Podpisal sem pogodbo
za nedoločen čas
Stojkn na hodniku uprave »Gradiso-vega« gradilišča v StrnišČu in opazu-jem delavce, ki ee nekam bolj nemirno kot  sicer zbirajo   v gručah  in govore
—  o pogodbah!  »Zakaj misliš,  France, so  neki  dobre  te   pogodbe?   Delam  že dvajset  let, pa nisem podpisal še no-bene pogodbe, zakaj  bi jo neki moral sedaj?« vprašuje star zidar Miha svo-jega   mlajšega   tovariša   Franceta,    za katerega ve, da se bolj zanima za ta-ke stvari. »Kaj nisi bil na mnažičaem 6estanku, ko nam je bilo razloieno, za-koj   bomo  podpisali  delovne  pogodbe?
—   Torej poslušaj! Delovne pogodbe se podpisujejo zato,   da se  pravilno  ore-dijo delovnl odnosi, pravice in dolžno-sti med podjetjem in delavcem!« Okrog njiju  se  je zbrala gruča in poslu^ala. »Ne vem, če bo držalo,« se oglasi nekdo med  njimi.   »Jaz   sem  slišal,    da    jih podpisujemo zato, da nas bodo potem lahko  premeščali   kamor   bodo   hoteli, posebno v rudnilte!«   France, katerega je   takšno  nepravilno    pajmovanje    o sklepanju pogodb razvnelo, mu zabru-si:  »Tovariš,  mielim,  da se ti  kot  vd ostali zavedate, da smo gradberd    de-lavci,   torej   delavci,   ki   delamo    tam, kjer  je potreba.  če bo potrebno  pri-skočiti  na pomoč kateremu     drugemti gradilišču, bomo šli; saj vendar ne mo-remo   gledati,   da   bi  mi  s   presežkom delovne sile stali, med tem, ko bi dru-gi s težavo  dosegali    plan.«    Pogovor prekine uslužbenec  uprave,   kd  povabi prvo grupo deiavcev, da vstopi v pd-
sarno. France, ki je najmlajši, je prvi na vrsti. Pogodbo podpiše za nedolo-čen 6as. »Kot sin haloškega viničarja, kl ni znal drugega kot skrbeti za trto in cele dneve trdo garati, sem prišel h »Gradisu«. Danes sem zidar-udarnik. Hvaležen sem podjetju in tovarišem za pouk in vzgojo, zato hočem sedaj, ko sem postal kvalificiran borec za plan, svojo hvaležnost pokazati z delora,« je dejal. Trda zidarska roka podpiše de-lovno pogodbo s podjetjem, ki ga je vzgojilo, za ves čas njegovega dela v življenju. Ponosen se ozira France okoli sebe, vendar ne dolgo. Stari Mi-ha, ki je dosedaj nerodno vrtel v žu-ljavi roki od malte poškropljen klobuk in poslušal mlajšega tovariša, pristo-pi: »Tudi jaz za nedoločen čas!« Ne-rodno mu je bilo pred tovarišl, da je popreje sploh vpraial, zakaj so delovne pogodbe.
Tako se vrste drug za druglm. Ne-kateri podpisujejo pogcx3bo za dobo enega, dveh, treh, petih let; drugl zo pet za dobo, dokler ne bo končano de-lo na gradilišču. Na vrsto pride pre-cej močan, debelušast delavec, mračne-ga pogleda. Se preden ga kaj vpraia uslužbenec, reče: »Pogodbe ne bom podpisal!« Prisotni delavci so se ču>iili takemu odgovoru. 2e preje so vedeli, da je nesamostojen, da mlsli z možgani drugih, da je močan posestnik in da je prišel delat samo zaradi kart. Ven-dar niso verjeli, da tudi zdaj ne bo znal samostojno mislitl »Zakaj pa ne,
piijatelj?« ga vpraša uslužbenec, kl ga je ta nepričakovani odgovor iznenadil. »Doma imam posestvo, žena je bolna, otroci v šolah, nima mi kdo obdelovati zemlje, propada mi ži\nna in njive.« Na koncu je dcvdal: »Nameravam >to-piti v zadrugo.« Vročekrvnemu Fran-cetu zopet žilica ni dala miru. Moral mu je povedati svoje. »Leto in pol tl tcrej nl propadala živina in polje ln ti niso hodili otroci v šole, danes oa, ko bi moral kot vsak zaveden držav-ljan podpisati delovno pogodbo, najdeš vse te vzroke in govorlš, da namera-važ stopiti v zadrugo! Poznam te, pri-jatelj, še iz vaških sestankov. Tudi tam sl približno tako modroval. Miso te sprejeli tam In tudi mi te ne potre-bujemo!« Bil je razkrinkan. Potuhnje-no in neodločno je odšel Iz pisarne.
V takšnem duhu poteka podpisova-nje delovnih pogodb v Strnišču. De-lavstvo s polnim razumevaniem in z zavestjo podpisuje pogodbe, saj ve, da je to nov, še bolj izpopolnjen zakon našega delavca — nova velika prido-bitev delavskega razreda.
Do 27. februarja je na gradilišču podpisalo delovne pogodbe 97,4 odst. vsega zaposlenega delavstva, kar po-novno dokazuje, kako visoka je delov-na zavest našega kolektiva.              Uš.