Ameriška /m- fi/tt E it i imi— Mo /M f AM€RICAN IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 3, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LXI — VOL. LXi delajo niljo tene za Nele preko Atlantika Ameriška federalna agenci-Ja za civilno letalstvo Predlaga za polet preko Atlantika $16C ali okoli •pl {10 manj kot sedaj. Wash ington, d.c. — v t(f Zbur2u v Avstriji bo 9. sep-mbra seja mednarodne orga-Tfcije za letalski promet IA-Ameriko in Evropo. V je včlanjenih tudi 10 ame-letalskih linij. Njim je a-a federalna agencija za ci-j1 n° letalstvo uradno sporoči-ob' f3 pr^a^uje» da bodo brez j.e° avlj9nja uveljavile za pole-Preko Atlantsukega oceana ■L?no znižane tarife, ki naj se lejo okoli $160 za polet v e*o smer. sk ° Pomenilo znižanje za sti°rai $100 za dosedanje turi-bod*16 tar^e- Temu predlogu se lini ° Sevec^a evropske letalske bod10 .Ul)r^e 2 vso sll°> to,da ne Cr ,° ^rnele v rokah nobenega še dS^Va Ve^’ prisilile na- lini-^136 ^ P0Puščanju. Naše 30 za nižje tarife, verjet-Števa? federa]na agencija vpo-hove 3 ]Pn Sv°lem Predlogu nji- ^ GRfcrat: Papež Janez ^ 2eS Knjšeeva idžsifeej dj; ’ Ib — Zanimanje za av-jo je dal pokojni pa-u v.anez XXIII. zetu Nikite PjakT?! Adžubeiu> še ni poje-,Sarn je poskrbel Aažubej diA’ ie namigaval, da do av-govo ni prišlo samo na nje-Prošnjo in de se je pogovor £ana na robu političnih vpra-c;a b ^ Vatikanu niso molčali, Čp ?G bl kdo mislil, da so vse ”ce resnične. plo a^rvo je neki vatikanski di-res^1.^ P°vedal, da je Adžubej Polih*UŠal spellati pogovor na Primeri P!!je’ Pa je tak0] dobil r°ke] n odgovor- PaPež mu je dela ' 86 cerb;vena politika ne treha°v danes do jutri in da je Ve 3 caKatl desetletja in rodo- ijudsUi d°zorij° ideje, ki so v s t K1 blagor. Očitno je hotel tag ^ Povedati, da še ni prišel Wnu- bl 86 papeŽ P0g0varjal s Dji, ^ arl1 0 pomembnih politič-b 2adevah. sta ^ai Se j® oglasil urednik li-trdil S8ervatore Romano in po-sam 'AC!ia'',e Za avdijenco prosil dvoril da bi S PaPežem grad' ° “banovi mirovni na-in z §i 3° je dobil Janez XXIII. ben P'*° P°Zneje ustanovil pose-Zadmirovni fond”. Pove GVd mirovne Balzanove na-vagn. nagrade gotovo ni tako o jj-9’. da bi morala Sv. Stolica PfavG.l debatirati s časnikarji. vaj0 1°’ da je na sv. očeta vpli-vola!6 ^ekaj drugega, da je do-ti je avdljenco. Pred dolgimi le-Sofjji d vatikanski zastopnik v in od’ tarn je spoznal Slovane Hib j rd v njlh toliko simpatič-Sfnrti S nC>S^’ da je Iruel do svoje barod rad ,prav vse’ brez razlike SofijonOSti vere- Spomin na Žnbe- le torej pripomogel Ad- ^arie2u x' aVdiience Pri papežu Rowers V remenskt prerok pravi: Verieb?°ma °blačno, toplejše, Peratma 80neViht NajViŠja tem* Novi grobovi Emma Delis V petek je umrla na domu svoje hčere, pri kateri je živela zadnje tri tedne, Mrs. Emma Delis, roj. Muhic, preje z 19855 Pasnow Ave., doma na Hrvaškem, od koder je prišla v Ameriko leta 1908. Bila je rnati Mildred Boyd (Phoenix, Ariz.), Ne-re Krusiak, pri kateri je živela, in Louisa Delis, šestkrat stara mati, sestra Barbare Baxter, Eli-nore Liwosz, Catherine Sielski, Franka Muhica in Nicka Muhica. Bila je članica Gospojinske-ga kluba. Pogreb je bil včeraj dopoldne ob devetih iz Grdino-'<'ega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije (Magdalene na Vine St., kjer je bila ob desetih pogrebna maša, nato na All Souls pokopališče. Rose Fox Po dolgi bolezni je preminula v Richmond Heights bolnici 64 let stara Rose Fox, rojena Sta-nek (poprej Juratovac), z 19784 Renwood Ave. Zapušča soproga Franka, doma iz fare Šmarje-Vipava, otroke Johna Wattace Mildred Vislocky in Louiso Jagodnik, 4 vnuke in druge sorodnike. Prvi mož Andrew Juratovac je umrl leta 1943, sin 2/nd Lt. Rudolph je bil ubit v drugi svetovni vojni. Rojena je bila v Hermansvillu, Mich. V Cleveland se je preselila 1. 1916. Bila je članica Krož. št. 3 Progr. Slov. in Kluba Ljubljana. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:3p iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Joseph Stanich Pretekli petek je umrl v Euclid Glenville bolnici 64 let stari Joseph Stanich s 25130 Chat-worth Drive, Euclid, Ohio. Zapušča soprogo Ano, roj. Novak (poprej Poje), hčeri Eleanor Proper (v Illinois) in Lillian Beveridge (v Calif.) 3 vnuke in vnukinje. Rojen je bil v Podgradu pri Kopru na Primorskem, kjer zapušča brate Lojuisa Franka, Karla in sestro Rozino Mavrich. V Ameriki je bil 43 let. Bil je član Društva Mir št. 142 SNPJ in Maccabees Tent št. 19. Zaposlen je bil zadnjih 19 let pri Chass-Brass Co. na Upson Rd. Pogreb je bil včeraj zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Felicite, nato na Kalvarijo. Rose Grlica Včeraj zjutraj je umrla v Woman’s bolnišnici 72 let stara Rose Grlica roj. Vignovic, s 5523 Vandalia Ave., prej s 5710 Lawnview Ave., doma v Ponikvi v občini Dubrava v okraju Ggulin na Hrvaškem, od koder je prišla 1. 1907. Bila je žena Franka, mati Nede Sekulich, Millicent Radlick, Nicka La-lich in Petra Lalich, stara mati, sestra pok. Johna. Bila je članica Društva Lunder-Adamic SNPJ. Pogreb bo iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob 12.15 v cerkev sv. Save na Broadview Rd. ob enih, nato na pokopališče Lake-view. Jemenska komisija ZN S8na,«r b*«1 ms™ “fransp&rtna sreJsfva” predsednika SCemie^ja WASHINGTON, D.'C. — Se- if krizi, Horn odsiopil Določb dogovora o nevnte-šavanju se ne drži ne Egipt ne Savdska Arabija. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Da s komisijo, ki jo je generalni tajnik ZN Thant poslal v Jemen, da prepreči nadaljevanje državljanske vojne, nekaj ni v redu, so časnikarji že davno poročali. Sedaj je kriza v komisiji izbruhnila na široki fronti. Poveljnik komisije, švedski general Von Horn, je odstopil in obenem zanikal uradno novico ZN, da je odstopil iz ‘"zdravstvenih” razlogov. Von Horn je odstopil, ker mu Thant ni dal tega, kar mu je obljubil: dosti moštva, orožja, letal in denarja, aa bi lahko kontroliral premirje med republikanskimi četami in kraljevskimi uporniki. Savdska Arabija in Egipt se ne držita dogovora. Egipt še m začel umikati svojih čet v večjem obsegu, še zmeraj je okoli !0,000 egiptovskih vojakov v Je-nenu. Savdski kralj pa ravno :ako zalaga kraljevske upornike z orožjem in denarjem. Von Horn tudi ni zadovoljen z vo-,aki, ki so pod njegovim poveljstvom. Kanadski ga še ubogajo, jugoslovanski, posebno piloti, pa držijo bolj z republikanskimi četami kot se spodobi za nevtralne vojaške sile. Povrhu pa še Moskva podpira republikance z letali in piloti. Raj hafpa tfrtigega' dela 700 Rusov v jemenski prestoli ci Sani? Za generalnega tajnika ZN Thanta je kriza v jemenski komisiji toliko bolj neprijetna, ker se boji, da bi z njo prišel pred Varnostni svet. Tam bi ga ruski delegatje hudo napadali, na koncu pa ve tirali vse njegove predloge. Zadeva bo naj hrže morala priti pred plenum Združenih narodov na njihovem jesenskem zasedanju. Kennedy be obiskal la mesec deset držav Kanada prodala pšenico Sovjetski zvezi WINNIPEG, Man. — Louis Dreyfus Corp. je sklenila s Sovjetsko zvezo pogodbo o prodaji 6 milijonov mernikov kanadske pšenice Sovjetski zvezi 11 milijonov dolar- Predsednik bo koncem mesteca pregledal narodne parke in dela na ohranitvi rodovitnosti zemlje v 10 državah od Pennsvl-vanije do Kalifornije. HYANNIS PORT, Mass. — Od 25. do 29. septembra bo predsednik John F. Kennedy o-biskal narodne parke in dela na ohranitvi rodovitnosti zemlje iz zveznih sredstev v desetih državah preko vse dežele tja do Oregona, Washingtona in Kalifornije. Svojo pot bo začel v Pennsylvaniji, pa nato poletel v Minnesoto, šel dalje v Sev. Dakoto, Montano, Wyoming, Utah, Washington, Oregon, Kalifornijo in Nevado, od koder se bo vrnil v glavno mesto dežele. Predsednikova pot bo izključno nepolitična, tako je vsaj Bela hiša objavila. V tem pogledu je zanimiva ugotovitev, da je pri zadnjih predsedniških volitvah leta 1960 dobil Kennedy od omenjenih 10 držav le tri, Pennsylvanijo, Minnesoto in Nevado. Predsednika bo na omenjenem potovanju spremljal tajnik nator Byrd ni samo vpliven politik in bogat človek, saj ima največje sadne plantaže v deželi, je tudi varčen. Samo enkrat na loto povabi jeseni svoje prijatelje in pristaše' na svoje vrtove. Sestanek je sepeda kma-iu podoben političnemu zborovanju, kjer si Byrd praviloma privošči razsipanje federalnega denarja. Letos je vzel na piko stroške za predsednikova ''transportna sredstva”. Svojim poslušalcem je naštel, koliko avtomobilov, OPUSTITEV POSTOJANK V MAROKU DELA TEŽAVE ZDA IN MAROŠKI VLADI Združene države so včeraj umaknile svoja letala in orožje z letalskih oporišč v Maroku v smislu 1. 