GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA 90S0M UUBLJANA-OKOLICA IN *, MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 12. — LETO h LJUBLJANA, 12. NOVEMBRA 19*4 STATUT OKRAJA LJUBLJANA E SPLOŠNE DOLOČBE 1. Člen Okraj Ljubljana je družbeno antična in gospodarska skupnost občin, ki so naštete v pri-88‘ k temu statutu. (Za sedaj 8Ioi predlog Iniciativnega odbo-r» o formiranju komun — Glas-nik št- H. od 9. XI. 1954.) 2. člen Okraj Ima te-le pravice in dolžnosti: ~".varuje enotnost socialistlč-6 družbene ln politične uredit-8 ln enotnost državne ureditve; skrbi za to, da se uresniču-18 samoupravljanje v občinhh, roizvajajcev v gospodarstvu ln . ®yljnnov na področju prosve-■ kulture, zdravstva, soclalne-jih-VarS'Va *n na drugih področ- v skrW za uresničevanje in nlh V° sv°bode ln demokratičen Pravic državljanov; skrbi a zakonitost; „ ‘zvršuje zakone in druge nov ■150 državnih orga- m Predpise okrajnega ljud-L odbora, kolikor Je s temi 8yPtsi določeno to kot pravl-__ln dolžnost okraja; glt'' Pospešuje razvoj gospodar-_ nianj razvitih, občin; *. zagotavlja pogoje za razvoj »svete, kulture, zdravstva, so-dal"88a varstva in drugih po-v okraju; ^tanavlja prosvetne, kul-„e ae irl zdravstvene ter social-mp;av°de. ki imajo skupen po- - „tau0kraj: funkni , za organiziranje in in 1 c oni ran) e organov oblaati boro?raVnava delo ljudskih od-ei.i,v’ občin v okviru enotnega oblasti. 3. člen oW:.v;j,an' v okraju volijo nn. )n‘ 'iudskl odbor in po njem 'j° zadeve, ki imajo državljani °Pravljaj »Možen ja. Pomen za razvoj okra- organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti okraja. Okrajnemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi okrajni upravni organi. Okrajni ljudski odbor ima do zavodov in samoupravnih organizacij, ki Imajo pomen za ves okraj, samo tiste pravice, ki so določene z zakonom. 5. člen Okrajni ljudski odbor ima nasproti ljudskim odborom občin na območju okraja pravico nadzorstva nad zakonitostjo njihovega dela ln druge z zakonom določene pravice. Republiški organi oblasti neposredno Izvršujejo nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odbrov samo, če "je to določeno s posebnimi republiškimi ali zveznimi predpisi. Za zadeve iz okrajne pristojnosti se lahko v mestu in občinah na območju okraja ustanovijo okrajni upravni organi samo, če je to določeno z zakonom. 6. člen Sedež okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je v Ljubljani. 7. člen V občinah na območju okraja se lahko ustanovijo za posamezne kraje (vasi) krajevni (vaški) sveti kot organi samoupravljanja v kraju (vasi). Krajevni (vaški) sveti obravnavajo vprašanja, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja (vasi) in dajejo mnenja ln predloge občinskemu ljudskemu odboru; obravnavajo vprašanja, ki Imajo pomen za vso občino ln dajejo mnenja ln predloge občinskemu ljudskemu odboru. Na podlagi pooblastila občinskega ljudskega odbora lahko neposredno urejajo določene zadeve, ki Imajo pomen za kraj (vas) in izvršujejo posamezne zadeve Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja (vasi). (Podrobnejša določila o kompetencah krajevnih (vaških) svetov so v statutih komun.) Q. <• člen g»u 'Fajn‘ Uudskl odbor je or-»Mnoupravljanja in najvišji IL PRAVICE in dolžnosti okrajnega j LJUDSKEGA ODBORA LOSna PRISTOJNOST zavodov In organizacij; Izvršuje do teh zavodov in organizacij z zakonom določene pravice; 4. organizira in upravlja posamezne inšpekcije (finančno, gradbeno, prosvetno, sanitarno, veterinarsko, tržno ln druge); 5. opravlja zadeve javne varnosti, organizira in opravlja kriminalistično službo, opravlja zadeve Izvrševanja kasni zapora ln kazenskih poboljševalnih ukrepov In druge zadeve, ki se tičejo varstva javnega reda; 0. skrbi, da se v redu plačujejo dohodki federacije, ljudske republike in okraja; 7. skrbi za graditev ln vzdrževanje cest, kolikor niso namenjene snmo za potrebe občin; 8. opravlja statistično službo; 9. voli in razrešuje sodnike In sodnike-porotnike okrajnega sodišča ter sodnike porotnike okrožnega sodišča ta občasne V m 8. člen Okrajg lah Pravic in dolžnosti l. Urei 3nl Uudakl odbor: tiročjj 1 vPra$anja tz vseh podajo „,JU„?'hene dejavnosti, ki °kraja , Sen Pomen za razvoj v' ‘n. vprašanja, ki se tl-k^Vncvv, Pravic in enaloo-skih Q-„ državljanov, gospodarjih tn samouprav- gospodarski razvoj 8ioj«lni4 Celote in‘Izvršuj e re-M*ra-a. Paniranje v okviru h ramlanavl3a r-avode ln orga-P°dročju gospodar-V*r»tv» lurc’ zdravstva in soc. 'črnosti Iaradi izvrševanja ob-j zar ' določenih z zakonom ' Ibini ' zadovoljevanja potreb. *jUne in’ RPlo>n pomen za ko-ZagotavV7,a državljane v okraju; la pogoje za delo teh sodnike okrožnega gospodarskega sodišča; volt In razrešuje okrajnega sodnika za prekrške in okrajni senat za prekrške; 10. izvršuje zakone ln druge predpise višjih državnih organov, s katerimi se zagotavlja enotnost gospodarske ln družbene politične ureditve; odloča na prvi stopnji o upravnih zadevah, ki s tem statutom občin niso prenesene v pristojnost občin; 11. odloča na drugi stopnji o upravnih zadevah, o katerih odloča na prvi stopnji občinski ljudski odbor; 12. izvršuje pravice upravljanja s tistimi zemljišči in poslopji iz splošnega ljudskega premoženja na območju okraja, ki so mu s predpisi ali drugimi akti pristojnega organa Izrecno dane v upravljanje; upravlja tisto splošno ljudsko premoženje v splošni rabi (ceste, reke, kanale Itd ), ki mu je s predpisi ali z aktom pristojnega državnega organa dano v upravljanje. 9. člen Okrajni ljudski odbor Izvršuje pravice In dolžnosti na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih organov. V izvrševanju svojih pravic in dolžnosti izdaja okrajni ljudski odbor predpise (odloke, odredbe in navodila), odločbe ln druge akte, odreja upravne ukrepe in izvršuje upravna o-pravtla. 10. člen Okrajni ljudski odbor samostojno Izdaja predpise o zadevah, ki imajo splošen pomen zn ves okraj, če niso urejene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov. Okrajni ljudski odbor izdaja dopolnilne predpise za ureditev vprašanj Iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah pooblastila, ki mu ga dajejo zakon ali drugi predpisi višjih državnih organov. Za prekršitve svojih predpisov lahko okrajni ljudski odbor predpiše z zakonom določene upravne kazni. 