POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5 poštru predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie, Delavska zbornico — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov značaj„ vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služilo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Utev. 21 • Marl&or, torek, one 20. februarja 1940 • Leto XV H konsolidaciji svobodnih strokovnih organizacij Svobodne strokovne delavske in na-meščenske organizacije amsterdamske smeri so morale v sedanjih burnih in zmedenih razmerah tudi pri nas precizno označiti svoja organizatorična in taktična načela. Najprej je preciziral to stališče beograjski Glavni radnički sa-vez za Srbijo, potem zagrebški oblastni odbor in končno centralna uprava Urša v Beogradu na svoji seji dne 22. in 23. januarja 1940. S temi sklepi je ustvarjen organizatorični in delovni temelj, na podlagi katerega se morajo naše organizacije razvijati, da bodo močne, in delovati za izboljšanje socialnega položaja delavskega razreda v državi. /To je bilo potrebno, ker more biti solidarno le delavsko gibanje, ki je zgrajeno na stanovitnih načelih, na katera ne vplivajo politične, nacionalne m verske sile. Te sile razkrajajo, če se pojavljajo v strokovnem gibanju kot egoistična gibanja za osvojitev cblasti nad delavstvom v tej ali oni obliki, ker ne odgovarjajo temeljnim interesom demokratičnega strokovnega gibanja. — Strokovno organizirani delavci in nameščenci so lahko politično opredeljeni. To je njihova privatna zadeva. Razumljivo pa je, da bodo organizirani delavci privatno podpirali le one delav. stranke, ki se iskreno zavzemajo za njih interese in so demokratične. To je logično. Strokovno organiziran član torej napravi bolj prav, če se zunaj organizacije oklene one politične stranke, ki zagovarja njegovo politično svobodo in njegove socialne zahteve. Zanimivo je pri vsem tem, da so sklepi navedenih instanc strokovnega gibanja vsebinsko enaki. To dokazuje, da je delavstvo po vsej državi, v kolikor stoji na višku organizatorične in načelne zavesti, resnično enotno in da zre na potrebe zdravega strokovnega gibanja povsod enako. Ti kadri zrelega organiziranega delavstva niso brez vzroka svarili pred razkrajajočim delom, niso brez vzroka zopet poudarili pot našega strokovnega gibanja. S sprejetimi načeli hočejo ohraniti in utrditi legalnost strokovnega gibanja, izločiti primesi, ki bi utegnile škodovati delavski solidarnosti ter obenem apelirati na strokovno članstvo, da se ne vdaja utvaram in nadejam, kar se tiče organizacije samouprav. Politična samouprava je potreba drugih slojev, potreba delavskega razreda pa je, da ostane tudi v bodoče celota, da se bo kot taka lažje borila za delavske pravice. Tu ne sme igr iti lokalni ali pokrajinski »patriotizem« nobene vloge, ker se s samoupravami socialne in politične razmere za delavstvo ne olajšajo, pač pa otežkočijo. — Samouprava naj se nanaša na stvari, ki jih nekateri pogrešajo, za delavstvo, za delavske razmere, ko bo delavec motal iskati kruh in svoje pravice po vsej državi, se pa s tem ne izboljšajo. V sklepih navedena načela so važna. Prav bi bilo, če bi 'se v našem listu še več pisalo o njih. Demokracija je socialna in kulturna potreba Demokracija je res otrok svobodnjaškega liberalizma. To dobro vedo vsi oni, ki se bore proti liberalizmu, češ, da je ustvaril svobodno konkurenco, ki uničuje slabotneže. Liberalizem je pa ne le pojav svo-bodnjaštva, ampak posledica razvoja posestne družbe iz starega fevdalizma v kapitalizem. Kapitalizem je potreboval svobodo zase, za svoj razmah, za osvojitev kapitalistične oblasti. Svobodo je zahteval le zase, ne za narod, ne za delavstvo. To nam potrjujejo dolgoletni boji kmetov proti fevdalizmu in poznejši boji narodov, zlasti delavstva, za politične svoboščine. Mnogokrat je tekla kri za svobodo v tej ali oni dobi. Najhujši in največji boji so se vršili v Franciji pred 150 leti, kjer je še danes vsaj