deb življenje glasilo delavcev tovarne letnik 28 OMJIVE^ Vedno težje razmere terjajo prilagajanje ^'folzvodnja (ctu 1989 je skupna proiz-znašala 2.056.000 parov У ene obutve in delov obutve, i, P^'J^erjavi z letom 1988 smo Ipd f za 2,1 % več obutve, po-olmh ^ pa še 85.000 parov delov 5 R o/ ■ ^9 pa je še vedno za ' , "^anj od planiranega. V letu 1989 je imela proizvod-7o težave pri oskrbi z fPj^ji'ni deli, izdelovali so se ntevnejši artikli, pa tudi orga-j^^®^4ska vprašanja še niso zadovoljivo rešena. fizična produktivnost V letu 1989 smo na delovni aan povprečno izdelali 8.158 pa-i 2 in delov obutve, kar je b /o več, kot v letu 1988. Doseganje norm je bil povprečen preseg orm v Proizvodnji 24,6 %. Kvaliteta skupno proizvedene količi-j •^•"28.051 parov (všteta ni pro-lr>^-i notranjih čevljev) je bi-i ® j^rt obutve 1,6 % celotne pro-i J ''j®; kar je več kot smo na-wvali in več kot prejšnje leto. ^poslovanje Konec leta 1989 je bilo v Alpi-ri^Poslenih 1.855 delavcev, kar VA^u"' oz. 4 zaposlene pa začetku leta. Število nnV,°x JG v proizvodnji lo ■> 18, v MPM zmanjša- ^ skupnih službah za 8 7n vseh zaposlenih je kar " žensk. ^^^Hikacijska struktura zaposlenih kvYi-K'^^erjavi z letom 1988 v neič'k strukturi ni opaz- гапг. 1 sprememb. V strukturi p[.j slenih je le manjši porast (У srednji strokovni izobrazbi j°Pnja), več je nekvalificirani in manj delavcev s Qiy ^Pnjo (kvalificirani delav-^'Poko t predvsem zaradi '^"durno delo 1989 je bilo v Alpini Prei^ ■ 7 % več nadur kot Pori ^eto. V MPM so nadure bgu ® za 16 %, v skupnih služ-vodn^-^ upadle za 15%; v proiz-mo e' od leta 1987 opažanje 8'banje — zmanjševa-in večanje proiz- "'n nadur. Prodaja in izvoz Po vseh prodajnih poteh je proizvodnja v letu 1989 prodala 2.039.003 parov obutve, kar je 4 % več kot v letu 1988. Manjša je bila parovna odprema v MPM (za 11 %), medtem ko se je povečala prodaja obutve na debelo (za 22 %), izvoz na Zahod (za 6 %) in izvoz na Vzhod (za 10 %). Dinarska realizacija zahodnega izvoza — v strukturi celotne prodaje predstavlja 54 % realizacije. Izvoz predstavlja 67 % skupne realizacije od prodaje (54 % Zahod in 13 % Vzhod), domači trg pa 33 %. Skupni parovni izvoz predstavlja 73 % količinske proizvodnje, 51 % na Zahod in 22 % na Vzhod. Zahodna neto realizacija je znašala 13 milij. USD in je bila skoraj enaka kot leto poprej, vzhodna realizacija je znašala 11 milij. obračunskih dolarjev in je bila za 42 % večja, v primerjavi z letom 1988. Prodaja v MPM Preko MPM smo v letu 1989 prodali 1.416.165 parov obutve, kar je 10 % manj kot v letu 1988. Parovna prodaja Alpina obutve je bila manjša za 7 %, dokupljene pa za 12 %, kar za razliko od leta 1988 spet kaže na večanje deleža Alpina obutve. Obrati in dnevi vezave zalog Obrat zalog v Proizvodnji je v letu 1989 boljši kot v letu 1988, saj so se dnevi vezave materiala, nedovršene proizvodnje in končnih izdelkov skupaj skrajšali s 111 na 87 dni (za 24 dni). Izboljšanje gre pripisati predvsem nizkim začetnim zalogam. V MPM se je v letu 1989 obrat zalog v primerjavi z letom 1988 precej poslabšal, saj so se dnevi vezave povečali s 108 na 129 dni. Glede na gibanje zalog v letu 1989 — predvsem zaradi močnega porasta zalog v zadnjih mesecih leta lahko rečemo, da je izhodišče za leto 1990 dokaj neugodno in bodo potrebni precejšnji napori za ohranitev doseženih obratov zalog v letu 1989. Osebni dohodki Povprečni neto OD za redno delo je v Alpini znašal 10.656.600 din. Povprečni čisti OD v gospodarstvu Slovenije je znašal 11.248.000 din, torej smo v Alpini zaostajali za 5,3 % medtem, ko smo bili leta 1988 še 21,3 % pod povprečjem gospodarstva Slovenije. Investicije V Alpini smo v letu 1989 namenili za investicije 29.300 milijonov din. V proizvodnji smo za gradbene objekte porabili 2.824 milij. din (vse za pripravljalna dela in gradnjo objekta v Rovtah), za opremo pa 21.182 milij. din. Vse investicije v Proizvodnji so financirane iz lastnih virov, razen nakupa strojev iz kredita LHB Frankfurt, pri gradnji objekta v Rovtah pa je finančno sodelovala občina Logatec. V mreži smo za investicije v gradbene objekte namenili 1.174 milij. din, v opremo pa 4.135 milij. din. Poslovanje smo tako zaključili pozitivno, sicer s skromnim dobičkom. Po poslovnem poročilu žiri, april 1990 Pred volitvami še posvet s predsedniki volilnih odborov Denar zaenkrat iščemo v varčevanju, zamislih najvišjih vodilnih in utni-jajočem reševanju razmer, v katere zahajamo. To je ob sicer ustaljenem načinu dela nujno, če hočemo ostati na površini... Kaj pa lahko naredimo na podjetniškem področju, če smo formalno že podjetje? Kaj na finančnem in lastninskem področju? Dolgoročnejših odgovorov na to še ne vemo. Vsaj vsi ne... Toda tu je še nekaj — to so organizacijska vprašanja: od mikrotranspor-ta, do kadrovskih stimulacij; od novih modelov do drugačnih delovnih postopkov ... Brez novih organizacijskih shem in okvirčkov. Na tem polju nas prav nič ne ovirajo neobjavljeni novi predpisi ali nezanesljive zunanje razmere poslovanja. Saj gre vendar za novosti, ki drugje sploh niso več novosti, ali za načrtno iskanje smotrnih rešitev. Vse to je že dolgo v »zraku« — ni pa prave volje in zanimanja. Ali pa vendarle! N. P. DOGOYflRinmO SC -DOGOVORIH SfflO IE 6- Ob rob sklepom delavskega sveta Delavski svet je na seji v marcu obravnaval rezultate poslovanja v letu 1989. Direktor je v uvodu na kratko pojasnil nekaj značilnosti lanskoletnega poslovanja. Na prvem mestu je omenil povečanje produktivnosti... Uspešno smo zmanjševali zadolženost in skrbeli za solventnost (možnost plačevanja) podjetja. Izboljšalo