11. člen Ce predpisi občinskega ljudskega odbora niso v skladu s predpisi okrajnega ljudskega odbora, se uporabljajo predpisi okrajnega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbori lahko dajo ugovor za varstvo svojih samoupravnih pravic, če mislijo, da so s predpisi okrajnega ljudskega odbora kršene samoupravne pravice občine. O ugovoru odloča Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije. 12. člen Od zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov dane v pristojnost okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora opravijo o-krajni ljudski odbor samo tiste zadeve, kt so s tem statutom zadržane v pristojnosti okrajnega ljudskega odbora. Od zadev, ki bodo po sprejetju tega statuta z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov dane v pristojnost okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora, bo opravljal okrajni ljudski odbor tiste za- deve, ki Jih bo s posebnim odlokom zadržal v svoji pristojnosti. Ta odlok izda okrajni ljudski odbor na svoji prvi seji po objavi teh predpisov. Ce okrajni ljudski odbor ne izda odloka o tem v treh mesecih po objavi takega predpisa, določi Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije s svojim odlokom, katere od zadev, določenih s takim predpisom, ostanejo v pristojnosti okrajnega ljudskega odbora. 13. člen Do izdaje odloka po prejšnjem členu opravlja okrajni ljudski odbor Ljubljana vse zadeve, ki so dane v pristojnost okrajnega oziroma' mestnega ljudskega odbora. Odlok o zadržanju posameznih zadev v pristojnosti okrajnega ljudskega odbora postane sestavni del tega statuta. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije lahko odpravi odlok okrajnega ljudskega odbora o zadržanju posameznih zadev v pristojnosti tega odbora, če so z odlokom kršene samoupravne pravice občinskih ljudskih odborov. Zoper odlok, s katerim okrajni ljudski odbor zadrži posamezne zadeve v svoji pristojnosti, imajo občinski ljudski odbori pravico do ugovora za varstvo samoupravnih pravic na Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije. 14. člen Okrajni ljudski odbor samostojno sprejme okrajni družbeni plan; pri tem se mora držati obveznosti, ki izvirajo iz zveznega tn republiškega družbenega plana. Z okrajnim družbenim planom se določijo tisti z zveznim ln republiškim družbenim planom določeni Instrumenti in ukrepi, ki so obvezni za družbene plane občin. Z okrajnim družbenim planom se določijo dohodki okraja tn izvrši njihova porazdelitev zn kritje okrajnih proračunskih Izdatkov za investicijske in druga posebne sklade okraja in za dotacije nerazvitim občinam. 15. člen -1 Okrajni ljudski odbor samostojno sprejme okrajni proračun. n Z okrajnim proračunom se določijo dohodki, ki pripadajo okraju po veljavnih predpisih, po določbah tega statuta in po okrajnem družbenem planu, in se izvrši njihova porazdelitev za izvršitev nalog okrajnega ljudskega odbora, za okrajne proračunske zavode, za investicije, kt se finansirajo Iz okrajnega proračuna, ln za dotacije. 1 2. DOHODKI OKRAJA 16. člen < Za izvršitev svojih nalog razpolaga okrajni ljudski odbor s dohodki, določenimi z zakonom. Z družbenim planom okraja se lahko posamezni viri dohodkov okraja v celoti ali deloma prepustijo mestu oziroma občini. 17. člen Občinam pripadajo vsi dohodki, Id so z veljavnimi predpisi določeni kot dohodki mesta, občin in okraja. IS. člen Okrajni ljudski odbor določi z okrajnim družbenim planom udeležbo okraja pri dobičku gospodarskih organizacij na območju okraja. Občinski ljudski odbor določi, kolikšen del dobička gospodarskih organizacij na območju občin pripada občini po odbitku tistega dela dobička, ki po družbenih planih pripada federaciji. Ljudski republiki Sloveniji in okraju Ljubljana, in kolikšen del dobička pripada gospodarski organizaciji. in. RAZMERJE MED OKRAJNIM LJUDSKIM ODBOROM IN MED LJUDSKIMI ODBORI OBČIN 19. člen Okrajni ljudski odbor ima nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odborov; 29. člen Okrajni ljudski odbor lahko v mejah pravic in dolžnosti o-kraja določi smernice ha daje njegova nadzorstvena pravica Je ' navodila splošne narave občin v tem, da odpravlja ali razve- j sklm ljudskim odborom, za njt-ljavlja oziroma spreminja neza- j hovo delo, ln za delo njihovih konite predpise in druge akte j upravnih organov pri odpravlja-občlnskega ljudskega odbora. | nju zadev, kt imajo splošen po-Okrajnl ljudski odbor lahko men za okraj, ljudsko republi-občinski ljudski odbor opozori, j ko in federacijo. naj nezakonitost sam odpravi v določenem roku. Ce občinski ljudski odbor tega ne stori, uporabi okrajni ljudski odbor svojo nadzorstveno pravico. V zadevah, ki niso urejene z Enako pravico imajo v rte j ah svojega delovnega področja sveti in upravni organi okrajnega ljudskega odbora do ustreznih svetov ln upravnih organov občinskih ljudskih odborov, zakonom ali s splošnimi pred- če so za to pooblaščeni po predpisi višjih organov, ima okrajni j piših višjih državnih organov ljudski odbor pravico odpraviti ali okrajnega ljudskega odbora. ali razveljaviti tudi take predpise občinskega ljudskega odbora, s katerimi so prizadete splošne koristi. Splošne koristi so prizadete takrat, kadar je predpis občin- • skega ljudskega odbora v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda FLRJ sli s splošno smerjo njenega socialističnega razvoja. 21. člen Odločbe, ki so bile izdane v upravnem postopku se smejo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo po določbah upravnega postopka. 22. člen Ce svet ali drug organ občinskega ljudskega odbora ne Izvrši ali ne izvršuje v redu za-1 dev, ki so določene z zakonom ali STRAN 46 .GLASNIK« z drugimi predpisi višjih državnih organov, (ter po smernicah) in navodilih okrajnega ljudskega odbora oziroma njegovih svetov, lahko okrajni ljudski odbor oziroma njegov svet predlaga občinskemu ljudskemu odboru, da posamezne ali vse člane sveta razreši njihove dolžnosti. 