1959 sklenjenega dogovora. Ta oporišča so izgubila svoj pomen na eni strani zaradi negotovega političnega položaja v Maroku in zgraditve letalskih oporišč v Španiji, na drugi pa zaradi uvedbe medcelinskih raket v oborožene sile dežele. RABAT. Mar. — Včeraj je zapustilo nad 8,000 naših i vojakov, pilotov in vojaških strokovnjakov vse naše voja-helikopterjev, letal, jaht imajške postojanke. S seboj so odpeljali seveda vsa letala in predsednik Kennedy na razpo-j bombe, med njimi tudi atomske, toda vkljub temu je tam lago in dostavil, da bi predsed-j ostalo veliko ameriških investicij. Saj smo investirali v po-nik lahko shajal tudi z manjšo stojanke nad $400,000,000 in postavili nad 200 stavb za in cenejšo transportno organi-! najrazličnejše vojaške namene, pa tudi za stanovanja na-zacijo. . j šib vojakov. Vsi prostori so dobro opremljeni, zaloge ma- Kennedyjeva okolica je sila! terijala pa tudi še velike. Odpeljali smo namreč v glavnem občutljiva za očitke o razsipanju orožje in orodje, ki ga vojaki morajo imeti pri uporabi proračunskih sredstev. Zato je orožja. ~ tudi takoj odgovorila demokrat-' Naše poveljstvo je pustilo na 7rirfrt skemu senatorju, da je ogromna dedon^a izpraznjenih postojan- £uUUIlJ& večina vseh teh “transportnih kah še okol> 600 n}ož’ ki naJ rpmftkf it ai ? j sredstev" že obstojala a časa ™*<**>, »» „ še ostalo, po-, BENETKE, lt. - Aleksandra, Eisenhovverjevega režima id da tem P= P«>°Pia ni Kennedy dodal ničesar bi- maroški vladi. Razprodaja se .ivenega. Okolica je seveda po 1 ^ P , . , (Za prodano blago ne bomo do- zabila dostaviti, aa ta transnon-'.... v , ° ... , . . I bili vec kot 10'/< . Maroški pod- na sreastva ne rabi samo Ken- . . ., . , , * jetniki, posebno trgovci, so se nedy osebno, ampak večinoma radi tega začeli puliti za blago, vsa uprava Bele hiše. Da ta ne toda maro&ka vlada jim je prekrižala račune. Prepovedala je nakup blaga in izjavila našim vojaškim oblastem, d^ hoče sama vse prevzeti. Tu se je pokazala nova težava. Maroška vlada nima ne ljudi, ki bi bili izvežbani za prevzemanje postojank z opremo in blagom vred. Nima pa tudi varčuje, lahko razumemo, saj še noben dvor, ne kraljevski ne republikanski ni varčeval, . ------- -------c—n—" ' Wilt hffi z efezito arisitrežo ¥ spori m& umjarJ k železnicami WASHINGTON, D. C. — Fe-1 deralni tajnik za delo Wirtz je.denvarJa> da ^ blago in opremo za 6. septembra sklical sestanek 1 Plačala. Naše vojaške oblasti železničarskih unij in železnic, sedaJ ne vedo, kaj naj napra-da obe stranki tam izbereta svo- , v^°' je zastopnike za obvezno arbi- ^ v maroško vlado so nastale tražo. Ako bi stranke ne hotele druge težave. Nima kakih tega napraviti, bo predsednik ^90 čuvajev, ki so potrebni, da poleg treh nevtralnih članov ar- d°mači tatovi ne raznesejo vse-bitražnega sodišča imenoval še j ze Prve dni. Mora dalje po dva člana Za unije in želez- 1 akrbe^ za zaposlitev 4,100 de-nice. Železnice so menda že iz- ■ av^cev> ki 80 imeli brale svoje kandidate; pravijo, da jih bodo izbrale do 6. septembra tudi unije. V zakonu je sicer predvideno, da unije in železnice izberejo ludi tri nevtralne člane. Mislijo pa, da se ne bodo mogle zediniti m da se bo radi tega Kennedy poslužil pravice, ki rnu jo daje zakon, in imenoval te tri člane. Wirtz bo ob tej priliki sprožil tudi debato, kdaj in kako naj se začno pogajanja o tistih spornih točkah, ki ne spadajo pod pristojnost arbitražne komisije. Pod arbitražno komisijo spada namreč samo vprašanje odvečnih kurjačev in posadk pri tovornih vlaxih. Vsa ostala vprašanja naj unije uredijo naravnost z železnicami. Potrošnja piva narašča od leta do leta LONDON, Vel. Brit. — Zveza pivovarn poroča, da je svet po pil lani 9.3 bilijonov galonov piva, torej za 3.6% več kot v letu 1961. Največ ga je popila naša dežela: 2.3 bilijona galonov, na osebo odpade 12.3 galona. V tem pogledu smo na devetem mestu, pred nami je cela vrsta evropskih držav z Anglijo na čelu. Belgijci ga popijejo po za domače zadeve" Stewart127 galon°v na osebo, za njimi Udall. službo naših postojankah. Maroška vlada se na vse to ni nič pripravila, dasiravno je že 1. 1959 vedela, da bo morala 1. septembra letos prevzeti postojanke. Tako se je namreč glasil dogovor med predsednikom Eisenhowerjem in umrlim maroškim kraljem Mohamedom V. Katoliške šole v naši škofiji so pred novimi problemi CLEVELAND, O. — Msgr. El-well, pomožni škof clevelandske žena bivšega kralja Petra H. je bila sinoči še vedno v nezavesti v bolnišnici, kamor so jo prepeljali v nedeljo, ko so jo našli nezavestno v vili njene matpre princeze Aspazije Grške. Njen mož Peter je prihitel z letalom iz Pariza in izjavil, da ne vc, kaj naj bi bil vzrok poskusa samomora njegove žene, Ta jq. vzela v nedeljo veliko količino spalnih tablet. Nezavestno je našel njen sin, 18 let stari princ Aleksander. CHICAGO, lil. — Od petka zvečer do danes zjutraj je bilo v prometnih nesrečah na cestah dežele skupno 523 mrtvih. — Lani je bila v istem času v prometu mrtva le 501 oseba. Največ mrtvih, 58, je bilo v Kaliforniji, v Ohiu pa 16. SAIGON, J. Viet. — Ameriško poslaništvo je odklonilo zahtevo južnovietnamske vlade, da ji izroči v poslaništvo zateklega budističnega meniha Thich Tri Quanga, češ da bi bilo v tem slučaju v nevarnosti njegovo življenje. Quang se je zatekel v poslaništvo z dvema tovarišema preteklo nede 1 jo* WASHINGTON, D. C. — Podpredsednik L. B. Johnson jc sinoči odletel na 15 dni trajajočo pot po državah severno Evrope. JUSKEGEE, Ala. — Guv. G. Wallace je z državno policijo preprečil integracijo osnovnih in srednjih šol v Macon okraju, kot jo je odredilo zvezno sodišče. škofije, ki obsega osem okrajev, je dal nekaj zanimivih podatkov HYANNIS PORT, Mass. — Pred-o katoliških šolah. — Katoliške sednik Kennedy jc dejal, da je ljudske in srednje šole bo letos obiskovalo nad 136,000 učencev za skupno jev. Sovjetska zveza je zadnjič — Povprečni ameriški želez-kupila pšenico v Kanadi leta niški voz za prevoz tekočin dr-'nJa zel° nizka, celo na Češkem, 1961. |ži 8,000 galonov. |kjer je pivo bilo včasih doma. pridejo Nemci. Še pred Evropo sta Avstralija in Nova Zelandija. Za železno zaveso je potroš- in učenk. Na 37 srednjih šolah (high schools), kjer poučujejo večinoma redovniki in redovnice, bo vpisanih nad 25,090 študentov. Škofija ima velike težave z ljudskimi šolami radi tega, ker se prebivalstvo seli iz središča v predmestja. Zato se šole v sredini mesta praznijo, na robu mesta jih je pa premalo. Nove župnije se sicer trudijo, da bi zakrpale vrzel, toda število otrok raste hitreje kot število novih šolskih prostorov. Stiska za učne moči pa ni letos nič manjša od tiste v prejšnjih letih. V pouku ne bo nobenih posebnih novotarij. Pač pa bodo na nekaterih osnovnih šolah pre- vlada Ngo Dinh Diema v Juž. Vietnamu izgubila opero med ljudstvom in da bo vojno s komunistično gverilo le težko dobiti, dokler se to s lan je nc spremeni. HAZLETON, Pa. — Reševalci so izgubili skoro vsako upanje, da bi hil rudar Louis Bovva še živ. Ponovno so skušali prodreti do njega kakih 300 čevljev pod zemljo, kjer ga je zasulo s tovarišema Felinom in Thronom 13. avgusta. Ta dva so pretekli teden rešili, Bowe na mso mogli najti. skušali nov abecednik, ki ga sedaj skušajo uveljaviti tudi v Angliji. Kot vsako leto bo pa tudi letos precej šol povečanih in moderniziranih. : Iz Clevelanda in okolice Preko morja— V Slovenijo so odletele pretekli teden gdč. Leona Alien s 6722 Bonna Ave., gdč. Julija Kordish s 3389 W. 132 St. in gdč. Bernardette Močnik z 2901 Plymouth Rd. — V Slovenijo so se vrnile gdč. Mira Ajdovec, ki je stanovala pri družini dr. B. Pfeifer na 1311 E. 143 St. in gdč. Lojzka Kranjc, ki je bila pri sestri in družini Jos. Sivec na 21751 Nicholas Ave. — Vsem je vse potrebno za pot uredila pot. pis. A. Kollander. — Srečno pot! Iz bolnišnice— Ga. Tončka Repič s 765 East 156 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Rojakinja tretja— Pri izbiranju lepotne kraljice Združenih držav v Huntingtonu, W. Va., preteklo soboto je bila izbrana za Miss United States 18 let stara plavolaska z modrimi očmi Michele Metrinko, na drugem mestu je bila Miss Alabama Kathy Miller, na tretjem pa Miss Ohio, naša rojakinja Diane Budan. 20 let stara dijakinja iz Parme. Šola se začenja— Danes se začne redni pouk v katoliških višjih šolah, jutri pa v osnovnih. V vseh javnih šq-kh ae začne redni pouk jutri.' V okraju Cuyahoga bo hodilo letos v katoliške šole, osnovne in srednje, okoli 103,000 otrok, v javne pa okoli 316,000. Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Viktorja Lunder ob 2. obletnici smrti. Lahko je odstopili, težje najti naslednika! CLEVELAND, O. — To skušajo sedaj naši demokratje v okraju Cuyahoga. Ray Miller, ki je 25 let vodil okrajno organizacijo, je odstopil. Trdi, da ima z 72 leti politike že dosti. Demokratje mu iščejo naslednika, pa ga ne najdejo. Menda škili na to mesto podpredsednik Duffy, drugi pa zopet pravijo, da bi bil ing. A. Porter priprav-nejši kandidat. Vsi skupaj želijo, da bi Miller še ostal na svojem predsedniškem mestu. Upajo, da ga bodo pregovorili, saj je že dvakrat demisijoniral, potem pa demisijo preklical. — Ker bo seja okrajnega demokratskega odbora šele v maju, bodo demokratski voditelji imeli dosti časa, da se izmotajo iz naj novejše “Millerjeve” krize. -------O------ Zveza med Belo hišo in Kremljem vzpostavljena WASHINGTON, D. C. — Kalna tihem so naši in ruski tehniki spravili v obrat teleprintersko zvezo med Belo hišo in Kremljem. Zveza je dolga nad 10,000 milj in je v obratu 24 ur na dan. Dogovorjen in preskusen je tudi tehnični postopek poročanja. Kennedy bo pošiljal svoja pisma v angleščini, Hru-ščev v ruščini, vsaka stran bo morala sama skrbeti za pravilne prevode. Nova zveza pomeni gotovo velik tehnični napredek v odnosih med našo deželo in Rusijo, koristila bo pa morda najbolj — Združenim narodom, kajti zveza lahko hitreje uredi mnogo zadev, ki so navadno težko breme za to mednarodno organizacijo. 4HERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3, 1963 Ameriška Domovina a m #iTaor!ryia:«.ii.v, i g eiTTSt Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 168 Tues., Sept. 3, 1963 socijalnemu skrbstvu. Kar jih pa konča osnovno šolo, večkrat ne ve, kam naj gre. Srednje šole ne morejo sprejeti vseh kandidatov. Letos je končalo osnovno šolo okoli 29,000 otrok, samo nekaj nad polovico jih bo tako srečnih, da jim bodo odprta vrata za nadaljevanje izobrazbe. Kam bodo šli ostali, ne vedo ne starši, ne režimski šolniki. Režim vpije, da mora “družba” skrbeti za vse take otroke. “Družbo” pomenijo dejansko režimske mladinske organizacije, od pijonirjev do Mladinske zveze za Slovenijo. Starši jih pošiljajo v take organizacije, dokler vidijo v tem kako materijalno korist, otroci gredo tja, dokler je tam kaj zabave. O resni vzgoji, ki vežba človeka v samo-zatajevanju in želji po vzorih, tam ni govora. Ali naj bodo člani Djilasovega novega razreda vzor za nov slovenski rod? Današnja mladina živi v dobi duhovnega razkroja, srečen je tisti del mladine, ki ga starši še morejo vzgajati za trdo življenje. Taki mladini se ob doseženi polnoletnosti še sanjalo ne bo o idealih svobodnega sveta, še manj pa o osebnih žrtvah, ki jih taki ideali zahtevajo. Naj na to mislijo tisti, ki upajo, da bo politična svoboda kar sama po sebi obnovila slovenski rod. Ako upajo, kruto goljufajo sami sebe. organiziralo in ustanovilo z ve-j liikimi žrtvami. Koliko časa, dela, truda in denarja so v vse to | investirali slovenski pijonirji v tem novem svetu. Zato bi človek mislil, da bi morala biti zdaj naša največja skrb v tem, da bo to ostalo kar najdalj časa se da v slovenskih rokah. Predvsem naše gospodarske u-stanove. Ali ravnamo pri tem po geslu: Svoji k svojim in pa svoji vedno v prvi vrsti za svoje?! Ali delamo tako? Prav komu ali ne prav, bolj slabo se ravnamo Slovenci po zgorajšnjem geslu! Naši ljudje imajo marsikje Nov slovenski rod Optimisti vidijo samo tistih 10-20% mladine, ki je še pod vplivom staršev in je dovzetna za ideale, ki vladajo v svobodni družbi. Pesimisti vidijo tistih 20-30%, ki so postali žrtev sedanje režimske vzgoje, zametujejo vse, kar je nekdaj veljalo za dobro, in hlastijo za idejami, ki jih navadno ne razumejo, pri čemur seveda ne zanemarjajo želje po čim večji udobnosti. Kaj pa ostali del mladine? Je večina ki se je zaverovala le v dinar in avtomobil in vidi svoj ideal v čim večjih dohodkih pri čim manjšem delu, ne briga se pa ne za ideale nekdanje stare dobe ne za ideale komunistične filozofije. Živi tjavendan, se ne zanima za težave sodobnosti, ji ni mar ne narod, ne kultura, pa tudi ne morala. Beži pred vsako žrtvijo, ima smisel za zabave, šport in pijančevanje, zato pa tudi hitro podleže vsaki skušnjavi. To je realnost, ki jo lahko ugotovi vsakdo, ki hodi z odprtimi očmi in ušesi po slovenski domovini. Zato je pa tudi toliko mladih ljudi, ki se znajdejo že v zgodnjih letih svojega življenja na robu dna. Ni pa mladi rod sam kriv za svojo usodo, večji del odgovornosti pade na komunistični režim, ki se tega vsaj posredno zaveda. Komunistični socijalni delavci obravnavajo namreč nepretrgoma vprašanje “iztirjene” mladine. Ne najdejo nobenega pravega zdravila za to socijalno bolezen, zato pa vsaj skušajo doumeti položaj, kolikor se da dognati s številkami, številke so pa v resnici žalostne. Začnimo kar pri otrocih, ki ne zagledajo nikoli luči sveta. So žrtve splavov. V Sloveniji je bilo lani 2,800' uradno registriranih splavov, koliko je takih, ki zanje zdravstvena oblast ne ve, je težko reči. Vsi pa trdijo, da je neuradnih splavov veliko več kot uradno ugotovljenih. Splavi so glavni vzrok, zakaj se slovenski narod tako počasi množi. V Jugoslaviji je Slovenija na zadnjem mestu v prirastku na prebivalstvu, Makedonija in Črna gora jo prekašata za skoraj 100%,. Da ne more biti drugače, priča tudi število nezakonskih novorojencev, lani jih je bilo kar 2,800. Kakor je žalostna usoda takih otrok, kakor pomilujemo njihove matere, jim moramo vendarle priznati precejšnje junaštvo. Niso podlegle skušnjavi in pomorile svoje otroke še pred njihovim rojstvom. Velik odstotek otrok v nežni giladosti občuti vso težo življenja že v zgodnjih letih. V Sloveniji imamo 14,000 otrok, “prizadetih v telesnem in duševnem razvoju”. Režim jih tudi imenuje “iztirjene”. Za te revčke skrbi 67 zavodov, ki morejo sprejeti le 3,000 otrok, jih skušajo spraviti skozi osnovno šolo in jih usmeriti na delo, ki odgovarja njihovim telesnim in duševnim sposobnostim. Kam pa z drugimi? Vsakdo in vse se jih otepa. Starši so prerevni, da bi se brigali zanje tako, kot je treba, velikokrat se pa tudi ne zavedajo svojih družinskih dolžnosti. Občine, okraji in republika se jih branijo, ker nimajo zanje ne zavodovj^ ne skrbnikov ne denarja. V raznih vzgojnih zavodih znašajo namreč mesečni stroški za vsakega iztirjenega oskrbovanca 30,000-40,000 na mesec, torej več kot zasluži povprečno delavec zase in za svojo družino. Število 14,000 se ne bo zmanjšalo, kajti vsako leto se rodi 3,000 otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju. Za to žalostno stanje je našel režim dosti razlag, toda radi tega dejstva samega ne more spraviti s sveta; slovenski narod je na poti izumiranja. Kdo je temu kriv? Družinske razmere v prvi vrsti. Mladina se ženi in moži brez čuta odgovornosti za otroka, oče in mati mislita kvečjemu na njegov telesni blagor, nič pa na njegovo dušo. Življenje odtrga posebno mater veliko prehitro od otroka. V Sloveniji je 380,900 žensk, sposobnih za delo. Od teh jih je 184,000 v državni službi ali pa v podjetjih in zavodih, ki so pod državno kontrolo. Večina med njimi je poročena, je torej iztrgana iz družinskega okolja. Otroka vidi le zjutraj in zvečer, kdaj naj ga pa vzgaja? Nalagati si mora nadčloveške žrtve, da se lahko posveti vzgoji lastnih otrok. Pomanjkanje stanovanj je druga temna stran. Le tretjina slovenskih družin ima vsaj kolikor toliko urejene stanovanjske razmere, ostanek je natlačen kot sardine v konservah v malih zatohlih in nehigijenskih stanovanjih. Še odrasli ne vzdržijo v takih stanovanjih, živijo zunaj njih, kadar le morejo. Otroci jo seveda poberejo na ulico. Ali naj matere letajo za njimi in jih vzgajajo na ulicah? Med žrtvami prometnih nesreč so otroci zastopani s pretirano visokim odstotkom. Osnovne šole tudi ne morejo nadomestiti tega, kar otroci ne dobijo v družini. Komunistična vzgoja, kolikor jo sploh jc, se jih ne prime, prepuščeni so samim sebi in vplivu starejših razredov, ki ni zmeraj najboljši. Šola tudi ne daje potrebnega znanja. Ravno sedaj so na primer zborovali v Ljubljani zastopniki gimnazij. Vsi so brez izjeme ugotovili, da osnovne šole ne dajo otrokom toliko znanja, da bi mogli slediti pouku v prvem gimnazijskem razredu. Na podoben način tarnajo tudi ostale srednje šole. Sicer so pa srečni tisti, ki se prerinejo skozi 8 let osnovne šole, CHICAGO Ob dvajsetletnici Grčaric in Turjaka Father dr. Franc Blatnik, SDB, je v vrsti člankov opi' sal žalostne dogodke po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943, katerih je bil sam priča. Članki bodo gotovo zanimali marsikoga, saj predstavljajo neposreden vir za eno najvažnejših razdobij slovenske preteklosti, za čas, ko se je odločalo, ali bo v Sloveniji s pomočjo tujca zmagala komunistična revolucija ali se bo domačim silam posrečilo njen napad uspešno zavrniti. # L Kako sem sploh prišel v turjaško zgodbo Nič kaj z veseljem ne pišem bi šel z njim k Italijanom na tehle spominov. Ne le, ker opi- razgovore. Navzočih je bilo še sujejo žalostne dni, še vse bolj, ; več naših častnikov, a se imen ker nerad objavljam podrobno- ne spominjam več. Najprej smo po vseh raznih zavodih svoje ^ utegnejo na tega in one- zahtevali, naj bi nam Italijani izročili orožje, pa nam je stotnik odgovoril, da ima nalog izročiti ga partizanom. Svetoval nam je, naj bi se s partizani sporazumeli, češ da imajo zdaj vloge, svojih enakih zavodov ne ga me.tati slabo luč. vidijo. Pa tudi naše organiza- ge pred leti me je marsikdo cije in zavodi so prav taki. Zdaj prosil, naj bi objavil, kar sem ko je tekom zadnjih petnajst doživel in videl v dnevih okrog let prišel nov dotok slovenskih Turjaka. Iz že omenjenega raz- NEKDAJ mk- * KAJ ZANIMA ZAVEDNE i tvoji domači slovenski besedi. SLOVENSKE LJUDI v seda-1 Zaveden slovenski človek ga je njih časih v slovenskem tisku? Zelo veliko vprašanje! A primerno pošten odgovor na to je tudi zanimiv in tisti, ki se na tem polju udejstvujejo, bi morali vedeti zanj, ga poznati in po možnostih zahtevam tega problema ustrezati. Važnost za povprečnega človeka je, da pozna kolikor more v svojih okoliščinah in razmerah, kaj so njegove dolžnosti in obveznosti do dežele ali