se je pokritje obratnega kapitala z lastnimi viri. Kljub visoki inflaciji smo uspeli ohraniti realno vrednost kapitala. Sledili smo dogovorjeni politiki poviševanja osebnih dohodkov in ob koncu leta dosegli tudi realno povečanje. Če ocenimo poslovno leto 1989 lahko rečemo, da je bilo uspešno in smo uspeli pokriti vse stroške in tudi dolgove iz prejšnjih let. Dosegli smo pozitiven rezultat in nekaj ostanka razporedili v sklad skupne porabe. Položaj za naprej pa je dokaj resen; lani smo prodali za okrog 5 milj. DEM manj kot smo računali (zima, zmanjšana kupna moč). Se vedno je preveč materiala in obutve v vseh vrstah zalog — tudi takih, ki jih ni mogoče spraviti v denar. Vse to nam slabša položaj, banke zmanjšujejo obseg kreditiranja in dnevno smo pod pritiskom pomanjkanja denarja. Trenutno nismo zmožni drugega, kot le ohranjati zmožnost poslovanja in zagota- vljati tekoče poslovanje in delo v proizvodnji. Proizvodnja trenutno dobro dela in postavljene plane celo presega (nadure, delo ob sobotah) in to je dobro, da bomo lahko pravočasno odpremili blago našim kupcem. V MPM prodaja trenutno dobro teče, vendar je boljših modelov že začelo primanjkovati, manjka tudi moške obutve ... Nato so delegati potrdili spremembe analitičnih ocen, z veljavnostjo 1. 2. 1990. Na osnovi dogovora med ži-rovskimi podjetji je bil sprejet sklep o spremembi ure začeUta dela, ki se zamakne za 1 uro (dopoldanska izmena dela od 7. do 15. ure, popoldanska pa od 15. do 23. ure). Cilj te spremembe je podaljšanje počitka za 1 uro ter postopno prilagajanje spremembam, ki nas v bodoče na tem področju še čakajo. Skrajša se tudi gibljivi delovni čas. Obvestilo o prehodu na deljen delovni čas v jeseni (pripravlja se v okviru celotne občine) pa se sprejme le kot informacija. Sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi organiziranih prevozov na delo za področje Žirov. Prevoze si delavci zagotavljajo sami, podjetje pa pokriva stroške v višini 15 % cene super bencina (trenutno 1 konvertibilni dinar za km). S tem naj bi delavci pokrivali mi Objavljamo nekaj trditev oz. izzivov. Upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji. Organizacija: Minili so časi skrajne delitve dela po fazah. Bolje bi bilo združevati sorodna (itd.) dela Organizacija: Ko se nam najbolj mudi, je najbolj nerodno spreminjati vrsto obutve na traku. Z dvema trakovoma (namesto enega), bi se temu morda deloma izognili... Kadri: Ste bili že kdaj ogorčeni, če je nov stroj stal neupo-rablien? Se slabše je, če »na mrtvi tir« potisnemo mladega obetajočega delavca. Kadri: Strokovnjakom ali tistim, ki naj bi to bili, bi morali omogočiti usposobljenost, ki jo od nas zahteva svet v naših proizvodih in poslovnosti. Denar: Kaj storiti, da se ne bomo razprodali, pa bomo vseeno imeli denar? Denar: Če smo že naredili toliko projektnih nalog, zakaj ne bi še ene na temo: kako priti do denarja? Uredniški odbor stroške prihoda na delo; sredstva, ki jih podjetje sedaj plačuje prevoznikom pa so veliko višja. Prevozi pa še ne bodo ukinjeni takoj, ker se moramo s prevozniki dogovoriti o roku prekinitve. Odobrena je bila odprodaja enosobnega stanovanja v Sarajevu na javni licitaciji in imenovane komisije za znižanje, odpis in uničenje materialov, uničenje kopit in odpisu in odprodaji osnovnih sredstev. 1. izredna seja, dne 2.4.1990 Delavski svet je na predlog sindikata Alpine ponovno obravnaval spremembe delovnega časa in glede na akcijo ter uteme- Ijitev sindikata sklenil spremeniti sklep prejšnje seje, z dne 16. 3. v zvezi z zamikom delovnega časa ter skrajšanja gibljivega delovnega časa za 2 uri in sprejel naslednji sklep: Delovni čas za dopoldansko izmeno traja od 6. do 14. ure, za popoldansko od 14. do 22. ure in nočno od 22. do 6. ure. Gibljivi delovni čas je od 6.-8. in od 12.—14. ure. A. K. J^cplsu/te Inovacije; Kakovost je zastonj ^ Kakovost je nekaj, kar se v formalnih politikah podjetij redko opredeljuje in usmerja. Vsi nekako čutijo, da taka stvar v resnici ne zahteva dokumentiranosti in udarnosti. Vendar ju potrebuje morda še bolj kot druge funkcije, kajti v nasprotnem primeru se ljudem zdi, da si lahko izmislijo svoja lastna pravila. Veliko problemom se boste izognili, če boste opredelili jasno politiko glede celotne dejavnosti v zvezi s kakovostjo. Politika, ki jo priporočam, se ravna v skladu z naslednjim primerom. Vi bi morda želeli dodati nekaj malega, vendar vas prosim, da se uprete skušnjavi, da bi jo spremenili v božje oznanilo. Naj bo preprosto in lahko boste upravičeno pričakovali, da jo bo kdo prebral. Vendar, preverite, da bo kompletna. Konec koncev, politike se uporabljajo za reševanje nesoglasij. Vodenje funkcije kakovosti Politika našega podjetja je, da bo vodenje funkcije kakovosti obstajalo v vsaki proizvodni in storitveni dejavnosti v takem obsegu, kot je potrebno, da bi zagotovili: 1. izpolnjevanje prevzemnih in izdelavnih standardov za svoje proizvode; 2. doseganje ciljev glede stroškov kakovosti za vsako dejavnost. Glavni direktor podjetja je odgovoren za sklenitev sporazuma z direktorjem za kakovost na ravni podjetja glede primernega obsega funkcije kakovosti v vsaki dejavnosti. Glavni direktor bo izdal politiko kakovosti za dejavnost, sklicujoč se na ta dokument, in bo nedvomno ravnal tako, da bodo zaposleni zanesljivo razumeli, da politika kakovosti v podjetju pomeni »delovati natančno v skladu z zahtevo, ali pa sprožiti postopek za uradno spremembo zahteve v tako, kakršno mi in naš kupec resnično potrebujemo«. Funkcija kakovosti mora delovati na objektiven in neodvisen način. Zato bo vodja