23. člen Predsednik okrajnega ljudskega odbora lahko predlaga, da se proti odgovornemu uslužbencu IV. LJUDSKI ODBOR IN 1. ZBORA 24. člen Okrajni ljudski odbor sestavljata okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Okrajni zbor ima . . . odbornikov, Zbor proizvajalcev pa . . . odbornikov. Volitve odbornikov zborov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. 25. člen Okrajni ljudski odbor opravlja vse zadeve iz svoje pristojnosti na ločenih ali na skupnih sejah svojih zborov, določene izvršilne in upravne zadeve pa po svetih in po upravnih organih, zavodih In službah (upravi) ljudskega odbora. 26. člen Ljudski odbor na ločenih sejah obeh zborov sprejema: 1. okrajni statut; 2. okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna; 3. urbanistični in regulacijski načrt okraja In odloke o potrditvi občinskih urbanističnih planov; 4. predpise s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja; 5. odločbe o ustanovitvi gospodarskih podjetij In odloka o ustanovitvi zbornic; 6. odločbe o ustanovitvi zavodov na področju gospodarstva in socialnega zavarovanja; 7. predpise o plačah uslužbencev in delavcev v okrajnih zavodih; 8. odloke o vprašanjih, o katerih po posebnem zakonu ali drugem predpisu enakopravno odločata oba zbora ljudskega odbora. Oba zbora rešujeta vse zadeve posebej na svojih sejah, lahko pa se sporazumno zbereta na ■kupno sejo zato, da poslušata poročilo in pojasnila o posameznih takih vprašanjih. 27. člen Pri reševanju zadev iz prejšnjega člena sta oba zbora enakopravna; noben akt o teh zadevah ne more biti sprejet, če se oba zbora nista zedinila za enako besedilo. Ce se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila. To komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem Številu. Ce se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta se seja odloži na prihodnji teden. Ce se tudi na tej ■eji ne sporazumeta se zadeva pošlje Ljudski skupščini LRS odroma posebnemu organu ■leupččine. Odločitev Ljudske skupščine LRS oziroma njenega organa je za oba zbora obvezna. 28. člen Okrajni ljudski odbor na svoji ■eji obeh zborov: 1. voli in razrešuje predsednika ln podpredsednika ljudskega odbora, predsednika ln člane svetov in člane skupnih edborniških komisij; občinskega ljudskega odbora sproži disciplinski postopek pred disciplinskim sodiščem občinskega ljudskega odbora zaradi neizvršitve ali nerednega izvrševanja dolžnosti, ki so mu naložene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s smernicami in navodili okrajnega ljudskega odbora, njegovega sveta ali drugega okrajnega upravnega organa, ki so v skladu z zakonom ali z določbami tega statuta. NJEGOVA UREDITEV 2. sprejema odloke o stalni nagradi predsednika in podpredsednika in o povračilih stroškov odbornikom in članom svetov okrajnega ljudskega odbora; 3. rešuje spore med zboroma o pristojnosti; 4. voli in razrešuje tajnika ljudskega odbora, imenuje načelnike oddelkov in uprav, vodje upravnih zavodov, šefe inšpekcij in okrajnega javnega pravobranilca; 5. voli in razrešuje predsednika, sodnike in sodnike porotnike okrajnega sodišča ter sodnike porotnike okrožnega sodišča in okrožnega gospodarskega sodišča; 6. voli in razrešuje okrajnega sodnika za prekrške; 7. voli in razrešuje člane disciplinskega sodišča ln disciplinskega tožilca; 8. imenuje in razrešuje voditelje določenih okrajnih samoupravnih zavodov; 9. v primerih, ki jih določa zakon, imenuje direktorje podjetij, k| jih ustanovi okrajni ljudski odbor; 10. opravlja volitve ln razrešitve, ki so po zakonu in drugih predpisih dane v pristojnost okrajnega ljudskega odbora; 11. sprejema predpise s področja prosvete, kulture ln zdravstva; 12. sprejema odlok o dopolnilnih plačah uslužbencev okrajnega ljudskega odbora, potrjuje odloke o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskih ljudskih odborov in pravila o dopolnilnih plačah okrajnih zavodov. 29. člen Okrajni zbor kot ljudski odbor samostojno: 1. sprejema vse splošne predpise iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost obeh zborov; 2. potrjuje statute občinskih ljudskih odborov; 3. sprejema akte o razlastitvi; 4. razveljavlja in odpravlja nezakonite predpise občinskih ljudskih odborov In predpise, ki jih na podlagi splošnih predpisov okrajnega ljudskega odbora izdajo upravni organi okrajnega ljudskega odbora; 5. sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic okraja; 0. razpisuje referendum; 7. sprejema odloke o organizaciji uprave ln o sistemizaciji delovnih mest; 8. opravlja tudi druge zadeve, ki jih daje zakon v izključno pristojnost tega zbora. 36. člen Zbor proizvajalcev kot ljudski odbor samostojno: 1. daje priporočila občinskemu ljudskemu odboru glede dela gospodarskih organizacij v okraju ter glede dela samoupravnih zavodov o vprašanjih s področja gospodarstva, dela In socialnega zavarovanja; 2. odloča o pritožbah gospodarskih organizacij proti sklepom občinskega ljudskega odbo- ra o gospodarskih vprašanjih, o katerih je občinski ljudski odbor sprejel sklep na svoji seji; 3. odloča o vseh drugih zadevah, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v Izključno pristojnost zbora proizvajalcev; Zbor proizvajalcev ima pravico predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, naj izda predpise in ukrepe o takšnih vprašanjih, pri katerih reševanju zbor proizvajalcev ne sodeluje. Okrajni zbor mora vsak tak predlog obravnavati in svoj sklep sporočiti zboru proizvajalcev. 31. člen Poslovnik za delo ljudskega odbora se sprejme na skupni seji obeh zborov in obsega določbe o delu na teh sejah. Vsak zbor samostojno na svoji posebni seji sprejme poslovnik zbora, razpisuje volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatnih in imunitetnih vprašanjih. 32. člen Odloke, odredbe in navodila ljudskega odbora okraja ln občinskih ljudskih odborov ter odredbe in navodila svetov okrajnega ljudskega odbora je treba objaviti v Glasniku okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. V tem listu se objavljajo tudi odločbe o Imenovanju in postavitvi uslužbencev, ki jih izvoli okrajni ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi podjetij in zavodov, določbe o potrditvi sklepnih računov podjetij in sklepne bilance finančno samostojnih zavodov. 