države, v kateri živi; za tem, da pozna in se zaveda, do česa je upravičen in da ve, kakšne pravice so mu zajamčene. Državniško in družabno življenje je za vsakega človeka (vsaj normalnega) vesel, kadar koli ga dobi v roke. To pa še daleč ni vse, kar nam daje slovenski tisk v tujem svetu. Kje je bila tista gonilna sila pred 71 leti tu v A-meriki, ki je začela netiti in podžigati ter širiti zamisel za slovenska društva med slovenskimi izseljenci v Ameriki? In pozneje cela vrsta raznih podpornih društev, zvez in jednot, poleg teh nepregledna vrsta kulturnih društev, kot pevskih, dramatskih in glasbenih klu bov. In še danes, kdo dela reklamo za slovenska društva, organizacije in vse razne ustanove? Na vse to je le en odgo- Ijudi, mnogo sposobnih, bi morale znati naše organizacije in zavodi to izrabiti. Pridobiti bi jih bilo treba v iste, zaupati jim gotova mesta tudi v vodstvih. To bi bila najboljša garancija, da bi naši zavodi ostali še dolgo vsaj za par rodov v slovenskih rokah. Čudno je, da se te potrebe ne vidi — ko je vendar dovolj jasno, da bi bila slovenstvu v korist. Pravi rodoljub to čuti, ko pride v tak zavod, ki je otrok slovenskih žrtev in dela, pa je v njem več tujih ljudi zaposlenih kakor lastnih. Čast in priznanje tistim in tam, kjer ni tako, kjer pa je tako, bi bilo na mestu, da bi se o tem začelo misliti. Regerčan vedno neka dvotirna cesta. Na%or: SLOVENSKI TISK! eni strani te ceste prihaja ne- “Ameriška Domovina” je naj- kaj k tebi, na drugi ti oddajaš navadno vedno več državi, kakor pa ti prejmeš od nje. Je nekaj izjem, a veliko ne. Del države si pa ti in tako vsak in vsi v okviru državt?, v kateri smo. Je to in taka je organizacija skupnega državniškega življenja. V tem skupnem okviru državnega življenja je nato še dolga nepregledna vrsta raznih gospodarskih, kulturnih, narodnih, političnih in družabnih organizacij, ki so potrebne in služijo enemu ali drugemu namenu ljudi v taki državni skupnosti, a vedno smo na neki dvotirni cesti: nekaj prejemamo — nekaj dajemo. Vse skozi gre tako. Dokler si mlad in zdrav, imaš odgovornosti za svojo državo, za skupnost. Dolžan si braniti državo kot vojak, v civilnem življenju, dokler si sposoben za službe in dela take ali take, moraš prispevati davke in podpirati s tem državo. Ko si star in onemoreš, če sam nimaš, tedaj nekako država skrbi za te, kakor že. Taka je ta dvotirna cesta. Nekateri se jezijo na njo, drugi odobravajo, a ta ko je življenje. Pouk in vesti o vsem tem zanimajo slovenske ljudi, vsaj dokler ne postanejo vešči angleščine, da bi to sami razumeli v ameriškem tisku. Že o vsem tem in pri vsem tem je slovenski tisk neobhodno potreben tolmač slovenskim ljudem v tujih deželah. Za tem je pa važen slovenski tisk še na premnogih drugih poljih. Predvsem na lastnih slovenskih poljih, kar se tiče naših lastnih slovenskih zadev in potreb. Saj si niti misliti ne moremo, kako silno dolgočasno življenje bi bilo za veliko večino naših ljudi, ko bi ne imeli nobenega slovenskega tiska. Bili bi brez vsakih vezi med seboj. Ne vedeli bi, kako poteka življenje v tej ali oni naselbini našim ljudem. Slovenski časopis v tujem svetu je kakor neko pismo iz domačih krajev, ki ti prinese vesti o raznih dogod- odličpejši slovenski dnevnik v Ameriki. Dnevno nam prinaša zanimive svetovne vesti iz vseh krajev sveta in zanimive dopise in poročila iz slovenskih naselbin po Z.D., iz Kanade in drugih krajev. Izdajanje časopisov je v sedanjih časih z velikimi žrtvami zvezana zadeva. Zato, če za kaj drugega velja “dvotirna cesta”, velja tudi za to. “Ameriška Domovina” dela za napredek in ohranitev slovenstva med nami, dela nepre-rstano reklamo za naša društva in organizacije, za naše župnije in vse razne ustanove. To je ena smer te ceste, po kateri slovenski ljudje prejemajo oc AD. vse to. Druga smer, ki vodi proti A.D., pa nas glasno o-pominja, da je dolžnost nas slovenskih ljudi, da to upoštevamo in da AD. podpiramo, jo razširjamo, kjer koli mogoče in da smo njeni zvesti naročniki Vsak zaveden slovenski človek naj bi se tega zavedal v svoji narodni zavesti. Ob vsaki priliki povdarjajmo: “Ameriška Domovina je za nas — mi pa smo za Ameriško Domovino!” * LJUDJE SMO ČUDAKI — vsak neke svoje vrste. Ta tak, oni tak — jaz tak! Zraven smo še taki in največkrat hudo taki, da radi gledamo in kažemo čudaštvo drugih, svojega pa ne vidimo. Dušeslovcem je to znano, preprostim ljudem pa le temu in onemu, zato največkrat sami ne vidimo in se ne zavedamo, kdaj to delamo. Taki smo, Bog se nas usmili in nam prizanašaj, ker v tem oziru smo veliki reveži. Mnogi ljudje tudi dobrih nasvetov nočejo. Pride okrog pa kak krivonosi agent z “mačkom v Žaklju” — ha, ta jih ima pa takoj na svojem trnjku, kakor ribič neizkušene ribice. Tako je v privatnih krogih, pa tudi v narodnih skupnih krogih, kjer bi morali ljudje ene narodnosti skupno sodelovati po geslu: Svoji k svojim! Tole velja tudi IZ NAŠIH VRST Joliet, 111. — Cenjeno ured ništvo! Prilagam Vam narečni no za časopis in se Vam obenem prav lepo zahvalim za redno pošiljanje lista. S časopisom sem zelo zadovoljen in ga toplo priporočam vsakemu. Vas lepo pozdravljam in želim mnogo uspeha. Alois Mišic Whyalla, S. Australia. — Spoštovani! Oh, ta nesrečni denar! Zopet ste nas morali terjati za naročnino. Prosimo, oprostite naši površnosti. Veste, leto je tako hitro naokrog, da človek res lahko pozabi. Ameriška Domovina nam je zelo všeč. Jaz komaj čakam, da časopis dobimo, le škoda, da je do nas tako daleč in da so novice že stare. Pa kljub temu vse prečitamo. Jaz prebiram najraje “Žensko košarico”. Veliko koristnih in poučnih nasvetov dobim v njej. Tudi moji prijateljici jo dam prečitati. Dobrih nasvetov je tudi ona vesela. Žal mi je za lepe povesti, ker imamo le petkovo izdajo in tako ne vemo, za kaj gre. Mauser jeva povest “Ljudje pod bičem” je bila nekaj izrednega, resničnega, vzeta iz povojnih časov doma. Rada bi vedela, če se knjiga že dobi in kje jo lahko kupim. Tako rada bi si nabavila lepega slovenskega čtiva, pa je naš finančni minister precej slab. Morda kdaj pozneje, ko bodo otroci zrasli. Prav lepo pozdravljamo vse Slovence, posebno Mengšane, če jih je kaj med Vami! Marta Zrim - Kosec in družina Shrambe v hladnih morjih? Ni izključeno, da bo človeštvo nekoč res uporabljalo hladna morja kot nekakšne hladilnice, v katerih bo hranilo živila, ki se razmeroma kmalu pokvarijo pri normalni temperaturi, kakor to predlaga poročilo, ki ga je objavil Smithsonov inštitut. Zamisel je zasnoval član odbora za vesoljske raziskave pri ameriškem predstavnškem domu Philip Yeager, ki pravi v uvodu, da se v morjih že od loga prošnjam nisem ugodil. Ko pa berem, kako nekateri nič kaj obzirno udrihajo lastnih so-aorcih, in vidim, da so šle nekatere podrobnosti v javnost malo drugače, kot so ise dogajale, sem se odločil, da opišem dogodke, kakor se jih morem po dvajsetih letih še spomniti. Na žalost je čas v mojem spominu že marsikaj zabrisal, morda tudi izmaličil in se bojim, da se mi utegne vriniti kakšna netočnost, za kar že vnaprej prosim alagohotne oprostitve. * Italijanska okupacija me je našla v Stari cerkvi pri Kočevju, kjer sem imel dijaško počitniško kolonijo. Organiziral sem jo z namenom, da bi dijake rešil brezdelnega postopanja po Ljubljani. Večino so tvorili begunci s Štajerske in Gorenjske, pa tudi nekaj Ljubljančanov je ailo vmes. Fantje so delali na njivah nekdanjih Kočevarjev, ki so se bili izselili, in so za delo prejemali primerno plačo. Kolonijo mi je spretno vodil akademik Tone Lipovšek. Ko sem 9. sept. 1943 zjutraj slišal, da je prejšnji dan Italija kapitulirala, sem brž sedel na kolo in se odpeljal proti Kočevju, da bi od Italijanov zvedel kaj več. Niso me pustili v mesto, le po telefonu sem govoril s poveljnikom. Zanimalo me je predvsem, kakšno je zdaj njih stališče do partizanov. Odgovoril mi je, da se proti njim ne borijo več. Da bi kaj več zvedel in dobil tudi kakšna navodila, kaj in kam s fanti, sem se odpeljal proti Dolenji vasi, kjer sem u-pal najti g. duh. svetnika Škulja. V župnišču je bilo vse narobe, g. svetnik ga je zapustil 10 minut prej in se umaknil v Ribnico. Na robu vasi je bilo slišati že strele. Partizani od kočevske strani so napadali četnike in vaške stražarje, ki so bili še v vasi. Nazaj do svojih fantov nisem mogel več. S četniki in stražarji sem nadaljeval pot v Ribnico. Tam je bilo že kakor v panju. Naslednje jutro me je podpolkovnik Dežman naprosil, naj ogromno orožja, ko jim ga ita lijanske edinice izročajo. “Da1 nes popoldne pridejo partizani v Ribnico, mi jim bomo mesto predali in orožje izročili. Pa' metno bi bilo, če jih tudi vi tukaj počakate in se z njimi spo* razumete.” Mi smo odgovorili, da njegovega predloga ne moremo spre' jeti, da pa bomo vso zadevo premislili in mu svoj sklep sporočili. Odšli smo na posvetovanje. Med oficirji je prevladovalo mnenje, da tisto o o-gromni količini orožja pri par* tizanih ne more biti res. Ime^ smo vtis, da stotnik drži s par* tizani in da hoče na nas vpb' vati, da bi jim tudi mi predali orožje. Z Dežmanom sva odšla k njemu ter izjavila, da smo se odločili