razne impresije. Ne verujem, da je pri njih plein-air presajen iz francoske ali kake druge šole (ali da jo posnemajo): po vsej priliki je vznikel iz neposrednega in vsakdanjega opazovanja prirode . . . Slovenski slikarji delujejo bolj na oko nego na srce. Njih glavna vrlina je, da so našo zenico, ki je bila pokvarjena po akademskih nastranostih, priučili, vzgojili, da gleda in presoja pravo vrednost boj, a ne morebiti umetnikovih ateljeskih kombinacij . . . Naročbe slovenskih umetnikov niso mučile (!!), zato so se v zatišju svojih domov učili, izkušajoč svojo moč in se trudeč, da bi se izrazili. Delali so za sebe, ne da bi jih vezali kaki roki, brez žurbe, brez reklame in osebnih prepirčkov." Natančneje nato proučava Lovrič slike poedinih slovenskih umetnikov.                                          Dr. Fr. llešič.
Jugoslovanska čitalnica „Slavjanskega Blagotvor. Družestva \% Bolgariji" ima slovenske liste „Gorico", „Mir"   in »Ljubljanski Zvon".