33. člen Splošni predpisi okrajnega ljudskega odbora okraja Ljubljana začnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu določeno, da začnejo veljati pozneje ali prej, vendar ne prej, kot je objavljen. 2. KOMISIJA LJUDSKEGA ODBORA IN ZBOROV 34. člen Komisije so organi ljudskega odbora, ki obravnavajo In proučujejo zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, poročajo in dajejo predloge ljudskemu odboru in vodijo nadzorstvo nad izvrševanjem odločitev ljudskega odbora. Komisije po pravilu nimajo pravice odločati. Ljudski odbor pa lahko s sklepom prepusti posamezni komisiji pravico odločanja v določenih zadevah. 35. člen Okrajni ljudski odbor ima tele stalne odbornlške komisije, ki jih izvoli na skupni seji obeh zborov; 1. Komisijo za volitve in Imenovanja, ki ima 5 članov: 2. Proračunsko komisijo, ki ima 5 članov. Komisija za volitve In imenovanja proučuje predloge za izvolitev, Imenovanje in razrešitev vseh organov in uslužbencev, ki jih voli ljudski odbor, in odboru o tem poroča. Proračunska komisija nadzoruje: a) Izvajanje predpisov o obračunavanju in podpiranju davčnih dohodkov okraja in zavodov, za katere je pristojen okraj, o zbiranju posojil ter raznih Izrednih proračunskih dohodkov in pa Izvajanje predpisov o pobiranju taks; b) izvrševanje predračunov državnih organov in zavodov, finančno samostojnih zavodov, samoupravnih zavodov ter predračunov posebnih skladov, ki spadajo ▼ njegovo pristojnost; c) porabo dotacij, danih iz proračuna družbenim organizacijam; č) izvajanje predpisov o ravnanju s splošnim ljudskim premoženjem in materialom po državnih organih in zavodih v pristojnosti okrajnega ljudskega odbora. 36. člen Okrajni zbor ima tele stalne odborniške komisije: 1. mandatno-imuniletno komisijo, ki ima 5 članov; 2. komisijo za gospodarstvo in proračun, ki ima 7 članov; 3. komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 7 članov; 4. komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 5 članov. 37. člen Zbor proizvajalcev ima te-le stalne odborniške komisije: 1. mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 5 članov; 2. komisijo za gospodarstvo in proračun, ki ima 7 članov; 3. komisijo za predpise, ki ima 5 članov; 4. komisijo za vprašanja delavskega upravljanja, ki ima 5 članov; 5. kpmisij i za prošnje in pritožbe, ki ima 5 članov. 38. člen Okrajni ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne ali začasne odborniške komisije. 39. člen Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odbomiškega mandata, razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta, verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov in o tem poroča zboru. Komisija za gospodarstvo in proračun vsakega zbora obravnava predlog okrajnega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa in predloge predpisov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru. Komisija za predpise ln organizacijska vprašanja okrajnega zbora obravnava vse predloge splošnih predpisov, ki jih sprejme zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo in proračun, obravnava organizacijska vprašanja in sistematizacijo delovnih mest v upravi okrajnega ljudskega odbora in o tem poroča zboru. Komisija za predpise zbora proizvajalcev obravnava predloge predpisov, ki jih sprejme ta zbor razen tistih predpisov, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo in proračun in poroča o tem zboru, i Komisija za predloge in pritožbe okrajnega zbora obravnava predloge in pritožbe, ki ji6! pošljejo zboru državljani, organizacije in zavodi, komisija *• predloge in pritožbe zbora proizvajalcev pa predloge ln pri'! tožbe v zvezi z delovnimi raz-; mer ji. .■ Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja obravnava vse predloge' in zadeve >< samostojne pristojnosti zbora, proizvajalcev in o tem poroč8| zboru. 3. PREDSEDNIK LJUDSKEGA ODBORA 40. člen Ljudski odbor ima prcdsed-l nika, ki, se izvoli izmed odbornikov. Predsednik ljudskega odbora S* voli na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj 1® odbornikov. 41. člen Predsednik okrajnega ljudske-! ga odbora predstavlja ljudsS odbor in zastopa okraj kot praV'! no osebo. Predsednik pripravlja ln skl1' cuje seje ljudskega odbora 1,1 njegovih zborov, vodi skupn< seje obeh zborov, podpisuje ak' le, ki jih sprejme ljudski odbo( in skrbi za njihovo izvrševanje Predsednik skrbi tudi za 401 da se sklicujejo sveti ljudske#’ odbora in izravnava njihovo delo. Predsednik izvršuje po tajnik11 splošno nadzorstvo nad delo61 upravnih organov, zavodov h služb ljudskega odbora. 42. člen Predsednik skrbi za otoja''’ predpisov in drugih aktov lju“' skega odbora. 43. člen Ljudski odbor ima dva po®' predsednika, ki se volita o* enak način kot predsednik, f Predsednika nadomestuje od podpredsednikov okrajne#’ ljudskega odbora, če je preds«0': nik začasno odsoten ali zadr žan. Podpredsednik lahko opravi)’ oc ločene zadeve iz delovne#’ področja predsednika v s sklepom odbora. 44. člen Za svoje delo v ljudskem boru Ima predsednik pravico stalne mesečne nagrade. Stalno nagrado za delo v skem odboru lahko preje"^ tudi eden od podpredsednik0 če stalno opravlja določene 1, deve v ljudskem odboru. Sk*' o tem izda okrajni ljudski •'j bor. V. SVETI IN DRUGA KOLEGIJSKA TELES. nizaclj ln zavodov ter državi)’ Predsednik in podpredsedijjj ljudskega odbora ter okr»)J uslužbenci na območju ok*1 , ne morejo biti člani svetov. 47. člen j Predsednik ln člani svetov il( Ima 1. SVETI s) sestava In člani 45. člen Okrajni ljudski odbor tele svete: 1. svet za gospodarstvo In komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik h. 12 članov; 2. svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; . volijo za eno leto, odbor pa L I lahko razreši še pred potek0 tega časa. 3. svet za prosveto in kulturo, j ufl ki ga sestavljajo predsednik in delovno področje in pr® ort*f n 8 Članov; 4. svet za notranjo politiko, ki ga sestavljajo predsednik ~in 8 članov. 