za odhod iz mesta. Dejal je, da obžaluje to našo odločitev. Takoj popoldne so se začele naše čete zbirati ter odhajati čez Malo goro proti Kompolj^- Mene je skrbela usoda mojih dijakov s počitniške kolonij6-Čutil sem se odgovornega za nje, zato sem ostal v Ribnicii čeprav s težkim srcem. Nisem sicer bogvekaj upal doseči za nje, kljub temu sem hotel deliti svojo usodo z njimi, da mi starši ne bi mogli očitati, češ da sem le svojo glavo rešil na var' no, nje pa prepustil negotovosti. Grenko je bilo slovo od naših in milo se mi je storilo, sem gledal za njimi. Srce mi Je močno bilo, ko sem na laškem poveljstvu čakal partizanov. D' krog šestih zvečer so se slovesno pripeljali v mesto. S strahom sem gledal oficirje, ko s° prihajali po stopnicah. Pa mi Je kmalu odleglo, ko so me Pr*' jazno povabili, naj bi jim Pre' vajal razgovore. Tikali so se razorožitve, odhoda Italijanom itd. Ko smo končali, mi je Pe* ro Popivoda dejal: “Tovariš, h°' di tukaj zopet ob osmih, ko ge vrnemo, da se pogovorimo še ° nekaterih podrobnostih.” y . Glej no, saj so kar človeš^1 in še prijazni, sem si dejal- Pa sem kmalu spremenil mnenj6. Ko sem stopil iz šole, sem za gledal dva topova in en tan ; ish potrebujejo več. “Ker se časi spreminjajo,” pravi Yeager, “u tegne tudi na tem področju priti do presenetljivih sprememb. V hladnih morjih bi lahko hranili živila, ki se obdržijo dlje časa le pri nizki in stalno enaki tem peraturi. Svetovno prebivalstvo naglo narašča, potrebna so čedalje večja skladišča za živila. V njih je treba vzdrževati ustrezno temperaturo, ki jo lahko zagotovijo le klimatične naprave, te pa niso poceni. Spričo naraščajočih stroškov za skladišča in opremo bi ne bilo prav nič čud no, če bi se lepega dne začele vlade in velika gospodarska združenja sporazumevati o porazdelitvi hladnih morij in oce- Srce se mi je stisnilo ob h1 na naše na oni strani gore, ^ ne verjamejo, da imajo partiza ni težko orožje. Ko sem šel P ulici, sem zrl nič kaj prijazne obraze. Govorjenje in obnašaj6 teh ljudi je bilo povsem drUgaC. no kot onih, ki so pred nekaJ urami zapustili trg. “Glej, hel°' gardist!” zaslišim za seboj. ‘ ^ logardist, belogardist!” mi I. udarjalo na uho od vseh straJ11-Navalili so na mene in me v e kli v ječo. Bila je čisto prazfl^ samo ječar je zehal na hodnI^ ku. Kmalu za menoj pa so za čeli privažati še druge jetrdk in celice so se začele polniti" Začelo se je!, sem si deja Bog mi pomagaj! V nje£°fm sveto voljo se vdam. Obu sem kesanje, nekaj malega zm° Največ doma V Združenih državah popije- vstanite! Na komando mo: rat6. davnih dni zbirajo odpadne sno-nam slovenskim ljudem. Imamo'vi z vseh celin in da ljudje zdaj m,, um ii'iii m j_mv.iuh.jw orv.wn.i w ,wi woiiwviiu -'>wiv. i-________ _____-............Slovenci v Ameriki nekaj svo-1 spravljajo na morsko dno slabo ino do štiri petine vsega povži- So poslali po Vas,” cpR- veliko V h” obnemore in postanejo kmalu breme družini in kih med Slovenci po svetu v'-jegm Vse, kolikor je tega, se je radioaktivni material, ki ga ne tega čaja v privatnih domovih. Rev. Dr. Franc Blatnik, 1. anskih področij, kjer bi v glo- til in se zleknil na postelj0^ binah vslkladiščevale neprodu- Takoj sem zaspal. Bil sem 113111 šno zaprta živila.” 1 reč zelo utrujen od dogodk0^ zadnjih dni. Nekako ob 6%% stih me je ječar poklicati ^ AMERIŠKA DOMOVINA KANADSKA DOMOVINA Moramo odpustiti, loda pozabili ni mogoče tudi mi? Ni večjega greha kakor biti nezvest mrtvemu, tistemu, ki ti je branil hrbet in se danes Na Slovenskem taboru, ki ga je priredila Zveza slovenskih sam ne more braniti. Mar ni protikomunističnih borcev v nedeljo, 1. septembra, na težko srečati prijatelja pod tra-Slov. letovišču pri Boltonu pri Torontu v Kanadi, je vo na pokopališču, do katerega imel pisatelj Karel Mauser govor, v katerem je po- je imel kot član vaške skupnosti udaril, da moramo kot kristjani odpustiti pretekle zlo- isto pravico kot ti, ki bi morda čine, ni jih pa mogoče pozabiti. Kdor je komunistično delil njegovo usodo, da se nisi divjanje gledal od blizu, je prav, da se ob tem govoru rešil. |M!ar ni mnogim, če posebno zamisli, prav pa je, da ga prebero tudi vsi vsem, prišla rešitev prav zavo-drugi rojaki, zato ga tu v celoti objavljamo. |ijo žrtve teh, ki so svoj ponos ■Dragi prijatelji mrtvih! Tudi takrat je bila nedelja ka- danes in tudi takrat se je P° gmajnah že poznala prva sled zgodnje jeseni. Zlatorumerro in cinobrasto listje je bilo posejano P° griču Sv. Ahacija in po tistem bregu, ki se je strmo vzpe-njal proti Zapotoku in se širil proti Kureščku in še naprej —■ daleč tja, kamor so bile tisto uro Pred dvajsetimi leti uprte naše oči — proti Ljubljani. Še mi stoje pred očmi mogočni zidovi starega turjaškega gradu, veliko dvorišče, ki se je rahlo vzpe-nJalo proti vodnjaku v kotu, še danes razločno vidim bršljan, ki ie obraščal zidove. Spodaj, izven gradu, je bila kašča, vrata vanjo So bila obita z železom. Majhna kapela je bila tik za glavnim vhodom — pred stoletji so vanjo bodili mogočni vitezi in dih turskih časov je še ležal med zidovi. V tem gradu, dragi moji, so naši vaški stražarji pred dvajsetimi leti dobojevali svoj zad-njl boj. Komunistični partizani Pod vodstvom komandanta Du-leta so skupno z italijanskim topništvom in z granatami iz italijanskega tanka cel teden rušili zidovje starega gradu. Tragedija Grčaric je bila v tistem času Prav za prav že zaključena. Tako lahko je danes po dvaj setih letih izreči besedi Grčarice in Turjak. Dogodki so se nam odmaknili, prah in pozabljenje sta legla preko obeh prizorišč in danes jih je že mnogo med na-nn. ki trdijo, da je preteklost Pač treba pozabiti. Vse preveč je teh, ki ne ločijo več besedi odpuščanje in pozabljenje. Moramo odpustiti, ker smo kristjani, toda pozabiti ni mogoče. Zgodovina se ne piše iz pozabljenja temveč iz dejstev in ta dejstva naed nami morajo ostati živa, če hočemo, da bo nekdo ta dejstva objektivno prenesel v zgodovino. ■Obrali smo se na tem Slovenskem taboru, da v tišini slovenske pristave sklonimo glave pred prahom teh, ki že dvajset let počivajo v grobeh brez križa in ovetja. Zbrali pa smo se tudi zato, da brez prizanašanja in brez utvar preiščemo svojo vest rn pregledamo naše vrste, ki se redčijo, še jih vidim, kako so ležali na slami, drug poleg drugega. Bilo jih je štiriintrideset Štiriintrideset ranjencev, štiriintrideset mladih fantov — zadnji med njimi Kadunc France, bi je bil zadet zadnji dan nedeljo. Izdajalec Prajer je takrat že spustil vrv čez zid, ki je gledal proti vasi in prvi od rdečih bratov je bil z lahko strojnico že na podstrešju in kosil s kroglami čez dvorišče. Granate s° padale od zunaj, krogle so sekale od znotraj in desna stran gradu zgoraj je pričela goreti. Takrat se je turjaški grad po enotedenski borbi predal, branilci Grčaric so v tem času bili v temni ječi kočevskega gra-fU’ nied njimi njih kurat Tonče Sinkar. S sošolcem Mrvarjem sva zadnja odhajala iz gradu, ker sva na prošnjo zdravnika dr. Kožu-na prevzela spisek ranjencev. Zunaj so ujetnike že vezali s telefonsko žico k dolgi vrvi. Ob strani zvezanih je stal italijanski tank, pred katerim je ponosno stal italijanski poročnik. Še danes mi je mučno, če se Iz slovenskega Toronta Zlata zrna V roke mi je prišla drobna razmnožena brošura, ki ima samo 35 strani. Literarni in kulturni kritiki o takih zadevah navadno ne pišejo. Omenjena brošura pa gotovo zasluži, da jo poročevalec vsaj s par besedami omeni. Srbska manifestacija za svobodo Pravoslavni Srbi v svobodnem svetu preživljajo težke čase. Arhierejski sinod srbske pravoslavne cerkve v Beogradu je odstavil dosedanjega pravoslavnega škofa ameriško - kanadske Brošura nosi naslov: ‘ Navo- eparlnje Dionizija in je njegovo ,, . t-,, v. in svojo načelnost ohranili do spomnim svojega odhoda. Kdeci , . „ oficir me je pognal iz ambulante Za nje Uie' takoj za tem, ko sem že umira- Življenje vedno nekaj neiz- jočemu Kaduncu prinesel sko- Prosno terju in to je zvestoba delico črne, zbrozgane vode. IKo resnici. Če se tej zahtevi ogi- sem prišel med velika vhodna bamo, postavljamo resnico na grajska vrata, sem še videl pa- ^ste bazo kakor naši sovražniki sti zadnjega vaškega stražarja da Je namreč njena vrednost re- Primčevega Jožeta iz Zden- tetivna, da resnica v preteklosti ske vasi. Stal je na stopnicah ni več resnica v sedanjosti in vse tik nad razbitim vodnjakom, žrtve za to resnico so bile ak- Partizanka, ki je stala pri vra- tualne samo takrat in danes niso tih, ga je iz gole objestnosti več- Vse naše obnašanje kaže v preko dvorišča ubila z enim sa- te smer. mim strelom. Kakor spodsekan Klasično je to povedal pisatelj je zgrmel s stopnic. Taka je bila Narte Velikonja, ko so ga, hro-predaja. Zvezali so me skupaj mega siromaka, ustrelili 1. 