funkcije kakovosti v vsaki enoti poročal neposredno glavnemu direktorju in bo na enaki organizacijski ravni kot druge funkcije, katerih delovanje bo merila. Vodja funkcije kakovosti bo predstavljal podjetje na svetih za kakovost. V funkciji kakovosti bodo zaposleni strokovni delavci in odgovorni bodo tudi za; primernost izdelka na vseh ravneh, kakovost dobaviteljev, tehnologijo kakovosti, analizo podatkov in poročila o stanju, korektivne akcije, planiranje, kvalifikacijsko potrjevanje proizvodov, procesov in postopkov, nadzor, izobraževanje o kakovosti, izboljšanje kakovosti, odnose s kupci, varnost izdelka. Podjetje bo pripravljalo poročila o stroških kakovosti v skladu z računovodskim postopkom in bo predlagalo redna poročila o stanju kakovosti vsem poslovodnim delavcem. Pripravljena so že standardna navodila za izvajanje vseh aktivnosti. (se nadaljuje) КПКО UITVORIflfflO V lahki montaži preko plana Ta mesec predstavljamo delovni utrip v montaži modne Obutve, ki jo vodi JANKO RUPNIK. »Lahko rečem, da ta čas delo v montaži kar lepo teče,« 1® zatrdil Rupnik. Janko Rupnik, vodja montaže »Količine v proizvodnji so večje in to vpliva tako na boljšo storilnost, kakor tudi kakovost. Dnevno izdelamo okoli 3.150 parov, kar pomeni preseg postavljenega proizvodnega plana. Izdelujemo ženske modne čevlje (salo-narje) in seveda za izvoz v Sovjetsko zvezo. Na ugoden potek dela predvsem vpliva dobra priprava dela, oskrba in ustrezna organizacija. Tudi materiali so kar ustrezni ... Tudi nov način samokontrole, ki je posebej nagrajena, vpliva na solidne dosežke. Seveda nismo brez problemov; pozna se, da je premalo dovolj široko usposobljenih ljudi in če pride do izpada (bolniška), je že problem. Pojavila so se tudi druga zanimiva tehnološka vprašanja: obutev je izdelana izredno hitro in se zato ne obleže dovolj ob kopitu. To je pač specifično za čevljarsko industrijo. Včasih imamo težave tudi z napetniki, ki niso dovolj natančno izdelani. Prejšnji mesec je tudi še prihajalo do pogostih menjav kopit (tudi trikrat dnevno), zmanjkalo je podplatov, itd. Sedaj je v tem pogledu dosti bolje, še vedno pa se pojavlja nepravilno oblikovan čevelj, za kar so vzroki lahko različni. Sicer pa velja omeniti tudi primerno vzdrževanje, ki omogoča tekočo proizvodnjo. Razumljivo je, da se v praksi pojavljajo različne težave, ko jih je treba uskladiti; to velja na primer za ozka grla, ali zelo zasedene faze... Omenil bi še dokaj visoko zavest delavcev, ki se zavedajo, da je tudi od vsakega posameznika odvisen uspeh oddelka. Pokazalo se je, da lahko veliko naredimo ... Pa še to: Kar zadeva dvoiz-mensko delo, se bolj zavzemam, da bi začeli delati ob šestih, čeprav ljudje ukrepe sicer sprejemajo z razumevanjem: to velja tudi za delovne sobote,« je končal vodja lahke montaže. Sprehodil sem se še ob traku ... Janez Filipič — cvikanje Tale sistem avtokontrole je kar v redu; še prepozno je bil uveden. Sicer si pa želimo čim večjih serij; več se naredi in bolje zasluži. (nadaljevanje na 4. str.) КПКО UITVORinfflO Zavzeto na poslovodski konferenci Kakor je navada, je konferenco odprl in vodil vodja maloprodajne mreže Aleš Dolenc. Uvodoma je poslovodje seznanil z rezultati MPM v letu 1989 in načrti za letos. Oglejmo si nekaj misli: Karla Križnar je na poslovodski konferenci pokazala najnovejše modele modne obutve (nadaljevanje s 3. str.) Valentin Benedičič — uravnava opetja Za to delo res nisem kvalificiran; ko pa se človek privadi, kar gre. Zadovoljen sem z delom. Zdravko Vehar — kontrola Vem, da je smisel v tem, da gre obutev hitro v skladišče, od tu pa tudi hitro naprej. Na kontrolo prihaja povečini kvalitetna obutev, jo pa tudi raztegujem, zakaj niti niso povsem znani vzroki. »Hiperinflacija nam je v mnogočem krojila poslovanje,« je menil Aleš Dolenc. »V MPM smo dosegli za 43 milij. DEM bruto prometa, kar je 7 % več kot smo načrtovali, čeprav smo prodali 7 % manj parov Alpina obutve in 12 % manj parov dokupljene obutve kot leto poprej. Tak rezultat je bil dosežen zato, ker smo s cenami sledili inflacijo; še posebno pa je naše poslovanje izboljšala prodaja v mesecih avgust, september in oktober. Tolikokrat ponovljena trditev o »zeleni zimi«, seveda drži. Vemo tudi, da bo to dejstvo vplivalo na prodajo tudi v prihodnje, saj so povsod zaloge. Tudi naš obrat je slabši. Seveda so bile še druge pomanjkljivosti: manjkalo je moške, otroške in trim obutve, kar smo skušali rešiti z uvozom iz Italije. Skušali Zdravko Vehar — kontrola Lojze Modic — mojster v finlšu Tu poskušamo odpraviti napake, ki jih je mogoče. Na eni strani gre za umazanijo Mojster v flnišu Lojze Modic ali manjše poškodbe, na drugi strani pa za napake pri izdelavi (gube). Nekaj je možno očistiti, popraviti, zgladiti, vsega pa ne. Ključna faza je seveda cvi-kanje, potem enakost gornjega usnja in še kaj. Nespa-rani čevlji so pogosto problem. V finišu poskušamo to urediti. Mislim, da je avto-kontrola koristna, tu pa je še vloga mojstra. Marsikaj bi lahko lažje rešili z rezervnim trakom. Zaključek: Kakor, da je le na vrženo: rezervni trak. Toda, to ima lahko globji pomen: kaj je na primer z integracijo faz in urejenim mikrotranspor-tom? Ali pa reorganizacija trakov? Zanesljivo: velika razdrobljenost po fazah ni zadnji dosežek organizacije v proizvodnji. Nejko Podobnik Tanja Žagar je prevzela vodenje prodajalne Alpina v Trbovljah smo nekako usklajevati dobave s potrebami, pri čemer bi poudaril, da je Alpina kar dobro spoštovala dogovorjene roke. Derviš Kadić bo novi poslovodja v Sarajevu Čutili smo tudi velik pritisk na skrajšanje rokov