46. člen 48. člen Sveti kot kolegijski ljudskega odbora: 1. proučujejo vsa vprašan)0^, Predsednik In fl članov sveta j pravlfajo in sestovljnjo^Ldl0^ komunalne predpisov In drugih aktov, k* j za gospodarstvo in zadeve oz. po 4 člani drugih i sprejme ljudski odbor; člani pa izmed predstavnikov | bcncev in državljanov, &^ gospodarskih In družbenih orga- i katerih imajo lo pravico; svetov se volijo izmed odborni-1 2. dajejo predloge za lzvollt> kov ljudskega odbora, drugi j 'mnnovan^e in razrešitev 3- določajo splošne smernice za delo upravnih organov, zavodov in služb, ki opravljajo zadeve iz delovnega področja sveta; 4- Predlagajo ustanovitev, združitev in prenehanje določe-nih samoupravnih in samostojnih okrajnih zavodov; 5- dajejo predpisane potrditve ln Pritrditve, če to ne spada v Pristojnost zbora; 6- obravnavajo predloge predračunov, dohodkov in izdatkov organov, zavodov in služb v svojem delovnem področju; "■ skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov iz pristojnosti ljudskega odbora, predpisov ljudskega odbora, smernic ,n splošnih navodil zveznih in republiških, izvršnih in uprav-nih organov; 8- skrbijo, da se opravljajo zvršilnc in upravne zadeve, ki z zakonom, s predpisi višjih nrtk,an°v *n 8 Predpisi ljudskega obora dane v njihovo delovno Področje. 49. člen kveli delajo na podlagi zako-°v in drugih splošnih predpi-p V^Višjlh državnih organov ter Jredpis°v in smernic okrajnega ljudskega odbora, vn Vfli 80 za sv°je delo odgo-boru okro^nemu ljudskemu od- v^fsinl ljudski odbor oziroma °r lahko zadrži in odpravi akt nezalt<)nit predpis in drug j . sveta, razen aktov, ki so bili anl v upravnem postopku. 7 50. člen « a izvrševanje zadev iz svo-1-,'a delovnega področja izda-lQi ,sveti splošna navodila, do-0(j . smernice ter določajo in ‘ejajo upravne ukrepe, za ka-yre so pooblaščeni. vet; lahko izdajajo odredbe ohi ° na Podlagi izrečnega po-astila, ki je dano z zakonom ali s splošnim predpisom držav- hir ‘ —»mhu pivutJiaviii U1 Z-d V - sp)oSnfuanov ln za izvrševanje ok roi Predpisov in aktov J nega ljudskega odbora. s 51. člen tnunai 18 *oa*>odaTatvo ln ko-ait . ne zadeve obravnava lj« ,10J dniibon'i Plan ln oprav-*tva 'a,.cve 8 Področja gospodarni^ nanc' gradbeništva, pro-tn K)’ 8oatlnstva, turizma, cest Svet1°VaniSklh vPra5ani-"Pravi- Za prO"Sveto ln kulturo etva L® zadcve » področja šoJ-Zavodo U)tUrniih in umetniških kmt,,,.„V.m drugih prosvetnih In SveT” delavnosti. *ocia,ln Za *iurediiodn^IOV akUctije in vo diiik sveta. O sklicanju seje obvesti pred-sedniiik sveta predsednika ljudskega odbora. Predsednik sveta mora sklicati sejo, če to zahteva predsednik ljudskega odbora. Seje sveta se morajo udeležiti načelnik oddelka, šefi samostojnih uprav, šefi samostojnih inšpekcij ter samostojnih upravnih zavodov. 54. člen Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta morajo sveti obravnavati delo upravnih organov, zavodov in služb, ki so ža svoje delo odgovorni svetu. 55. člen Sveti ljudskega odbora poročajo ljudskemu odboru oziroma zboru najmanj enkrat na leto o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih tz svojega delovnega področja. 56. člen Vsak svet ima tajnika. Dolžnost tajnika opravlja uslužbenec ljudskega odbora, ki ga zato določi ljudski odbor. Vsak svet ima svoj poslovnik; sprejme ga sam, v potrditev pa ga da okrajnemu zboru. Z. POSEBNI ODBORI IN KOMISIJE 57. člen V posameznih svetih se lahko sestavijo odbori, ki se ustanovijo z zakonom ali s sklepom ljudskega odbora, ali s sklepom L STRUKTURA 60. člen Za pripravo in izvrševanje upravnih, strokovnih in pisarniških opravil Iz svoje pristojnosti ustanovi ljudsici odbor oddelke (tajništva), uprave, upravne zavode, Inšpekcije ter druge organe in služibc. 2. ODDELKI (TAJNIŠTVO) 61. člen Okrajni ljudski odbor Lma tele oddelke (tajništva); 1. oddelek za splošne zadeve ln proračun; 2. oddelek za gospodarstvo ki komunalne zadeve; 3. oddelek za prosveto In kulturo; 4. oddelek za ljudsko zdravstvo ln socialno politik >; 5. oddelek (upravo) zn notranje zadeve. 62. člen Oddelek za splošne zadeve In proračun opravlja upravno-pravne zadeve, personalno službo, pripravlja proračun, opravlja zadeve računovodstva in administrativne inšpekcije ter splošno pisarniško službo. Oddelek za gospodarstvo ln komunalne zadeve opravlja zadeve s področja gospodarstva, gradbeništva, prometa, cest ln urbanizma, zadeve tržne in veterinarske inšpekcije. Oddelek za prosveto ln kulturo opravlja upravne, strokovne ln inšpekcijske zadeve s področ-lja šol, kulturnih zavodov ter drugih prosvetnih ln kultura h delavnosti. Oddelek za ljudsko zdravstvo In socialno skrbstvo, opravlja upravne ln inšpekcijske zadeve na področju zdravstva, socialnega zavarovanja in dela ter varstva matere ln otroka. Oddelek (uprava) za notranje zadeve opravlja upravne, stro- sveta s pritrditvijo ljudskega odbora. V svetu za gospodarstvo in komunalne zadeve je odbor za kmetijstva ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov. V svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, je odbor za skrbstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 4 člani. Predsednik ln najmanj polovica članov odbora za kmetijstvo in odbora za skrbništvo morajo biti člani sveta, drugi člani odbora pa se imenujejo izmed drugih državljanov. Odbori opravljajo posamezne-zadeve iz delovnega področja sveta in delajo po smernicah sveta. 58. člen Za proučevanje posameznih upravnih vprašanj in za izvršitev posameznih upravnih zadev iz pristojnosti ljudskega odbora se lahko ustanovijo posebne komisije. Člane teh komisij Imenuje ljudski odbor. S sklepom o ustanovitvi komisije se določijo sestava, delovno področje In način dela komisije. 59. člen Odbori ln komisije so kolegijska telesa. Odbori so stalni organi, komisije pa se ustanovijo za izvršitev določenih zadev. Način dela odborov in komisij je enak kot delo svetov lj udskega odbora. kovne ln inšpekcijske službe javne varnosti, borbe proti kriminalu, varatva reda Ul miru izvrševanje kazni, službe potn:h kovne ln inšpekcijske službe protiletalske zaščite m gasilstva. 63. člen Oddelki se ustanavljajo ln odpravljajo s statutom. 64. člen Vsak oddelek opravlja zadeve za ustrezni svet ln dela po njegovih smernicah in sklepih. 