1945. z ribniškim kaplanom Sitarjem Takole je dejal: in dolga kolona se je pričela po- Vem t0) da je bila resnica na mikati proti Velikim Laščam. strani. Morda smo se kdaj Nad turjaškim gladom se Je Umotili in naredili napake. Če vil dim, žalostna siva zastava v smo jih> se resnice same niso lepi jesenski nedelji. In v njem Bile S(> taktične na. senci so zmage pijani rdeči brat- pake ^ taktične pomote, toda je pobili štiriintrideset ranjenih je bila z nami_ vaških stražarjev ter jih zmetali v skupni grob. moji - to je najboljša V Velikih Laščah so krvniki aPologija naše preteklosti, kar dodali še štiriinšestdeset žrtev P*1 ie ^do izrekel. To je bila - med njimi so bili Perme, Žu- apologija človeka, ki je vedel, raj, dr. Kožuh, Zalokar, brata da ga bodo obsodili na smrt in Rožanca. Blizu sto umorjenih v Ne že g°voril s svojim Bogom, enem dnevu. Ostali smo odšli Dvajset let je mimo. Kaj smo naprej v Kočevje, da smo se v v teh dvajsetih letih od svojega drugem gradu srečali z junaki Oljenja vrnili mrtvim, s kate-iz Grčaric. Slišal sem njih pe- rimi sm° nekoč stali ramo ob sem, srečaval sem jih na hod- rami? Ali nJih Ponos in načel-niku, videl sem njih obraze skozi ^ še nosimo namesto njih, ali ozko lino. Vsi so bili zapisani Pa smo samo še čolm’ kl so srec- za smrt. Samo smrt je bila v K da 30 Prek hudeSa vlhar-)a tistih dneh živa. prijadrali v prijeten, miren za- Umazani kočevski proces je pognal pred puške duhovnika — Treba je živeti — mi je re-Malovrha in Šinkarja ter mno- kel nekdo, ki bi se rad ognil go drugih. Druge so ubili brez preteklosti, procesa. Danes odpadli duhov- Da, treba je živeti. Toda zame nik Metod Mikuž nam je v tistih je življenje ponos in načelnost dneh govoril o sveti pravici. ip zveza z mrtvimi. Nekoč jih Zdaj je od te svete pravice bom spet srečal — veselim se minilo dvajset let in predstav- tega srečanja — toda želim jih niki jugoslovanskega režima med srečati kot raven človek. Nočem nami, oblast doma in mnogi med jlb srečati z zveriženo idejo, nami govore o pozabljenju. Naša Vsako praznovanje neke ob-politična emigracija je pričela nb^njce jma svoj pomen takrat, jadrati v dva ekstrema. Kakor £e se prj praznovanju vrnemo k je brezmiselno in brezupno v resničnemu dogodku, ki ga ob-tem času ljudi doma nagovarjati navijamo. Toda to še ni dovolj k sabotažam in k upornostim, __ obletnica mora biti živo in tako je obupno žalostno, da jih iskreno podoživetje tistih gibal-je med nami vedno več, ki odha- nih sij jn tiste ideje, ki je prvotni jajo na obiske v domovino brez I dogodek sprožila. Bojim se, da pametnih in treznih razlogov. sm0 se v teh dvajsetih, letih te-Trdno želim pribiti eno dejstvo: mu odmakniii in bolj ali manj Nikoli nisem in ne bom obsojal ostaii prj zunanjostih. In v tem človeka, ki odide na obisk, da j je na|a tragika. Z zunanjostmi vidi očeta in mater, ki prosita ne bomo ohranili ideje žive, brez za obisk, ker sta tik groba, ni- nje pa bodo vsa naša praznova-koli ne bom obsojal človeka, ki nja sarno pikniki. Če nas ne bo gre domov ob veliki družinski ve£ vezala ideja, ki nas je vezala nesreči. Težko pa mi je misliti neko^) bomo samo še obnavljavci na tiste, ki hodijo, domov zavo- spominov in pripovedniki strašijo radovednosti, iz golega po- ne jn krVave pravljice iz pretek-čitniškega razpoloženja in iz ba- iosti. harije. Ti so pozabili, da je vsa Gr£ariCe in Turjak — v zad-slovenska zemlja kakor satje, ta- njjb urah nas je vezala ista stre-ko polna skritih grobov in da so ba star^ga kočevskega gradu, grobovi naših borcev celo na va- ]\/[nogokrat mislim, na razgovore, ških pokopališčih zravnani z L j gmo j-b jmeb tedaj in na tena zemljo. slovenskem taboru si iskreno žo- Ko sem pisal Ljudi pod bičem, bm^ da bj nag y iem £asu Vezala sem želel imeti sliko groba svo- streha ^ idaje> ideja bratske dila za krščansko življenje”. V 24 poglavjih je zbranih in bralcu na ljubezniv način ponudenih toliko koristnih nasvetov in pripomočkov, da ima dovolj premišljevanja za celo leto. Avtor je zbral res sama zlata zrna, katerih zlasti mladi svet danes tako zelo pogreša. Dandanes nas naravnost zasipajo s propagando v brošurah in na letakih. Težko je razbrati, kaj je res koristno in kaj ne. V omenjeni brošuri pa je vsak odstavek bogastvo zase. V njej ni nič nazadnjaškega. Čeprav vsak stavek prinaša staro resnico, govori vendar modernemu človeku in to na način, da ponujenega bogastva ne more nihče odkloniti. Avtor sicer govori aktivnim in pomožnim apostolom, a so njegova zlata zrna tako vsakdanjega značaja, da smo jih tudi vsi drugi več kot potrebni. Koliko lepše bi bilo življenje na svetu, če bi vsak svoje življenje uravnal ali vsaj skušal uravnavati po krščanskih navodilih. Ta preprosta, a bogata “Navodila za krščansko življenje” je napisal, uredil in izdal g. Stanko Boljka C. M. Gotovo zasluži našo hvaležnost. Por. Kongres DNU v Buffalo TORONTO, Ont. — V dneh od 21. do 25. avgusta se je vršil VIII. Mednarodni kongres Društev naj svetejšega imena Jezusovega v Buffalu, N.Y. Z našim duhovnim vodjem č. g. Tonetom Zrnec sva se ga udeležila zadnja dva dni; v nedeljo, 25. avgusta, pa so prišli na zaključne slovesnosti še trije čla- — Zvezna vlada kupi letnd okoli 10 milijonov ton premoga. i I CLEVELAND, O. jega prijatelja, ki so ga ranjenega ubili na Turjaku. Vedel sem, da so ga prekopali iz skupnega groba in prepeljali na domače pokopališče že koncem septembra leta 1943. Takole so mi odgovorili: Ne moremo Vam ustreči. Takoj po osvoboditvi so njegov grob na pokopališču zravnali in zdaj je tam že dvajset let trava, čez katero hodijo ljudje. Trava, čez katero hodijo ljudje. Mar ne hodimo čez to travo skupnosti, ki more biti močna in trdna tudi ob različnem gledanju na obrobne probleme. Več pameti in več srca v naše javno življenje in več ponosa in načelnosti v nas. Samo to je pot, ki vodi nazaj k tistim idealom, ki so jih imeli oni, ki se jih danes spominjamo. Naj mirno počivajo v prsti domače zemlje, toda naj žive v nas, kakor da nipo umrli. Karel Mauser Izbrali so “Slovensko dekle” Že sama narava ■ nam govori, da so lepi poletni dnevi za nami. Še malo in zunaj v naravi ne bo več tako prijetno. Naša letovišča bodo počivala pod snežno odejo. Na našem letovišču smo imeli letos raznovrstne prireditve. Pripravile so jih razne organizacije in obe župniji. Včasih smo imeli tudi samo piknike. Proslavili smo 1100 letnico prihoda slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda. Na proslavi smo videli, da se tudi Slovenci v Torontu zavedamo, kaj sta nam dala brata sv. Ciril in Metod. Za to proslavo gre največja zasluga g. Tonetu Zrncu C.M. Skrbno je bil pripravljen tudi IV. Slovenski dan. Posebnost Dneva je bila dramska uprizoritev “Ustoličenje karantanskega kneza,” delo Zdravka Novaka iz Clevelanda. Uprizoritev je pripravilo društvo “Baraga Igralci so navzoče popeljali v tisti čas, ko so bili Slovenci še svobodni in so svobodno volili svoje oblastnike. Pri tej prireditvi imata glavne zasluge predsednik društva in g. O. Mauser. V nedeljo, 25. avgusta, pa je pripravila “prijetno popoldne” folklorna skupina mladinskega kluba Marije Pomagaj. Za to priliko so izbrali za nas malo čudno zabavo. “Tokrat bomo v Kanadi prvič izbirali “Slovensko dekle”. Ne bomo gledali samo na telesno lepoto, ampak tudi na lepoto duha in na slovensko zavest.” Po mnenju fantov in deklet je za Slovence, ki živimo v tuji državi izbiranje “lepotice” brez po- škofijo razdelil na tri dele ter imenoval tri nove škofe. Odlok sv. sinoda in patriarha Germana je Srbe zadel v živo in jih razdelil med seboj. Eni so za to, da se patriarhov odlok izvede, drugi držijo z Dionizijem, ki patriarhovega odloka ne sprejema in se mu ne ukloni. Med Srbi je prišlo do hudih prepirov in obračunavanj. Po vseh naselbinah prirejajo zborovanja in se med seboj napadajo. Pristaši škofa Dionizija povsem upravičeno sumijo, da stoji za patriarhovim odlokom komunistična oblast. V spor je posegel tudi bivši kralj Peter II., ki je ravno v ta namen prišel pretekli teden med Srbe v Toronto. Ob tej priliki so mu priredili v Royal York hotelu — Canadian room — svečani banket, ki pa se je spremenil v mogočno, ideološko - protikomunistično zborovanje. Na zborovanju so govorili: Vodja večera g. R. M. Radovič, ki je imel pozdravni in predstavni govor; g. M. Bajčetič, predsednik sprejemnega odbora; g. B. Markovič, predsednik srbskega komiteta, v katerem je združenih 18 srbskih organizacij v Torontu; ga. Mila Lazarevič v imenu srbskih sester; g. M. Durovič v imenu srbske mladine; škof Dionizij in nazadnje kralj Peter II. Škof Dionizij je poudarjal sv. Savskega duha, ki se je vedno boril proti diktaturam in bo tudi v sedanjih razmerah zdržal in končno zmagal. Opozarjal je na previdnost pred komunistično infiltracijo, ki hoče preko cerkvenih poslancev, ki jih pošilja v svet, razdvojiti emigracijo. “Nobene icolaboracije s komunizmom!”, je zaklical- Združimo se, vse diktature so padle, propadla bo tudi komunistična. Če danes komunisti in njihovi kolaboraterji oznanjajo mir, ga zato, ker ga oni potrebujejo. Ostanimo čuječi in v pripravljenosti.” Tudi kralj je imel načelno jasen govor. Pozival je na slogo in na zvestobo novi in stari domovini. Narod bo dobil svobodo nazaj, če bo zmagal zapadni svet. Ostaja dolžnost borbe proti komunizmu, naj se ta pokaže pod katerokoli krinko. Istotako ostaja dolžnost, da svobodni Srbi ob veščajo svobodni svet o komunističnih nakanah. “Naša borba”, je dejal, “ni borba za upo-stavitev