plačil; zaradi tega je Alpina precej izgubila (1 milij. DEM). Kar zadeva osebne dohodke, smo spoznali, da je bil sistem delitve možen samo v pogojih inflacije... Ni bilo sicer večjih pripomb; je pa verjetno utemeljena trditev, da ni bilo večjih razlik med OD v posameznih mesecih, prav tako ne med prodajalnami. Skratka, pogoji poslovanja so se zaostrili in iskali smo prihranke na vseh področjih (6 manj zaposlenih). Izvedli smo tudi anketo o potrebah zaposlitve v mreži, ki je pokazala, da je 20—30 preveč zaposlenih. Mislim, da se bomo morali tudi mi prilagajati potrebam časa (deljen delovni čas), kar pa bomo delali načrtno tam, kjer je to smiselno. Po uvodu je razmere ocenjeval tudi vodja službe za dokup Ivo Pivk. V razpravi je bilo sproženo vprašanje nakupa z odlogom oz. na kredit. Se posebej pa so poudarjali pomanjkljivosti v naši ponudbi. Mirko Ri- Spoznavanje značilnosti športne obutve je za poslovodje nujno. Tokrat jim je nazorno pomagal Janez Šmitek. КПКО UmARJAfflO je zavzel za prilagaja-ponudbe razmeram na (tudi cenejši in klasi-^njskornji). šlf tako pogrešajo mo-5. ° Colorado obutev in otro-o obutev. Sploh bo potreb-^ večja koordinacija s tere-da bi se že vnaprej izo-pomanjkljivostim ^pretrd material, itd.). Kar L eva vprašanje puščanje arve na nogavicah, pa je i®® Dolenc pojasnil, da to ti na Zapadu ni pomemb-,?• ženili so tudi, da so ra-on 1 osebnimi dohodki P slovodij in prodajalci pre- majhne. Janez Šmitek je predstavil športni program Alpine in ugotovil, da je promocija naše obutve še vedno pomanjkljiva. Modni program pa je opisala Jana Erznožnik, ob improvizirani modni reviji, na kateri sta Vasilija in Karla pokazali kar obetajoče modele za jesen—zimo 90:91. Izbor je bil torej možen, vendar, glede na razmere na tržišču, zadržan, kar je bila tudi usmeritev vodstva konference. Nejko Podobnik Sejem športne opreme v Grenoblu . Za organizacijo prodaje ®P®rtne obutve po Evropi skrbi Helena Kavčič Sejem SIG v Grenoblu predstavlja celotno ponudbo predvsem zimsko-športne opreme, ki se po-"uja na francoskem tržišču. Po ogledu sejma v me-marcu in razgovorih ^ nekaterimi kupci in predstavniki našega distributerja v Franciji, je jnogoče zaključiti, da ce-jotna veja zimskošportne Industrije preživlja krizo, ki je v Franciji dokaj očitna. Zanimanje obiskoval-se je delno preusme-na letne programe. predvsem trekking obutev, kjer je tudi Alpina ponudila svojo kolekcijo. Posebna značilnost francoskega tržišča je zelo razvita dejavnost izposojanja opreme za smučanje, ki sicer na področju Srednje Evrope ni tako izrazita. Ta dejavnost pa zahteva delno spremenjen oziroma prilagojen nastop distributerja in pa predvsem temu prilagojene izdelke, saj vsi poudarjajo pomen izbire materialov pri izdelavi tovrstne obutve in tudi posebno konstrukcijo, ravno tako pa igra pomembno vlogo čim boljša oskrba z rezervnimi deli. Nekatere tirme, na primer domači Salomon, izdajajo posebne kataloge, namenjene izključno izposojevalnicam; zaradi pomanjkanja snega namreč predvidevajo, da se bo vse več potencialnih kupcev odločalo za najem namesto nakup nove opreme. Verjetno bo treba pri razvoju smučarskih kolekcij v prihodnje upoštevati tudi to dejstvo. Helena Kavčič nas izvoz marca V mesecu marcu smo "l njodnem programu j^^Pej izvozili preko »o.OOO parov obutve, od 'ega na Zahod 71.000 pa-•■ov, Rockport 13.000 ozi- roma na Vzhod 109.000 parov. Na športnem programu pa smo skupaj izvozili 18.000 parov; na Zahod 13.000 oziroma Vzhod 5.000 parov. Aktualni intervju Veliko zanimanja, malo naročil Pogovarjamo se z vodjem razvoja športne obutve Tonetom Kavčičem. Delo-življenje: Kakšen je bil namen potovanja v ZDA? Tone KAVCiC: Obisk sejma USIA v Las Vegasu je po mnenju Američanov največji sejem smučarske opreme na svetu (ISPO je le deloma smučarski). Dejstvo je, da so se letos na ameriško tržišče (kjer je bila letos po dveh slabih, razmeroma ugodna zima), »preselile« zaloge iz Evrope v Ameriko. S tem se je bistveno povečala konkurenca tudi nam. Delo-življenje: Kaj pa je pokazal sam sejem? Tone KAVCiC: Sejem je barometer tega, kaj naj bi na trgu kupovali. Taka informacija je za nas ključnega pomena... Na sejmu so bili potniki Alpina Sports Corporation, ki so tudi zbirali naročila. Lahko povem, da je zanimanje za našo obutev veliko, naročil pa je malo. Krog naših kupcev je precej stalen, zato mislim, da na naročila vpliva tudi nekaj naših napak iz preteklih sezon. Delo-življenje: Zanimanje pa je? Tone KAVCiC: Lahko rečem, da je zanimanje, zlasti za našo tekaško obutev, kjer smo najboljši na svetu. Podobno velja za smučarsko obutev (Alpha). Mislim pa, da zanimanje za te vrste športa že rahlo upada. To dejstvo bo moralo biti za nas signal za prilagajanje in morda tudi prestrukturiranje. Prve poskuse s trekking obutvijo smo že naredili.. . Delo-življenje: Kako torej delati naprej? Tone KAVCiC: Kot sem rekel; treba bo iskati nove programe in tudi nove »kanale« za prodajo, se prilagajati... Nejko Podobnik Vtisi s sejma v Diisseldorfu Okraski še vedno poudarjeni 19. marca smo se udeležili mednarodnega sejma obutve v Diisseldorfu. Po sejmu modne obutve v Bologni, kjer je zlasti poudarek na italijanski modni obutvi, je sejem v Diisseldorfu, kjer je že jasno izražen trend (usmeritev) v modi obutve za novo sezono. Kljub temu, da je tudi na sejmu v Diisseldorfu zelo močna ponudba italijanske čevljarske industrije in uvoza obutve iz južnih delov sveta, je ta bolj prilagojena okusu in potrebam nemškega trga. In kakšni so modni trendi pri obutvi za sezono jesen— zima 1990—91? Kljub temu, da so okraski na obutvi že