2. UPRAVE 65. člen Okrajni ljudski odbor ima zlasti tele uprave: 1. Upravo za dohodke, ki opravlja kontrolo predpisovanja In izterjevanja lz gospodarstva in od prebivalstva In odloča na drugi stopnji o pritožbah davčnih zavezancev; 2. uprava za Investicije, hi ima nadzorstvo investicijskih del, lei se opravljajo lz proračuna okraja, skrb za smotrnost in pravilno Izvajanje investicij ter vodstvo in evidence nad investicijami na območju okraja. 3. Uprava za ceste, ki opravlja zadeve v zvezi z vzdrževanjem cest (I. |n 2. reda) in druge upravne zadeve cestne službe. Okrajni ljudski odbor lahko ustanovi še druge uprave. 6. člen Uprave ao samostojni upravni organi, hi delajo po smernicah ljudskega odbora in sklepih pristojnega sveta. 67. člen Uprave vodijo na svojem delovnem področju postopek na I. oziroma na II. stopnlj, če je z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s predpisi okrajnega ljudskega odbora določena za ta postopek pristojnost upravnega organa okrajnega ljudskega odbora. 4. UPRAVNI ZAVODI 68. člen Okrajni ljudski odbor ima tele upravne zavode: 1. zavod za planiranje, ki izdeluje osnutke družbenih planov, sestavlja plane investicij, izvršuje analizo družbenih planov, proučuje stanje gospodarskih dejavnosti, predlaga ukrepe za njihov napredek in Izdeluje osnutke gospodarskih planov občinskim ljudskim odborom na njihovo zahtevo. .2. Zavod za statistiko in evidenco, ki zbira podatke za go spodarsko, demografsko in socialno statistiko, vodi evidenco o izvrševanju družbenega plana in opravlja vse potrebne statistične analize. 3. Katastrski uradi, Id opravljajo vse tehnične ln upravne katastrske zadeve iz pristojnost ljudskega odbora. Sef katastrskega urada v Ljubljani! nadzoruje in Izravnava delo drugih katastrskih uradov v okraju. 69. člen Upravni zavodi so samostojne upravne enote. Upravni zavodi delajo: — zavod za planiranje po smernicah ljudskega odbora in pristojnih svetov za gospodarstvo in komunalne zadeve; — zavod za statistiko in evidenco po smernicah in sklepih ljudskega odbora in njegovih svetov; — katastrski uradi po smernicah in sklepih sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve. 5. INŠPEKCIJE 76. člen Okrajni ljudski odbori imajo te-le inšpekcije: 1 Finančno Inšpekcijo, 2. Tržno Inšpekcijo. 3. Gradbeno inšpekcijo. 4. Sanitarno inšpekcijo. 5. Veterinarsko Inšpekcijo. 6. Inšpekcijo dela. 7. Šolsko inšpekcijo. 8. Administrativno inšpekcijo Tržna Inšpekcija In veterinarska Inšpekcija sta v oddelku z«, gospodarstvo in komunalne zadeve, sanitarna Inšpekcija v oddelku za ljudsko zdravstvo in socialno varstvo, šolska Inšpekcija pa v oddelku za prosveto ln kulturo. Finančna Inšpekcija, gradbena inšpekcija ln Inšpekcija dela so samostojne organizacijske enote. Finančna in gradbena Inšpekcija delata po smernicah in navodilih sveta za goepodarstv in komunalno zadeve, inšpekcij.«; dela pa po smernicah ln navodilih sveta za ljudsko zdravstvo ln socialno politiko, adipjnlstra-tlvna Inšpekcija je v oddelku za splošne zadeve ln proračun Na čelu vsake Inšpekcije je šef. 71. člen Inšpekcije opravljajo službo neposredno na območju vsega okraja ali po občinskih Inšpekcijah. 6. TAJNIK LJUDSKEGA ODBORA 72. člen Tajnik je Set uprave ljudskega odbora. Tajnik nadzoruje delo uprave in je za njeno delo odgovoren ljudskemu odboru oz. predsedniku ljudskega odbora. Tajnik skrbi za neposredno iz- vrševanje predpisov višjih državnih organov in ljudskega odbora in nadzoruje vodenje upravnega postopka. Tajnik daje mnenje o vseh važnejših upravnili vprašanjih, preden izda ljudski odbor in njegovi sveti ter drugi organi in zavodi svoje akte. Tajnik daje vse te akte v objavo. 73. člen Za tajnika je lahko postavljen, kdor ima pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj 5 let strokovne prakse. 74. člen Tajnik ljudskega odbora okraja opravlja zlasti tele zadeve: 1. skrbi za redno, pravočasno in pravilno poslovanje uprave v ljudskem odboru In izravnava delo načelnikov posameznih oddelkov ter upravnih organov in zavodov; 2 izdaja odločbe o uslužben-skih razmerjih, če po zakonu ali po tem statutu to ne spada v pristojnost ljudskega odčora ali predsednika ljudskega odbora; 3. razporeja uslužbence ljud- skega odbora v posamezne organizacijske enote: razporeja letne dopuste uslužbencev in delavcev; 4. Izdaja odločbe o kaznih za disciplinske nečednosti uslužbencev ljudskega odbora, razen za načelnike oddelkov in šefe samostojnih uprav tn zavodov; Tajnik lahko prenese pravico izrekati kazni za disciplinske nečednosti na načelnike oddelkov in šefe samostojnih uprav ln zavodov; 5. pomaga predsedniku pri pravni pripravi zborovih sej in pri izravnavanju dela posameznih svetov ln drugih organov ljudskega odbora; 6. udeležuje se sej ljudskega odbora in njegovih organov, nima pa pravice odločanja; 7. daje občasna in posebna poročila predsedniku ljudskega odbora o stanju upravnega poslovanja ln o ukrepih, ki jih je odredil za odpravo pomanjkljivosti; 8. vodi upravni postopek za celotno upravo m izdaja odločbe, kolikor to ni dano v pristojnost načelnikov oddelkov oziroma drugih uslužbencev ljudskega odbora; 9. sopodpisuje odločbe načelnikov oddelkov, ki jih izdajo ti na II. stopnji, razen odločb načelnika oddelka za notranje zadeve. 7. PRAVICE NAČELNIKOV ODDELKOV TER SEFOV UPRAV IN ZAVODOV 75. člen Načelniki oddelkov ter šefi samostojnih uprav In upravnih zavodov imajo zlasti pravico: 1. voditi upravni postopek tn izdajati odločbe na prvi stopnji v zadevah iz delovnega področje svojega oddelka; 2. Izdajati odločbe po sklepu pristojnega sveta; 3. razporejati uslužbence na delovna mesta v svoji organizacijski enoti; 4. organizirati službo v svojem oddelku, oziroma zavodu; 5. izdajati potrdi’ kolikor to ne spada v delov o področje •ajnfka ljudskega "'lora. 76. člen Načelnik oziromi. ef mora od časa do časa po- 'ati tajniku ljudskega odbora o stanju upravnega poslovcv in o ukre- pih, ki jih je odr-' i : za napredek dela v oddelku upravi oa, zavodu. VI. UPRAVNI ORGANI, ZAVODI, STROKOVNE SLUŽBE IN USLUŽBENCI .LJUDSKEGA ODBORA (Uprava) STKAN 48 »GLASNIKt H 77. Člen I Tajnik ln načelniki lahko » »osebno odločbo pooblastijo Cele posameznih odsekov im posamezne samostojne referente, da Izdajajo odločbe ln podpisujejo v upravnem postopku. K OKRAJNI JAVNI FRAVO-, BRANILEC j"' 78. člen Za zatopanja okraja ln občin ter njihovih zavodov, ki Jim je priznana lastnost pravne osebe V premoienjsko-pravnih razmerjih, in za opravljanje drugih zadev, določenih z zakonom ln s predpisi višjih državnih organov, izvoli ljudski odbor Javnega pravobranilca. i 1 79. člen Javni pravobranilec dela po navodilih predsednika ljudskega odbora ln je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru ln predsedniku. 