načelno priznana politična svoboda. Res je, da tudi v Franciji še mnogo manjka do prave svobode, zlasti socialne ni, ali to ni znak, da bi se francoski boji za svobodo ne bili obnesli, marveč le, da kulturni pravec v tem smislu še ni dosegel vrhunca svobode. Liberalistični kapitalizem je računal le s svojo svobodo. Njegov gospodarski proces pa je postajal bolj in bolj krivičen. Oziral se ni na družabne socialne razmere in potrebe. S tem je izločil iz svobode vse delovne sloje in jih postavil izven gospodarskega procesa, razen kolikor jih potrebuje za vršitev svoje gospodarske produkcije. Z drugimi besedami bi to rekli, da se je gospodarski kapitalizem kulturno razvil v pravcu, ki ne služi več človeštvu, marveč le sam sebi. Kapital ie zgrešil svojo socialno in kulturno nalogo v človeški družbi s tem, da ne služi splošnemu človeštvu. Gospodarski liberalizem je torej dosegel višjo razvojno kulturno stopnjo, ki se pa mora zaradi velikega nedostat-ka, izpolniti z novo, že dolgo zahtevano politično in socialno demokracijo. Politična in socialna demokracija sta danes dva velika ideala, ki iprevevata delovne sloje, socialne politike in pomembnejše kulturne delavce. V politični in socialni demokraciji vidimo višek kulturne stopnje človeštva. Zlo kapitalistične družbe skušajo nekatere države odpraviti z državnim kapitalizmom ali socializacijo produkcije. Ta politika je sicer priznanje družabnih krivic. Ne more pa nadomestiti kulturno edino primerne politične in socialne demokracije. Zakaj vsako omejevanje svoboščin v tem ipravcu je sramotno za človeka in vede v nekaj letih do enake krize, ker nobeno nasilstvo, ki ga notorično vodi reakcija, ne more ustrezati političnim in socialnim potrebam kulturnega človeka. Politična in socialna demokracija je ideal kulturnega človeka. Za ta ideal se bo borilo naše socialistično gibanje, ki bo tudi bodoče volitve, kadar že bodo, motrilo s tega zrelišča. Danes mora biti naša zahteva politična in socialna demokracija, ker bi bila politična demokracija brez socialne le varanje. Tudi v gospodarstvu hočemo soodločevati. Oni pa, ki govore o libei ralistični iznajdbi demokracije, pa lažejo. Demokracija je zahteva razvo:a in vsi, ki so proti njej, so za razne oblike diktatur, ki ponižujejo človeka. Angleško-nemSko razraiunavanje v norveških vodah Angleški rušilec prisilil nemški parnik, ki je vozil ujete angleške mornarje, da je nasedel. Ladja je hotela uiti rušilcu v nek norveški fjord. Rušilec je pozval norveške vojne ladje, da naj ustavijo parnik, ker je oborožen in vozi na krovu angleške ujetnike. Ker norveške vojne ladje niso hoteli ničesar ukreniti, je rušilec napadel »Altmark« in se z nosom zaletel v njegov trup. Nato so angleški mornarji vdrli na krov nemškega parnika in po kratkem boju premagali nemško posadko. Padli so 4 nemški mornarji in en angleški. Večina posadke je bila ujeta. Angleži so osvobodili 55 častnikov in 220 mornarjev, ki so tvorili posadko 7 angleških ladij, katere je potopila križarka »Graf Spee«. Ta spopad v norveških vodah pomeni kršenje norveške nevtralnosti, tako s strani Nemcev, kot tudi Angležev, Norvežani so protestirali v Londonu. Nemci pa v Oslu. »Altmark« pa je nasedla na pečino. Angleška admiraliteta je ugotovila,. da plovejo nemške vojne in oborožene I trgovske ladje, ki se vračajo v nemške vode preko Severnega morja vzdolž norveške obale in to v pasu, ki spada pod norveško nadoblast. Pa tudi nemške podmornice, ki plovejo iz nemških luk v Severno morje, se poslužujejo te poti. Kot dokaz zato služi torpediranje treh tujih ladij po nemških podmornicah v norveškem obalnem pasu. Zato oprezuje angleška mornarica že nekaj časa vzdolž norveške obale na nemške vojne in oborožene trgovske ladje. Dne 17. t. m. je angleški rušilec »Cos-sack« opazil 12.000 tonsko nemško oboroženo trgovsko ladjo »Altmark«, ki je bila spremljevalna ladja nemške križarke »Graf Spee«, kako se vrača v norveških vodah v Nemčijo. Strahote volne