več sezon, so še vedno zelo poudarjeni. Delno jih nadomeščajo z metalizira-nimi materiali in okrasnimi šivi (kjer uporabljajo tudi zlato in srebrno nit), predvsem pa s pravim vezenjem na obutev. Material za to sezono je gotovo velur: od finega telečjega velurja (predvsem za salonke), kjer prevladuje črna barva, do navadnega velur cepljenca za športno obutev. Prevladujejo rjave barve v vseh odtenkih, do olivne, in barve starega zlata. Zelo malo je bilo pokazanih nizkih škornjev (na kar sigurno vplivajo milejše zime), ki jih nadomeščajo z visoko zaprtimi čevlji in gležnjarji, podloženimi s krznom. Jana ERZNOŽNIK 51 f RAZGOVOR ZA UREDRIKOVO flllZO na temo: STOPAMO V PARLAMENTARNO DEMOKRACIJO. V razgovoru so sodelovali: Janez KAVCiC, Irma SMEH, Roman MLINAR in Edo JURCA. Delo-življenje: Prosimo, da predstavite glavne usmeritve vaše organizacije (stranke) na žirovskem področju. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE Janez KAVCiC - ZKS -stranka demokratične prenove Mislim, da smo v našem kraju že doslej dokaj složno živeli in lahko rečem, da večjih nesoglasij ni bilo. Menim, da ima ZKS — stranka demokratične prenove program, ki je star že eno leto in lahko se zahvalimo naprednim ljudem, da smo prišli do take demokracije. kot jo imamo sedaj v Sloveniji. Programi — republiški. občinski in krajevni, se medsebojno navezujejo. Cilji so predvsem v izboljšanju gospodarstva: demokracija v vseh porah našega življenja; prednost projektom, ki bodo gospodarni in podobni razmeram v Evropi; razvoj gostinstva in turizma na našem področju; podpora razvoju hribovskih območij in podeželja in izboljšanje življenjskega standarda vseh ljudi. Torej, če izhajamo iz življenjskih potreb v kraju, se bomo kot del stranke ZKS — stranke demokratične prenove, zavzemali za to, da bi vprašanja tudi reševali načrtno. Na podlagi ugotovitev bomo pobudniki za projektno obravnavo posameznih vprašanj. V skupine pa bi se vključevali vsi zainteresirani in za določeno področje usposobljeni krajani, ne glede na strankarsko pripadnost. To bo tudi osnovna metoda dela same stranke, ker je v tako razslojeni družbi nemogoče, da bi vsi bili za vse sposobni ali zainteresirani. Posebej pa izpostavljam, da bo moč doseči uspehe, če bo iz kraja odhajalo manj denarja oz. če bomo bolj samostojni. Zato se zavzemam za to, da bi tako zaokrožen kraj kot so 2iri, postal občina. ел pisani v programih drugih organizacij in skupščin, pa tudi ne v tem programu, bomo pa te probleme zaznali in jih skušali tudi reševati v dobro prijatelja, soseda, neznanca. Moto socialistične zveze je predvsem: človek čoveku človek; pomagajmo družinam z otroki; pomagajmo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni; ne zapustimo človeka, ki je v stiski... Naj na kratko naštejem nekaj usmeritev iz programa socialistične zveze v kraju: — krajevna skupnost mora postati učinkovito mesto uveljavljanja različnih interesov — nujne so manjše obremenitve gospodarstva — zavzemali se bomo za uveljavitev znanja, sodobno in čistejšo industrijo, v povezavi z zasebno obrtjo — posebna pozornost hribovitim predelom — odpraviti krivice, ki so se kmetom naredile pred mnogimi leti — stanovanjska gradnja na ustreznih predelih, da ne bo ogrožena obdelovalna zemlja Poudarila bi rada, da se je v zadnjih desetletjih v Zireh naredilo veliko, vedno v sodelovanju s socialistično zvezo in njenimi vaščani in komisijami. Roman MLINAR — krščanski demokrati (DEMOS) Mislim, da je sedaj čas, ko bodo lahko različno misleči ljudje sedli za isto mizo in reševali probleme predvsem na strokovni podlagi in ne po političnem prepričanju. Končano je obdobje monoto-nije in strahovlade; ljudje bodo končno lahko povedali tisto, kar mislijo. Govori se o previsokih obremenitvah gospodarstva, stori pa se ničesar. Ko se pogovarjamo o deljenem delovnem času, je to (če izhajamo iz tega, kaj in kako mora danes delovni človek delati, tudi popoldne, da si ustvari spodobno življenje), za nas še nesprejemljivo. Delati bomo morali v smeri priprav pogojev za tak način dela in se na ta način tudi približe- daj. Politika mora iz gospodarstva in to mora biti med seboj ločeno. Sedaj se bomo morali organizirati in zbrati okrog sebe strokovnjake, ki bi zadeve reševali vsak na tistem področju, na katerega se spozna; stranke nimajo pri tem nič. Vprašati se bomo morali, koliko lahko posameznik sploh vpliva na to, da bi bil razvoj kraja drugačen. Menim, da bi predloge za reševanje raznih krajevnih problemov, morali pripravljati strokovnjaki, šele nato naj bi te stvari obravnavale stranke. In kaj želimo? Predvsem omogočiti človeku dostojno življenje — in sicer normalne zaslužke, normalno okolje in počutje in sožitje v kraju. Bodimo enaki med enakimi. Vsak človek naj šteje in naj ne bo le številka. Krščanski demokrati še pose-l>ej veliko pozornost posvečamo < družini. Mo JURCA — kmečka zveza (DEMOS) Kmetje se že dalj časa borimo za razne stvari, kot so npr. proti monopolom pri mleku in mesu; še največ pa je tega pri gozdu. Kmetje smo bolj upravitelji kot lastniki gozdov, ker ne smemo f Prvo srečanje predstavnikov različnih strank na Žirovskem, z leve: Edo Jurca — kmečka zveza. Roman Mlinar — krščanski demokrati, Nejko Podobnik in Anuška Kavčič iz uredništva Delo-življenje, Irma Smeh , ki je nadomeščala odsotnega predsednika socialistične zveze in Janez Kavčič — ZKS — stranka demokratične prenove SOCIALISTIČNA ZVEZjS.SLOVENljE Irma SMEH — socialistična zveza Socialistična zveza Slovenije je povezovalno politična organizacija ustvarjalcev na vseh področjih življenja. Socialistična zveza se