8. DOLOČBE O USLUŽBENCIH 80. člen Volitve in imenovanja vodilnih uslužbencev (načelnikov oddelkov, šefov odsekov, uprav ln podobno) se opravljajo na podlagi razpisa. 81. člen Razpis Izvede komisija za volitve in Imenovanja In da predlog ljudskemu odboru. 82. Člen Odločbe o postavitvi in drugih usluibenskih razmerjih ta j-’ nika ljudskega odbora in uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor, izda predsednik ljudskega odbora. Odločbe o postavitvi ln drugih uslužbenskih razmerjih drugih uslužbencev izda tajnik ljudskega odbora. 83. člen O uslužbencih ljudskega odbora izda ljudski odbor poseben odlok na podlagi in v mejah zakona. VII. POSEBNI OKRAJNI ORGANI 1. SODNIK IN SENAT ZA PREKRŠKE 81. člen Ljudski odbor ima sodnika za prekrške, ki vodi upravno kazenski postopek na prvi stopnji za določene prekrške in ta vse prekrške, za katere je predpisana kazen zapora daljša od 7 dni in denarna kazen nad 5.000 din I • 85. člen Za odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodnika za prekrške ljudskega odbora občine Ima ljudski odbor okraja senat za prekrške. sodnik za prekrške in dva sodnika porotnika, kd jih izvoli ljudski odbor. 2. OKRAJNO DISCIPLINSKO SODlSCE Kazni za disciplinske prestopke uslužbencev okrajnega ljudskega odbora izreka okrajno disciplinsko sodišče Okrajno disciplinsko sodišče je sodišče druge stopnje za uslužbence občinskega ljudskega odbora. 87. člen Člane disciplinskega sodišča imenuje ljudski odbor. Ljudski odbor imenuje tudi diselpllnske- ljanje posameznih komunalnih in drugih upravnih zadev iz svoje pristojnosti. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 96. člen Okrajni ljudski odbor daje pritrditev za imenovanje tajnika in načelnikov občinskega ljudskega odbora, ki se postavljajo v roku 1 leta od dne, ko do- bi veljavo občinski statut. Po tem roku imenuje tajnika ln načelnike občinski ljudski odbor samostojno. 106. člen Tla statut začne veljati, ko ga potrdi Ljudska skupščina LRS. Ko začne veljati ta statut, preneha veljati za območje okraja Ljubljana: 1. zakon o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS 19-88-53); 2. zakon o ljudskih odborih mest in mostnih občin (Uradni list LRS 19-90-52); 3. zakon o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS 19-89-52); kolikor predpisi teh zakonov nasprotujejo predpisom tega statuta. (V aneks statuta pridejo kompetence, ki jih bo začasno moral še opravljati okraj za posamezne občine.) PRIPOMBE K PREDLOGU OSNUTKA ZA STATUT OKRAJA LJUBLJANSKEGA BAZENA Senat za prekrške sestavljajo i ga tožilca. VHL KONTROLA IN NEPOSREDNA UDELEŽBA , DRŽAVLJANOV PRI DELU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA i L ZBORI VOLIVCEV 88. člen Odborniki okrajnega ljudskega odbora morajo najmanj en krat na leto poročati zborom volivcev v svoji volilni enoti < delu okrajnega ljudskega od bora In o svojem delu. O svojem delu morajo poročati zboru volivcev tudi, če zbor volivcev to od njih zahteva. Volivci lahko dajo na zboru volivcev pobudo za predlog, naj •e odpokliče odbornik okrajnega zbora. ! 89. člen Okrajni ljudski odbor mora na sejah svojih zborov obrav navali vse predloge zborov volivcev o vprašanjih iz pri st oj nesti ljudskega odbora In mora o sklopih, ki jih je sprejel na podlagi teh predlogov obvestiti ebor volivcev na njegovem prihodnjem sestanku. !>' 90. člen Okrajni ljudski odbor lahko da na posamezna vprašanja Iz svoje pristojnosti v obravnavanje zborom volivcev. j 91. člen Zbori volivcev, na katerih odborniki okrajnega zbora poročajo o delu ljudskega odbora ln o svojem delu, se lahko opravijo za več območij, določenih 2. REFERENDUM 92. člen Okrajni ljudski odbor lahko razpiše okrajni referendum za to, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo splošen pomen za življenje in razvoj okraja, predloži v potrditev volivcem. Referendum razpiše okrajni ljudski odbor sam od sebe ali na zahtevo 10 volivcev v okraju. Ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Referendum, Id se razpiše na zahtevo volivcev, mora biti razpisan najpozneje v 10 dneh od dneva, ko je ljudski odbor prejel pritrditev Izvršnega sveta. 1 SVETI DRŽAVLJANOV 93. člen Ljudski odbor lahko ustanov; svete izmed državljanov. Sveti državljanov so posvetovalna telesa, ki jim ljudski odbor lahko poveri sestavljanje določenih predlogov ati proučevanje posameznih vprašanj. 94. člen Državljani lahko ustanovijo na teritorialni ati drugačni podlagi svete za pomoč ljudskemu odboru pri izvrševanju določenih nalog in za samostojno opravljanje določenih zadev, k‘ imajo komunalni pomen. s statutom občine. Območja, za katera se opravljajo taki skup /' 4. KOMISIJE DRŽAVLJANOV iti zbori volivcev, določi občin- . 95. Člen stai ljudski odbor na predlog* Ljudski odbor lahko postavi ljudskega odbora. ) komisije državljanov za oprav- Intciativni odbor se Je postavil v nekaterih bistvenih vprašanjih na naslednja stališča: 1. Statuti ne bodo statuti ljudskih odborov, temveč statuti okraja, oziroma občine. Bodoči statuti ne bodo vsebovati le organizacijsko - poslovnih predpisov ljudskih odborov ln njihovih organov v dopolnitev obstoječega zakona o ljudskih odborih, temveč bodo pravna podlaga, pravni predpis (odobren po zakonodajnem telesu, t. j. po Ljudski skupščini LRS), s katerim bo pravno označena preosnova iz dosedanje krajevne samouprave občin v samoupravne komune kot osnovne socialistične skupnosti in šele Iz tega Izvirajoče pravice in dolžnosti ljudskih odborov kot enega, čeprav najvišjega Izmed organov družbenega samoupravljanja v komuni, oziroma skupnosti komun. 