diktature fašizma, je borba za svobodo in demokracijo. Svoboda naroda je edini gospodar njegove usode.” Prosil je, naj prenehajo prepiri in naj bodo pripravljeni, da jih dogodki ne bodo iznenadili. Komunisti so jih poskusili razdvojiti preko cerkve. Njegov prncip pa je bil in ostaja: “Svoboden narod ima pravico, da si svobodno izbira svoje predstavnike, tudi cerkvene.” Za konec jih je pozval, naj se združijo, da bodo z božjo pomočjo premagali vse za- MALI OGLASI V najem V najem oddamo stanovanje 4 sobe in kopalnica, spodaj, ni DNU župnije Marije Poma-1 pijnski furnez. Na 1233 E, gaj iz Toronta. |58St. —(168) V soboto opoldne sva z duhovnim vodjem prisostvovala | Sobo oddajo sklepnemu zborovanju v Me- Spalno sobo oddajo moškemu morial Auditorium. Prečitani v bližini Sv. Vida. Kličite HE 1-ista nam bili poslanici svetega 6671. (168) očeta Pavla VI. in predsednika Združenih držav Johna F. Ken-| V najem Oddamo 5 sob zgoraj, na nedyja. Prečitane so bile še enkrat resolucije, ki so jih tekom I Addison Rd. severno od St. kongresa izdelali posamezni od- Dlair Ave. Kličite AN 1-1070. bori in komisije. Resolucije so bile v celoti sprejete in odobrene in bodo izdane v posebni brošuri. Kdor bi želel knjižico imeti, naj se obrne na Holy Name Society, 35 Niagara Square, Buffalo, N.Y. Kongres, kateremu je predsedoval poseben papeški delegat, kardinal Francis Spellman, je zajel zastopnike DNU ne le iz Združenih držav in Kanade, od koder so bil zastopane vse države in province, ampak tudi iz Irske, Mehike, Filipinov, Ho- (168) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 t Hiša naprodaj Na 6214 Schade Ave., 7 sob in kopalnica, dvojna garaža, nolula in Puerto Rica; njihovo I bakrene cevi, polna klet, gor-število je preseglo 13,000. kota na vodo. Kličite UT 1- Višek kongresa, kjer je DNU 8288. __(168) pokazalo na zunaj svojo notra- V najem 3 čiste sobe, kopalnica, porč, zgoraj, spredaj na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989. (168) njo moč in apostolsko delovanje, je bila velika parada po glavnih ulicah velemesta v nedeljo. Začela se je opoldne in je trajala do šeste ure zvečer; razdeljena je bila na 27 divizij. Parada je pokazala ne le šte-1 Pfijslsl’s FhctfMSCy vilčno moč članstva, ampak tu- IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA dl verske in kulturne ustanove, RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO katerimi živi društvo v stiku ZA OSTARELE in kamor sega apostolsko delo- AID F0R AGED PRESCRIPTIONS vanje elanov, n. pr. sole m zavodi. Odkrila nam je dejstvo, da Naprodaj ima DNU med policaji in de- Hiša s 3 spalnicami na St. tektivi mesta New York 1000 Clair Ave. Velika garaža članov, ki so uniformirani sto- zadaj, dobra za obrtnijo. pali v paradi. To je bilo zame 17015 St. Clair Ave. Kličite pravo odkritje; prepričan pa re 1-0802. (173) sem, da ta dan v Buffalu niso bili vsi, saj jih je moralo še več Stanovanje v najem ostati doma pri izvrševanju Oddam tri opremljene sobe vsakdanje odgovorne službe. s kopalnico na E. 61 St., blizu S častne tribune so mimoho- Sv. Vida. Pokličite EX 1-8123. du prisostvovali kardinal Francis Spellman, nadškofje, škofje in zastopniki civilnih oblasti; na pločnikih je našo versko manifestacijo pozdravljala 130-1 tisočglava množica. Molili smo in prosili Boga zal uspeh kongresa. Naj torej božji blagoslov spremlja naša člo-| veška prizadevanja, da bi kongres obrodil mnogoter sad in dal bi DNU veliko pripomoglo pri razširjanju in utrditvi božjega] rraljestva na zemlji! Lojze Babič, preds. DNU v župniji Marije Pomagaj — (29,30 avg. 3 sept) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5303 V najem Tri čiste sobe, na novo dpkorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (mwf - x) Stanovanje oddajo Šestsobno stanovanje z garažo oddajo zgoraj na 1161 Norwood Road. Kličite KE 1-6250. — (pon., sr., pet.) Opozicija grozi vladi z nezaupnico v vprašanju! zvišanja pokojnin OTTAWA. — Vodnik novo-l demokratske stranke v parla- Stanovanje mentu Stanley Knowles je izja- Oddamo 4 sobe, na novo vil, da utegnejo opozicionalne dekorirane- spodaj, v dvodru-stranke izglasovati liberalni žinski hiši z verando dvojici, vladi nezaupnico, če ne bo dr- ^ PrašaJte na U7C E. 61 St. žala svoje obljube in povišala | (mwf - x) še letos pokojnine za $10 mesec. Parlament se bo zbral k no-l vemu zasedanju 30. septembra. Vladi manjka v njem do večine] 6 glasov. CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo mena. Izbiranje dekleta po le- preke. poti nam katoličanom sploh ni dovoljeno. Zunanjo lepoto da Stvarnik in mi nismo, vtedni, da jo ocenjujemo javno. Naša dekleta se ocenjevanja niso udeležila in s tein lepo pokazala, kaj o tem mislijo. S. in S. j — Devet ameriških mest in ! vasi nosi ime Peru. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja burne ovacije. Po izjavi dr. Milanoviča so se banketa udeležile vse srbske struje. Bilo je kakih 700 udeležencev; vsi sp enodušno odobravali izvajanja govornikov. Por. Delo za žensko Iščemo žensko, da bi skrbela za otroka in opravljala hišno delo. Svojo sobo. Kličite ER 1-2743. (168) ZULICH INSURANCE AGENCY (18115 Neff Rd. IV 1-4221 < Cleveland 19, Ohio j — Do 95 odstotkov izvoza Xs-| iandije predstavljajo ribe. GIRLS 17 TO 30 YEARS for ironing shirts, folding sheets & pillow slips. Also table linen. Experience helpful but not necessary. Will train. Apply from 10 to 4 p. m. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (171) DVODRUŽ1NSKA — $8900 E. 72 St., plinski furnez, garaža, čisto vseskozi. Lesena hiša. Kličite Mrs. Rome, slovenska in hrvaška prodajalka. MAINLINE realty 1191 E. 79 St. IV 6-2747 HE1-8181 (168) AMERIŠKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI Razumeli so to znamenje in grajski zidovi so se stresli od vzklikov: “Bog ti pomagaj! Živi dolgo, pravični gospod! Živi in sodi nas!” so vpili od vseh strani. Potem pa so zopet vzklikali Danuši in Zbišku, a hip pozneje sta oba stopila na hodnik in padla pred noge dobre kneginje Ane Danute, ki se ji je imel Zbiško zahvaliti za življenje, zakaj ona si je z učenjaki izmislila ta način in naučila Danušo, kako naj se vede. “Naj živi mlada dvojica!” je zaklical ob pogledu na klečeči par Povala iz Tačeva: “Naj živi!” so ponovili druid. A plešasti kaštelan se je obrnil h kneginji in rekel: “Milostljiva gospa, zaroka se mora izvršiti takoj, kei* ta običaj zahteva to.” “Zaročim ju takoj,” je odgovorila z žarečim obrazom dobra gospa, “toda ne dovolim, da bi se vzela brez volje očeta Juranda iz Spihova.” VI Pri trgovcu Amileju sta se CHICAGO, ILL. Matko in Zbiško posvetovala, kaj naj storita. Stari vitez je pričakoval skorajšnje smrti, a prerokoval mu jo je tudi frančiškan o. Gibek, ki se je spoznal na rane. Zato se je hotel vrniti v Bogdanjec, da bi bil pokopan zraven očetov na pokopališču v Ostrovu. Vendar niso vsi “očetje” ležali tam. To je bil nekoč številen rod. V vojnah so imeli geslo “Toče”, v grbu pa so nosili, meneč, da so boljši od drugih podeželskih vitezov, ki niso vedno imeli pravice do grba — topo podkev. V bitki pri Plovcih leta 1331 so nem ški lokostrelci v močvirju postrelili štirideset bojevnikov Your Savings WILL GROW MUCH FASTER WITH HELP WANTED — FEMALE EXCELLENT OPPORTUNITIES IN MEDINA, NEW YORK INSTRUCTOR NURSING ARTS Associated with New York State Hoard of Cooperative Educational Services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent op portunity for person interested teaching, providing service trained personrel and planning for the fu ture. In replying please submit com plete resume and recent photograph. Also REG. NURSES FOR GEN. DUTY SUPERVISORS — R. N. LICENSED PRACTICAL NURSES Openings on all shifts. Salaries com mensurate with qualifications. Dif ferentials paid for shift work. Li beral personnel policies. Wire, write, or phone Administrator. MEDINA MEMORIAL HOSPITAL MEDINA (DEPT. NS), NEW YORK (175) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Live in. Care 2 small children. Salary $20.00 week. Call 289-3900, or after 3 call 392-1525. (169) BUSINESS OPPORTUNITY GREENHOUSES (14) Lge. vegetable range at Streator, 111. — Total of 122,000 sq. ft. of ground area under glass. Has pvt. switch track off N. Y. Central. This plant can be bought for a little over 50 c per sq. ft. Here’s your chance to get into a good business. Contact owner. Charles A. Evans, P. O. Box 528, Aurora, 111. Phone TW 2-0471. (169) WASHERETTE — Ideal for couple, well est. drop-off service. Good shag rug cleaning and dying operation, dry cleaning. Shirt and flat work service. Highway location. — Will teach. — Priced to sell, by owner. CL 3-1742. (170) HOUSEBOAT FOR SALE HOUSE BOAT, 70 H.P. OUTBOARD Galley, Head, Bunks. Only $2,000 or Best Offer. Phone LU 2-9556. INTEREST PAID ON 12 MONTHS TIME DEPOSITS for complete information phone or write HOME INDUSTRIAL BANK 9975 EAST COLFAX, DENVER 8, COLORADO Please send me detailed information about 5% interest on Time Deposits. Name ................... Address ................. City .................... State ................... __________ (169) REAL ESTATE