bo še naprej ukvarjala z vsemi tistimi problemi človeka, ki ne bodo za- — gradnja ceste Gorenja vas—Trebija in podpora drugim povezavam s svetom — davčna politika, ki bo spodbujala in ne zatirala dejavnosti — oživitev starega jedra Zi-rov — razvoj turizma — podpora za gradnjo prizidka zdravstvenega doma — socialna politika, ki bo temeljila na možnosti za delo, ob tem pa zaščitila tiste, ki ne morejo delati — Socialistična zveza je bila v preteklosti pobudnik akcij za varstvo okolja, zato se zavzema za sodelovanje z zelenimi, odpravo črnih odlagališč in reševanje Rakovca, čisto Soro in njeno dokončno regulacijo. — iskanje možnosti za gradnjo toplarne. Socialistična zveza ne bo skrajno levo, niti skrajno desno, temveč sredinsko. Zastopati želi interese ljudi. vati Evropi. Ce pa pogoji ne bodo izpolnjeni, bo to povzročilo precej slabe volje. Pogoj za to je vsekakor tudi ekonomska neodvisnost republike (manj odlivov denarja). Demos se zavzema za samostojno državo Slovenijo; šele samostojno se lahko odločamo za naslednjo fazo — konfederacijo. Demos in stranke, ki so združene imajo vsaka svoj program, s tem da ima vsaka nekaj posebnosti, ki jim daje večji poudarek; skupno pa imamo predvsem večji poudarek na človeku, osebni iniciativi, spodbujanje in stimulativno nagrajevanje strokovnjakov (skrb, da ne bi odhajali v tujino) ipd. Prepričani smo, da občina ne bo tako organizirana kot je se delati ničesar, kar nam gozdar ne dovoli. Kmečka zveza se bori tudi za vračanje zemlje, ki je bila po vojni odvzeta, pogosto po krivici in to bi morali, kolikor je mogoče, popraviti; za to se bomo zelo zavzemali. Zavzemali se bomo tudi za nadaljevanje regulacije Sore in skrbeli za okolje. Za regulacijo Prihaja parlamentarna demokracija RAZGOVOR Zn porabilo veliko denarja, ^^enega je bilo pa malo. di zveza se zavzema tu- vse (^oyekove pravice, pred-nipT spoštovanje in upošteva-si-a "^^^kega dela ter povišanje ^i nizkih kmečkih pokoj- noL 7*^ se je v zadnjem času že M° izboljšalo), ji iniGti več- sti "^Glo krajevne skupno- 1јц',. J®'' naj ne bi odločali trije skrho'- bilo to doslej in šila kbodo sredstva tro-nob in da se bo s tem tudi naredilo. кдј.ГЧбаСе pa smo za spravo, kai tako bomo lahko skupaj naredili. I fv u )il; ZSM.S-l.iberalna siranksi (ZSMS) Predstavnika ZSMS ni bilo, ker je stranka ZSMS organizirana zaenkrat le na ravni občine, zato vam predstavljamo nekaj točk iz njihovega programa: Brezplačno zdravljenje in brezplačne šole; državo, ki temelji na pravu, ne pa na pravljicah, javna kontrola tajnih služb, finančno policijo namesto SDK, Človek, ki s svojim ravnanjem ne ogroža soljudi — je nedotakljiv! enodomen, demokratično izvoljen parlament, nižje cene in višje plače in godni krediti; okolje, v katerem je mogoče dihati, varno pokojninsko zavarovanje, pravno urejeno, privatno lastnino proizvajalnih sredstev, profesionalno apolitično armado, programe za prekvalifikacijo nezaposlenih, racionalno vodenje državnih podjetij, revizijo procesa proti četverici, samoodločba vseh narodov, ki živijo v državi, sindikate, ki ščitijo delavce, ne pa delodajalcev, stanovanja, dostopna tudi nemiljarderjem, uglajeno diplomacijo, ki zna tuje jezike in nosi metuljčke, ne pa neuvrščenosti s pištolami in kovčki umazanega denarja, učinkovito državno birokracijo namesto politične mafije, vladno koalicijo demokratskih strank. Predstavljamo vam liste strank za volitve v družbenopolitični zbor občinske skupščine SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Priimek in ime leto poklic kraj Mitič Bogomila Mohorič Brane Zavrl Janez Poljanšek Slobodan Kejžar Milena Sifrar Franc Florjančič Jože Jesenovec Stanislav Bandelj Bojan Vodnik Jernej Sitar Milena Bertoncelj Tone Benedik Zinka Razložnik Pavel Reven Vinko Polajnar Mirko Jan Janez Bizovičar Marija Pogačar Adej Dolenc Andreja Potokar Mara 1938dipl. ekonomist 1952dipl. inž. 1953 strojni inž. 1944predm. uč. glasb. p. 1944 dipl. pedag. in psih. 1937strojni tehnik 1937 dr. družboslov. ved 1947 nov. in prod. 1946dipl. stroj. inž. 1938 kmetovalec 1942pr. uč. si. in srbh. j. 1961 dipl. org. dela 1940 vzgojiteljica 1952gradb. delovodja 1931 ekonom, tehnik 1933 dipl. pedagog 1917 upok. polk. let. 1955 gimn. maturant 1959 kemijski tehnik 1957 tekstilni tehnik 1941 uč. angl. jezika DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA Priimek in ime leto poklic kraj Hawlina Peter Demšar Vincencij Brence Milan Potočnik-Lauko Alenka Jelovčan Simon Bajželj Borut Debeljak Majda Kavčič-Katernik Franc Pogačnik Marija Taler Jože Likar Ivan Jenko Janez Debeljak Matevž Malovrh Bojan Nelec Franc Pretnar Aleksandra Prevc Jernej Jenko Jože Feltrin Franc Zupane Jurij Omejc Urška Buh Marijan Mlinar Roman 1941 dipl. ekonomist 1941 prof. zgodovine 1962 kmet 1957 prof. pedag. in angleš. j. 1958 dipl. ing. strojn. 1938 sistemski inženir 1951 absolv. ped. akad. 1934 kmet 1941 dipl. ing. kemije 1955 pravnik 1945 dipl. ekonomist 1948 obrtnik 1919kmet 1963 dipl. obramb. 1943 dipl. ing. agronom. 