2. V sedanji razvojni dobi naj se v statutih za bodoče občine ne uporabi izraz komuna in za okraj še ne naziv skupnost komun, ker se smatra sedanji razvoj šele za močan korak v smeri komun ln skupnosti komun in ne že za visoko ali povsem zrelo stopnjo komun ln skupnosti komun, predvsem če upoštevamo neizenačeni razvoj v posameznih pokrajinah. 3. Iniciativni odbor smatra občino (komuno) kot osnovno gospodarsko, teritorialno tn družbeno-politično enoto, okraj pa za družbeno-politično In gospodarsko skupnost občin (komun). 4. Ce smo sprejeli tako stališče, da smatramo komuno kot osnovno, primarno In samostojno enoto, ki neposredno odloča, ureja in izravnava družbena dogajanja v neposrednem odnosu do državljanov, organizacij in drugih organov družbenega samoupravljanja, potem sledi Iz tega: a) pod njo ne more biti nobena druga oblastvena ali instanč-na organizacija, ki bi imela iste pravice in ki bi se Imenovala tudi »občina«. Zato je nesmisel, da bi v občini sami (v mestu) obdajale še druge občine; b) ker istovetimo vsebino komune v sedanjem razvoju z vsebino nove bodoče občine, ni razlvga, da bi nekatera mesta imela višji položaj od občine, torej med občino ln okrajem. Poznamo le okraj (skupnost komun) ■ ln občine (komune). Vsebinsko ni razlike, ali gre pri tem za mestno občino (komuno) ali za podeželsko kmečko občino (komuno) ali ta izrazito industrijsko občino (komuno). Vse so občine, oziroma so komune, ako so dozorele do kvalitetnega prehoda v komuno. Zato ni razloga, zakaj bi v statutu okraja ločeno naštevali in omenjali »mesto« zaee, »občine« pa posebej c) če smo se postaviti na stališče, da je občina (komuna) temeljna, osnovna enota * primarnimi pravicami, potem ni treba, da okrajni statut pripoveduje, kaj je komuna ln kaj sme opravljati komuna, temveč naj vse to določajo statuti občin (komun). Okrajni statut pa naj določa: L primarne kompetence okra- ja, 2. v aneksu statuta pa naj se naštejejo vse one občinske kompetence, ki Jih posamezne občine še ne morejo vseh opravljati, ker še niso dovolj razvite ali sposobne, in ki jih zato začasno opravlja Se okraj ln njegovi organi. 5. .Glede krajevnih (vaških) odborov. Naši prvotni predlogi so šli za ustanavljanjem krajevnih in vaških odborov. V nadaljnjih razpravah pa se je izkristaliziralo mnenje, naj "se tako v vaseh občin, kakor na raznih krajih v mestu ustanovijo krajevni ali vaški »sveti« in ne krajevni ati vaški »odbori«, In sicer iz naslednjih razlogov: Izraz krajevni »odbori« zavede v to, da »o to ravno tako ljudski odbori, ki Imajo oblastvene in upravne lnstančne kompetence, kakor drugi ljudski odbori,« t. J. okrajni in občinski. Na ta način pa pridemo nujno do treh instanc, vsaj v upravnem postopku: do krajevnih, občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Res Je, da bi tudi »krajevni odbori« Imeli le neke delegirane kompetence od občinskega ljudskega odbora, kar zvezni vzorčni statut za okraj, oziroma občino tudi poudarja, vendar smatramo, da bi bilo bolje, da bi te demokratično voljene organe ljudstva Imenovali krajevne ali vaške »svete« ln ne krajevne ali vaške »odbore«. Po kompetencah bi se le malo ločili od krajevnih »odborov«. Bistvena razlika je, da bi bili krajevni »odbori« organi občinskega' odbora, morda celo od njih Imenovani, krajevni »sveti« pa organi državljanov volivcev, voljeni na zborih volivcev ali celo z rednimi volitvami. Krajevni, oziroma vaški »sveti« »o bol) primerni, vsaj za sedaj, ko poudarjamo, da je občina, oziroma občinski ljudski odbor tisti organ, ki neposredno kot oblastveni ln upravni organ stoji v neposrednem odnosu do gospodarstva in drugih dejavnosti na območju komune. Saj tudi glavna naloga krajevnih svetov ni izvrševanje delegiranih kompetenc, temveč predvsem dmibe-no-politična funkcija, t. j. neposreden stik z volivci, razlaganje občinske politike državljanom, sprejemanje raznih predlogov in kritiko državlja- nov, posredovanje teh predlogov tn kritik občinskemu ljudskemu odboru, samostojno razpravljanje in sklepanje o drobnejših lokalnih (krajevnih, vaških) zadevah tisto vasi ali kraja. Sele v drugi vrsti opravlja krajevni svet delegirane »oblastvene« kompetence ln nekatere delegirane izvršilne funkcije. 6. Komisija je mnenja, da zvezni vzorčni statut daje svetom ljudskega odbora okraja in komun (Svet za gospodarstvo, Svet za kulturo in prosveto Itd.) preveč upravni karakter m meni, da sveti ljudskega odbora niso toliko upravni organi, kot pa organi ljudskega odbora, ki vodijo in skrbijo za izvajanje politike svojega področja (resora), pripravljajo predloge za seje ljudskega odbora, dajejo upravnemu aparatu smernice in nadzorujejo, ali upravni aparat dela po njihovih smernicah. Sveti torej tvorijo vez med predstavniškim telesom in upravnim organom, delajo samo na sejah in niso prvenstveno upravni organi. 7. Vprašanje enega ali dveh zborov ljudskega odbora. Soglasno je mnenje iniciativnega odbora, da ni nujno, da bi bil odbor sestavljen Iz dveli zborov. Res bo občinski ljudski odbor neposredno uveljavljal planske instrumente in v mejah svoje pristojnosti sklepal o njih. Vendar je stvar volilnega sistema tn političnega, subjektivnega faktorja družbe v občini, da sl proizvajalci zagotovijo močan, če že ne odločujoč vpliv v ljudskem odboru. Ako bi v konkretni občini obstajal dvom o tem, da bi proizvajalci In drugi socialistično misleči delovni ljudje dosegli svoj odločujoč vpliv, potem najbrž družba na tem območju ni zrela za ustanovitev, oziroma za prehod v samoupravno socialistično komuno. Za okrajni odbor smatra komisija, da Je vprašanje enegs sli dveh zborov vprašanje globljega razpravljanja in se za se* daj pridružuje zveznemu vzorcu o dveh domovih, meni pm da mora v tem primeru okra!' ni zbor proizvajalcev tudi razpravljati in odločati (vsaj n* skupni seji obeh zborov) o prosvetnih, zdravstvenih, kulturnih in drugih zadevah, za katere je neposredno zainteresiran, enako kakor zastopnik1 drugih delovnih ljudi, posebno če gre za ustanove, kot s® strokovne šole, zdravstvene ambulante Itd. Izpustiti to iz *o-pristojnosti proizvajalcev bi pomenilo, da sc reducira funkcij9 zbora proizvajalcev na gole gospodarske zadeve, oziroma d9 se tn zbor sili v zagovarjanj9 koristi posameznih kolektivu* proizvajalcev. 1 «