FOR SALE iz Bogdanjca, rešil se je samo eden, Vojteh, s pridevkom Tin, kateremu je kralj Vladi slav Lokietek po nemškem porazu potrdil s posebnim privilegijem grb in bogdanj-sko ozemlje. Kosti onih so se odtlej belile na plovških poljih, Vojteh pa se je vrnil v domače gnezdo, a le zato, da bi videl popoln pogin svojega rodu. Kajti medtem, ko so možje iz Bogdanjca padali pod puščicami Nemcev, so roparski vitezi iz bližnjega Šlonzka napadli njih gnezdo, do tal požgali naselbino, pobili ljudi ali jih odpeljali v sužnost, da bi jih prodali v oddaljene nemške kraje. Vojteh je ostal sam na starem domu, ki se je edini na čudežen način rešil pred ognjem, kot dedič obširne, toda puste zemlje, ki je bila poprej last vsega rodu. Pet let pozneje se je oženil; potem ko je rodil dva sina, Jaška in Matka, ga je na lovu v gozdu ubil bivol. Sinova sta rasla pod varstvom matere Kaline iz Spale-nice, ki se je v dveh pohodih maščevala nad Nemci za stare krivice, v tretjem pa je poginila. Ko je Jaško dorasel, je vzel ženo Jagienko iz Moca-ževa, s katero je imel sina Zbiška; Matko, ki je ostal samec, je oskrboval posestvo in pazil na nečaka, kolikor so mu dovoljevali vojni posli. Ko pa so bile v časih domače vojne med Gžimaliti in Nalenčani koče v Bogdanjcu iznova požgane in so se kmetje razpršili, se je osamljeni Matko zaman trudil, da bi ga zopet dvignil. Mučil se je mnogo let, naposled pa je oddal zemljo svojemu sorodniku opatu in krenil s še majhnim Zbiškom na Litvo proti Nem- cem. Vendar Bogdanjca ni nikdar pustil iz oči. Na Litvo je odšel zlasti zato, da bi se obogatil s plenom, potem bi se sčasoma vrnil, nakupil zemljo, jo obljudil z ujetniki, sezidal gradič in na njem nastanil Zbiška. Tudi sedaj je po mladeničevi srečni rešitvi mislil na to in se z njim posvetoval pri trgovcu Amileju. Zemljo sta imela za kaj kupiti. Iz plena, iz odkupnin, ki so jima jo morali plačati ujeti vitezi, in iz darov kneza Vitolda sta nabrala znatna sredstva. Posebno veliko korist jima je prinesel tudi tisti dvoboj s frizijskima vitezoma. že sama oklepa, ki sta ju jima vzela, sta bila v tistih časih pravo premoženje, a razen oklepov sta uplenila še vozove, konje, obleke, denar in vso bogato vojno opravo. Mnogo tega plena je kupil se- bičkom, ker so oklepe milanskega izvira v tsth časih cenili nad vse na svetu. Zbišku je bilo tega oklepa iz vse duše žal. “če vam bog vrne zdravje,” je govoril stricu, “kje dobite drugega?” “Tam, kjer sem dobil tega, na kakem drugem Nemcu,” je odgovoril Matko. “Toda jaz smrti več ne unidem. Železo se mi je med rebri zakli-nilo in bo ostalo vedno v meni. Čim bolj sem ga otipaval in skušal z nohti izvleči, tem glo-alje se mi je pogrezalo. Sedaj pa ni več nobene pomoči.” “Morali bi izpiti včasih lonček medvedje masti!” “Ba! O. Gibek tudi pravi, da bi bilo dobro, ker bi se lahko kak drobec izločil. Toda kje naj jo tu zvamem? V Bogdanjcu bi vzel sekiro in počenil pri uljnjaku!” “Torej je treba v Bogda- daj trgovec Amilej, a med njec. Pa le glejte, da mi spo-drugim dva kosa krasnega flandrijskega sukna, ki sta ga vozila s seboj preudarna in premožna Frizijca. Matko je prodal tudi dragoceni uplenjeni oklep, meneč, da mu spričo bližajoče se smrti ne bo več koristil. Orožar, ki ga je kupil, ga je prodal drugi dan Martinu iz Vromovic grba Polkoza z nemajhnim do- toma ne umrete.” Stari Matko je ganljivo pogledal nečaka. “Vem, kam te srce vleče; na dvor kneza Januša ali k Jurandu iz Spihova, da bi napadel helminjske Nemce.” “Tega ne tajim. S kneginj inim dvorom bi rad potoval v Varšavo ali v čehanov, a to zaradi tega, da bi bil kar naj- Oseminšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA PALATINE — 529 W. Chicago Ave. 5 Rooms, 3 Bedrooms. Ranch cor., Storms, screens, fenced back yard. 160x60 lot. Nr. school, shp., trans. Owner $15,900. FL 8-2908. (169) DOWNERS GROVE BY OWNER 3 bdrm. ranch, birch kitchen, carpets & drapes. S&S, full basement Redwood fenced lot. Near schools and trans. — WO 9-2832. (172) HOFFMAN ESTATES — By owner, 3 bdrm., 1% bath ranch, nr. school. Cptd. living & dining room. Vi acre lot. Imm. occup. Will sell on contract. Low down pymt. 313 Blue Bonnett-in., SP 4-1232. (169) HINSDALE — Nr. St. Isaac Jogues schl. Brk. home, 3 bdrms., IVz baths, fireplc., 2-car gar., rec. rm. in basement, beaut, lot. Call owner FA 3-2492. $28,500. (170) PALOS HILLS — BY OWNER. — Bedroom ranch. New modern tile kitchen, tile bath. Large livingroom and dining area. Lot 120x169. Fully landscaped, 2 car gar. Alum. Storms, screen. Gas heat, washer & dryer included. $16,500. GA 4-9156. (170) BY OWNER — 5 Room house, 2 bedrooms. Double lot, garage, storms and screens. Walking distance to shopping center, schools. $11,500. — GLobe 8-3664. (170) NORTHWEST SIDE — By owner, Brk. 2 story, 2-5’s, autom. s & s, crptg., tile bath, full bsmt. Gd. income. Extras. Nr. Division & Kildare. CApital 7-3346. (170) Vesela, ker je poslušala mamo Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in. nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam Vaša vedno vdana, Gospa F. Eigenbauer Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 t Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, j pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI V kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, proti bolezni in onemoglosti. razne poškodbe, operacije,. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 10. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. }) \i K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po vzroč« slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Ce so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih o'ajiate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št. 1, za 60 skodelic, $1.10. * » * PECTORAL — PRSNI ČAJ št. 2. Znanstvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10. • • • REMOLEK ČAJ št. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10. * * * EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušcnih zelišč, ki jih cenijo še Iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.10. * • * RENEX ČAJ št. S. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporab'jajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10. . » * • ZESTEA ČAJ št. 6, Slastno prijeten čaj, uporaben kot običajen čaj. Mešanica najfinejših naravnih zelišč. Zdravilen — ne odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10. * * * Vsak zavitek čaja stane $1.10, SEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5.60, 12 za $11.20. Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji 1 Oc za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole: Tatra Company, Dept. 10 Box 60, Morrisville, Pa. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in, pristopi takoj — bolje danes kot juiri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, IH. Muually Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East I56th Street KEnmore 1-9411 Ji: VELIKO DELO ■— Na sliki vidimo veliko turbino, podobno onim štirim, ki so jih naročili za elektrarno v Seattle. Narejena je bila v Franciji. dlje skupaj z Danuško. Težko mi je sedaj brez nje, ker mi ni samo gospa, temveč tudi ljubezen. Tako jo imam rad, če le pomislim nanjo, me že strese po vsem telesu. Za njo pojdem, če je treba, na konec sveta, toda sedaj ste moja prva skrb vi. Niste me zapu- stili, torej vas tudi jaz ne zapustim. če torej morava v Bogdanjec, pa pojdiva v Bog-danjec!” “Ti si dober fant,” je rekel Matko. (Dalje prihodnjič.) --------o-------- Oglašajte v “Amer. Domovini” MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KEISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965. NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostni, pa vdani v voljo božjo javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgem, težkem trpljenju umrl naš dobri soprog, oče, stari oče in tast Frank Cerkvenik Preminul je dne 2. avgusta 1963. Rojen je bil dne 4. julija 1890 v vasi Rodika pvi Kozini v Slovenskem Primorju. Tam žalujejo za njim nečakinja in drugi sorodniki. V Ameriko je prišel leta 1910. Od naselitve je vedno živel v Cleveland, Ohio. Pokopali smo ga dne 5. avgusta 1963. Iz želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. smo ga prepeljali v župno cerkev sv. Vida, kjer je Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik daroval slovesno pogrebno sv. mašo in svete ojrkvene obrede za večni pokoj pokojnikove duše. Potem je pogrebni sprevod odšel na pokopališče Kalvarijo, kjer smo ljubljenega pokojnika položili k poslednjemu počitku. Prav iskreno se zahvalimo Rt. Rev. Msgr. Bazniku za daritev sv. maše in molitve. Našo toplo zahvalo naj sprejme Želetov pogrebni zavod, ki je odlično vodil pogrebne priprave in sprevod ter nam v največji žalosti res ljubeznivo pomagal. Najlepša hvala dobrim gospodom, ki so nosili krsto. Posebej so počastili pokojnega uslužbenci Addrcssograph-Multigraph Corp., Leece-Nevilie Co., in A.R.D.C.O.R. Employees s krasnimi venci. Najiepša jim hvala! Hvaležni smo iz vseh naših src dobrotnikhm, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, poklonili cvetje