1953 dipl. sociolog 1962 dipl. ing. grad. 1952 kmet 1943 ekonomski tehnik 1954 podjetnik 1945 zdravnik 1939 mgr. kem. tehn. 1957 strojni tehnik Zaključek: Približati nekaj drobcev pro- framov strank, ki nastopajo na irovskem, predstavitev list za občinske volitve 22. aprila in iskanje možnosti za dialog v skupnem življenju v Zireh, to je bil namen pogovora. Pokazalo se je, da je še vedno nekaj razlik kar zadeva daljno preteklost; kaže se precejšnja podobnost v ocenjevanju bližnje preteklosti in nekaj čisto znosnih (če ne celo spodobudno ustvarjalnih razlik) za prihodnost. To pa je čisto dovolj za življenje z razlikami. Vzajemno spoštovanje — ne samo ob volitvah, tudi kasneje v življenju pa bo porok, da bo razlike moč premostiti. Škof j a Loka Železniki Škof j a Loka Žiri Gorenja vas Škof j a Loka Skofja Loka Škof j a Loka Škof j a Loka Poljane Poljane Selca Škof j a Loka Gorenja vas Žiri Železniki Žiri Gorenja vas Škof j a Loka Škof j a Loka Škofja Loka škofja Loka Škofja Loka Gorenja vas Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Poljane Žiri Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Selca Škofja Loka škofja Loka Škofja Loka Železniki Škofja Loka Škofja Loka Selca Škofja Loka Gorenja vas Žiri ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE Priimek in ime leto poklic kraj Čeplak Vladimir Ziherl Janez Jan-Blažič Mirjam Abina Lado Benedičič Franc Benedik Franc Beričič Srečko Braniselj Franc Erznožnik Srečko Greblo Vladimir Jan Vladimira Kalamar Štefan Lovrenčič Štefka Maurer Neža Mohorič Boris Naglič Miran Peternelj Jože Puiiar-Kovač Majda Šolar Janez Tičar Matjaž Vraničar Fedja Zadnik Rudi Žakelj Jure 1957 dipl. soc., dipl. nov. 1933 ekonomist 1947 dipl. ing. metalurg. 1944 strojni tehnik 1949 dipl. ekonomist 1941 dipl. org. dela 1940 mag. rudarstva 1917 organizator dela 1954 ekonomist 1946 dipl. ing. lesarstva 1934 profesor slavist 1941 inv. var. pri delu 1944 učiteljica 1930 profesor slavistike 1960 miličnik 1957 mag. agronomije 1938 učit. matem., fizike 1959 dipl. org. dela 1934 dipl. ekonomist 1949strojni tehnik 1949 višji uprav, delavec 1944 delov. str. stroke 1950 dipl. ek., mag. org. Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Železniki Železniki Škofja Loka Škofja Loka Žiri Škofja Loka Škofja Loka škofja Loka Selca Skofja Loka Žiri Gorenja vas Škofja Loka Škofja Loka Selca Škofja Loka Škofja Loka Skofja Loka Škofja Loka ZSMS - LIBERALNA STRANKA Priimek in ime leto poklic kraj Luževič Marjan Novak Andrej Krajnik Gorazd Jelene Katarina Krek Janez Novak Jože Sušnik Janez Bogataj Alojzij Pisanec Franc Brence-Konc Žužana Pleško Marko Hafner Kristina Lazar Tanja Ravnikar Tomaž Braniselj Erika Hafner Milan Črtalič Marko Bokal Nataša Jesenko Blaž Sturm Venčeslav Logar Jože Gaber Slavko Thaler Zoran 1947 uč. geografije 1965 študent FSPN 1955dipl. ekonomist 1962predm. učitelj 1963 ekonomist 1942 ekonomist 1953 strojni tehnik 1948 strojni inženir 1946predm. učitelj 1966gimn. maturant 1960 absolv. FTK 1960 dipl. ekonomist 1966ekon. tehnik 1961 lesni tehnik 1951 odvetnica 1953 višji uprav. del. 1952 slavist 1. stopnje 1967 študentka VSTK 1960strojni tehnik 1964 mizar 1943dram. ig. in rež. 1958 magister sociolog. 1962 dipl. politolog Skofja Loka Škofja Loka Skofja Loka Železniki Škofja Loka Gorenja vas Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Gorenja vas Škofja Loka Skofja Loka Žiri Skofja Loka Skofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Železniki Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka ZVEZA ZA OHR. ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV Priimek in ime leto poklic kraj Stoj kovic Dragoljub Golubović Branislav Pekovič Mijat Kostič Periša Pekovič Tanja Zejak Vukoslav Misimovič Milan 1937 delavec 1940 upokojenec 1955 delavec 1940 delavec 1959 delavka 1952 delavec 1954 delavec škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Skofja Loka Škofja Loka Skofja Loka ynzno IE Dn vemo ir kodrov/^ novke ^ Za mesec marec je značilno, da se je zaposlovanje novih delavcev skoraj popolnoma umirilo, saj smo zaposlili le 5 delavcev, z delom pa je prenehalo 14 delavcev. Marca so pričeli delati: Bogomir Fiiipič — pripravnik v RPS modna obutev, Angelina Sailović — prodajalka v prodajalni Osijek 2; v proizvodnih oddelkih v Zireh pa so nastopili delo Bernarda Peternel ter Matjaž Novak in Rudi Jalšovec, ki/ sta se vrnila s služenja vojaškega roka. V mesecu marcu pa so z delom v našem podjetju prenehali iz oddelkov v Zireh: Ida Jezeršek, Viktor Cadež, Pavel Žakelj, Franc Jereb, Mihaela Treven, Ida Oblak, Edvard Podobnik, Justina Trček in Boštjan Novak, ki je odšel v JLA. Iz obrata Gorenja vas sta prenehali Metka Štremfelj in Ana Jereb; iz obrata Sentjošt je zaradi odhoda v JLA prenehal Vid Gr-bec. Iz prodajalne Nova Gorica je z delom prenehala Mojca Sulic in Vido-slav Justin iz splošno organizacijskega sektorja. POROČILI SO SE: Mariji Jurca iz obrata Rovte ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo in ji v zakonu želimo mnogo sreče, zdravja, razumevanja in zadovoljstva. OB UPOKOJITVI: Iz naše delovne sredine odhajajo v zasluženi pokoj sodelavci: Ida Jezeršek, iz težke montaže, Vidoslav Justin — šofer osebnega avtomobila, Viktor Cadež, iz lahke montaže, Pavel Zakelj in Ida Oblak iz RPS pan-cerji, Franc Jereb iz oddelka termoplasti in Justina Trček iz vzdrževalnih obratov. Vsem želimo innogo zdravja, zadovoljstva in razumevanja v domačem krogu, na prehojeno delovno pot pa prijetne spomine. Dvadeset godina prodavnice Alpina Zrenjanin U Zrenjaninu pre 20 godina u februaru mesecu otvorena je prodavnica »Alpina«. Nalazi se u centru starog dela grada. Sem nje u gradu se nalazi još osamnajst prodavnica obuče. Konkurencija je zbog toga dosta velika. Prodavnica je u početku zapošljavala dva radnika, od 1976. godine rade tri radnika. Prvih godina po otvaranju prodavnica je bila jedna od najlepših u gradu. Vremenom adaptiranjem ostalih prodavnica izgledom je bila najlošija. Prošle godine augusta meseca došao je red i na našu prodavnicu da se adaptira. Adaptacijom je prodavnica postala jedna od najmodernijih prodavnica obuče. Promet prodaja robe išao je upored sa izgledom prodavnice. Pošto smo sa izgledom odlični pokušačemo da i promet bude takav. Prodavači iz prodavnice »Alpina« Zrenjanin sve vas pozdravljaju: Radislav Radovanov, Piroška Pecikoza i Evica Čavič. Francu Kavčiču v slovo v začetku meseca aprila smo se za vedno poslovili od našega upokojenca Franca Kavčiča, rojenega leta 1906. Franc Kavčič je pričel svojo delovno pot v Alpini konec leta 1945 kot viso-kokvalificiran čevljar. Delal je kot oddelkovodja montažnih oddelkov, saj je imel precejšnje strokovne izkušnje še izpred vojne. Dolga leta je deloval tudi v upravnem odboru podjetja, ki je takrat imel glavno vlogo v gospodarjenju. V tem pomembnem organu je bil večkrat tudi predsednik... Tako je bil soustvarjalec gospodarjenja v času, ki je terjal od delavcev Alpine zategovanje pasu, da se je proizvodnja lahko posodobila. Upokojil se je leta 1961. Tako se ob težkih trenutkih njegovih svojcev spominjamo Franca Kavčiča kot vestnega delavca, strokovnjaka in razumnega gospodarja. V Koprivnici nova lepa prodajalna »Res smo zadovoljni,« pripoveduje Stjepan Biirek, poslovodja prodajalne v Koprivnici. »Nova prodajalna je v bližini sedanje, v bodočem trgovskem središču, kjer je velika koncentracija ljudi, zato računamo tudi na dober uspeh prodajalne. V bližini je tudi parkirišče in hotel pa tudi drugi lokali, ki sedaj sicer še niso naseljeni. Skladišče še ni dokončno urejeno, upamo pa, da bo tudi to. Je res sodobna in funkcionalno urejena prodajalna, po splošni oceni ena najlepših v mestu. Tu je možna samoizbira, kar omogoča kupcem svobodnejšo izbiro, vsem skupaj pa več zadovoljstva. Sicer pa je bil res že čas, saj smo na to čakali več kot dvajset let,« je zaključil Stjepan Burek. N. P. Konferenca — obetajoč dogovor Po poslovodski konferenci smo povprašali vodjo MPM Aleša Dolenca, kaj meni o uspehu konference. »Pohvaliti moram ljudi, ki so pripravljali kolekcijo; mislim, da so modeli obetajoči,« pravi Aleš Dolenc. »Upamo, da bomo dobili v prodajalne take čevlje, kot so modeli. Manj zadovoljni smo z našimi škornji; med drugim naj bi izdelovali tudi škornje z visokimi petami. In pa seveda splošna ocena: naši čevlji so trdi, pretrdi...« KAKO UmnRJflfflO (Anketa o tem kako želimo in kako bomo letovali) Letos — za vsakogar nekaj so bili tudi zara-a ki jo pusti predhod- law marcu smo med de- niii anketo o letova- uent namen je bil, da bi kan» ^ ' k^ko smo zadovoljni s raJ^i'^ '■ jih imamo na Ve t!?. kje naj bi najeli no- zmogijivosti za letovanje, na H J® anketo vrnila le tretji-žio ^^^cev, tako da mnenja te- posplošimo. tg.^® si vseeno oglejmo rezulta- in'u®,yP''a^anje, če si že letoval si bil zadovoljen z leto-iih i Alpininih kapacitetah, ^adovol °'^80vorilo, da so bili di "a izmeni ®Partm ''' prikolice oz. ~ Istra 28% ~ na bližnje otoke 33% na bolj oddaljene ~ J ® ali Dalmacijo 25 % p°^"gje 14 % Ipii *1 » navedenih krajev bi ženah " ^ ^P"cah in plani- iih^^*^ zadeva izmene letovanja, УЈ, J®. kot polovica za 10-dne-nam Ker pa vemo, da «m kapacitet primanjkuje, to "'možno uresničiti. b ■'^mtnive so bile tudi pripom-nie " '. o letovanju. Letova-bilo omogočeno večini nižtJ^u^' cene naj bi bile čim stare ■v Umagu so postale •n pretesne, prikolice so stare in neudobne. V kolikor bi razširjali kapacitete, naj bi bila to stanovanja, apartmaji, bungalovi... Izredno veliko pripomb je bilo zaradi kolektivnega dopusta, predvsem s strani mladih, saj vsi v 14 dneh ne morejo letovati, za ostale termine pa zmanjka dopusta. In kako bomo letovali letos? Na razpolago imamo 10 hišic v Umagu, 2 bungalova v Strunja-nu, 1 stanovanje v Maredi, 2 hišici v Čatežu in 12 prikolic, ki so postavljene po vsej Istri in na otoku Krku in Cresu. Na otoku Pagu smo najeli apartma s 4 ležišči. To je zasebni apartma, nahaja se v bližini mesta Novalja. Od obale je oddaljen 150—200 m. Ima lastno kuhinjo in sanitarije. Na razpolago imamo tudi polne penzione v Vodicah po ugodnih cenah. Bivanje je v zasebnih sobah s prehrano v restavraciji. Če bo dovolj interesentov, bomo izvedli zamenjavo letovanja s Čehi. S Češke naj bi pripeljal avtobus za letovanje v Umagu, naši pa bi odšli v zdravilno blatne toplice v Pještanji. Letos boste lahko letovali tudi v Podčetrtku v Atomskih toplicah, kjer se boste v zasebnem gostišču, s polnim penzionom, pod izredno ugodnimi cenami, v neposredni bližini kopališča, upamo, lepo odpočili. Marjeta Frian j® zelo malo prebi-niso \."aših lepih Žirov, ki še škecta čudovitega petja Mo-2^ ^ - Pevskega zbora Alpina. nasto • let nas s svojimi Hemk' pP^'emlja na vseh po-vah J kulturnih priredit- vij.: |n tudi drugod. Šesta-navad vseh stanov, od Pa delavcev, čevljarjev ne bIph in upokojencev, ODri^i v "a vero in politično reh J®nost. Brez zbora v Ži- Ta zbor bo pel brez rož na Oko ne gre Ker ♦ policah. delavc' Д1 drage delavke in te in 'Alpine finančno podpira-'em omogočate delovanje r MPZ Alpina je prav, da vas seznanim z zadnjim nenavadnim dogodkom na eni izmed vaj tega zbora. O tem se ni niti govorilo, še manj pa pisalo. Zgodilo se je torej nekega petka, nekaj dni pred prvimi, zares demokratičnimi volitvami v republiki Sloveniji. Že ko sem se vzpenjal po stopnicah proti glasbeni učilnici v osnovni šoli, kjer imamo pevci vaje, sem zaslišal živahen govor. »Oh,« sem pomislil, »spet ta politika.« In res, bili so sredi vnete razprave o kandidatih za predsednika predsedstva Slovenije. Vse v premislek ničesar, kar ni nujno potrebno, ker bo jutri naj-^'^etneje ceneje! p (Dragiša Boškovič) odjetjem, ki imajo velike zaloge, svetujemo, naj znižajo mni zaloge čimprej prodajo. To je v tem trenutku edina "