na Finskem Severno od Ladoškega jezera je položaj v glavnem nespremenjen. Finci javljajo, da so z uspehom zabranili prehod Rusov preko zamrzle površine La-doškega jezera in uničili 180 oklopnih sani. Pri Kuhmu, dalje severno od Ladoškega jezera, so zašli trije sovjetski bataljoni v zasedo in je padlo v teh bojih okrog 1800 sovjetskih vojakov. Položaj Fincev postaja vedno bolj obupen, ker nimajo rezerv, s katerimi bi mogli nadomestiti svoje izgube na ljudeh in še manj da bi izmenjali čete v prvih postojankah. Sedaj so bili pozvani v vojsko vsi 41 in 42 let stari moški, poprej pa so že odšli 43 in 44 let stari. Ponovno se širijo vesti, da bosta Anglija in Francija poslali na Finsko 100.000 mož armade, dočim je orožje in letala deloma že na Finskem, deloma pa na potu. •« i *>».-<» - v m Društvo narodov za pomol Fincem Društvo narodov je na zadnji seji priporočalo državarrf, da podpirajo Finsko. Na apel so odgovorile pritrdilno skoraj vse države, le Anglija in Francija sta obljubili tudi vojaško pomoč Finski. Balkanska gospodarska konferenca bo v Beogradu v maju. Napovedana gospodarska konferenca balkanskih držav se bo vršila maja meseca v Beogradu in ne v Atenah, kakor je bilo določeno po prvotnem načrtu. — Na konferenci bodo razpravljali o boljših gospodarskih stikih balkanskih držav, kar zagovarja socialistično gibanje nad petnajst let. Finci so se vsled strahovitega oritiska Finskem Ofenziva sovjetske armade na Kare-lijski ožini traja že skoro 20 dni nepretrgoma. Vedno sveže rezerve pehote napadajo finske postojanke, podprte od številne artiljerije, oklopnih sani, tankov ter stotine bombarderjev, ki z bombami obsipavajo ozadje finske fronte. Ruska ofenziva proti Mannerheimovi črti se razvija na treh odsekih: prvi odsek je ob Finskem zalivu (pri Summil med mestom Bjorke (Koivisto) in reko Vuoksi, srednji odsek je pri M,uoli, vzhodni odsek pa je ob reki Tajpaii in mestu istega imena ob Ladcškem jezeru. Sovjetskim četam se je posrečilo, da so pregnale Fince iz prvih utrjenih postojank ob Finskem zalivu. Finci so se umaknili v drugo obrambno linijo, vendar pa se jim je umik posrečil brez večjih izgub. Izpraznjeni teren je silno ne- ogromne ruske premoči umaknili ob zalivu. prikladen za prodiranje ruske pehote. Vsa pokrajina je razrita od stotisočev j ruskih granat in posejana z izstrelki, ki | niso eksplodirali. Razen tega so minska polja, ki ogrožajo napredovanje. Z otočja nasproti ■ mestu Koivisto obvladajo finske baterije področje, ki so ga Finci, izpraznili. — Rusi zaenkrat preko tega i ozemlja še niso prešli, kar dokazuje ':udi dejstvo, da so boji na tem odseku pojenjali. Strahote bojev na Mannerheimovi liniji je težko opisati. Temu primerne so seveda izgube na ljudeh in materijalu. Težaven je položaj za Fince tudi ob reki Tajpaii. Po sovjetskih poročilih so sovjetske čete v sedanji ofenzivi na Mannerheimovi liniji zasedle 162 utrjenih finskih postojank, zaplenile 170 topov in 420 strojnic. Skandinavska v kr minem položaju Švedska odklonila solidarnost s Finsko. Finska je prosila vojaško pomoč v Švediji. Javno mnejne je za to pomoč in prostovoljcem država ne dela ovir. Z ozirom na svojo varnost pa želi Švedska ostati nevtralna, c,f u * V svrho razmolrivanja se dne 24. In 25. februarja v Kodanju sestanejo ministri Švedske, Norveške in Danske na konferenco. Na tej konferenci bodo razpravljali zlasti o prošnji Finske in o posledicah pomorske vojne. N? zapadnl fronti so zmerni topniški boji. Nad Nemčijo so bili te dni letalski boji med angleškimi in nemškimi letali. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno. Vojna do oopolne zmage pravi angleški minister Chatiield. Angleški minister za podreditev gospodarstva narodni obrambi Chatfield je izjavil dne 17. t. m.: Anglija obvlada morja. Sovražnik še ni kdo ve kako izpopolnil svoja sredstva za vojno na morju. Potapljanje trgovskih in ribiških ladij brez opozorila pa je resnično njegov izum v pomorskem vojskovanju. Tako so nekoč ravnali samo morski roparji in morski razbojniki. Toda angleška mornarica je med tem potopila skoro vse nemške podmornice, ki so si upale priti na odprto morje. — Odslej se bo potapljanje vršilo še hitreje, vsekakor mnogo hitreje kot pa bo mogla Nemčija graditi nove podmornice. Anglija ima na kopnem vojsko od preko enega milijona mož, Te vojake čaka težka naloga, da premagajo sovražnika, ki se je več let vneto pripravljal na vojno in je vojaško zelo' sposoben. Težko se bo boriti proti temu sovražniku v znamenju naših tradicionalnih pojmov o viteštvu in velikodušnosti, ker je vzgojen v duhu tigrovske miselnosti. Kompromis je nemogoč. Narodi ne morejo živeti v miru, dokler bo večina nemškega naroda ubogala svoje sedanje vodnike in se strinjala z njihovimi načeli, s katerimi skušajo opravičiti politiko sile in grde krivice. Glede Rusije pa je dejal, da je sreča za Anglijo, da pogajanja z Moskvo niso uspela. Anglija smatra tudi za svojo dolžnost, da pomaga Fincem, ki so bili napadeni, Doma Ln v/ekt, ljuba Davidovli umrl Glavni odbor Demokratske stranke objavlja, da je danes, dne 19. februarja ob 8.40 umrl predsednik stranke in bivši ministrski predsednik Ljuba Davido-vič. * Davidovih Je umrl vsled oslabelosti srca. — Pokojnik je bil med srbskimi meščanskimi politiki vedno najbolj popularna osebnost. Zavzemal se je že od nekdaj tudi za sporazum med Srbi in Hrvati. Velik nasprotnik je bil še-stojanuarske politike. — Davidovič je umrl star 86 let. Ka| išie Rooseveltov odposlanec v Evropi Interpelacija angleške delavske stranke v spodnji zbornici. V imenu opozicije je poslanec angleške delavske stranke Greenwod vprašal v spodnji zbornici predsednika vlade, kakšen namen ima prihod pomočnika zunanjega ministra USA Welsa v Evropo, Chamberlain je v odgovoru opozoril na vesti, da Wels ne namerava evropskim državam predlagati konkretne predloge, in da se tudi ne bo objavljalo poročil, ki jih bodo Wellsu dajale posamezne države. Iz tega odgovora predse'jpika vlade ni razviden namen Wellesovega prihoda. Vsekakor pa smo prepričani, da ima njegova akcija gospodarsko-politični namen, ki ga zasledujejo Zedinjene države v pogledu bodočega razvoja. Posredovanje med državami bi prišlo v poštev le, če bi katera država sama stavila predloge za mir. Zedinjene države pa pri tem posredovanju nedvomno računajo z gospodarskimi računi in uspehi. ____________________ Vremenske napovedi. Zemunska vremenska postaja napoveduje, da bo oblačno in do bo še snežilo. Računati je tudi, da bo postalo še bolj mrzlo. Oddelek sovjetske vojske je dne 17. februarja prekoračil turško mejo na Kavkazu. Brl je razorožen. Razno Slabo poznajo socialno zakonodajo. Neki gospodje so predložili g. banu pr-sdlog, da naj izposluje letne dopustie za rudarje v privatnih rudnikih, kakršnih so deležni delavci v smislu § 329 obrtnega zakona V pojasnilo naj služi, da delavci nimajo po obrtnem zakonu nobene pravice do dopusta. Razbojnika Haceta iSčejo. Trdi se, da je našel svoje pribežališče na Sv. Planini nad Trbovljami. Strokovna internacionala je razpisala prostovoljne zbirke za Finsko (za bolniško nego in begunce). Zbiranje prispevkov je pri nas zabranjeno. Prostovoljci iz Anglije za Finsko, kakor poroča >*Daily Herald«, morajo potovati na Finsko ob svojih stroških ali na stroške Finske. 27 letni Angleži, ki bodo letos poklicani v vo)-sko, ne smejo oditi kot prostovoljci na Finsko. Dobički železniških družb v Angliji. Akcije železniških družb v Angliji zaznamujejo porast tečajev, tako da so lastniki profitirali doslej že 100 milijonov funtov sterlin^ov (24.500 milijonov dinarjev), ako bi se odločili vse akcije prodati tistim, ki po rajih povprašujejo. Akcije so poskočile, ker vse računa z velikim prometom med vojno, kar ibo vrglo lep dobiček. Kadar bodo akcije zopet padle, bodo seveda tis tli, ki so jih drago kupili, najbrž pošteno gor plačali, ako ne bodo dobički od prometa tako veliki kot se nadejajo. 1 Tudi Ukrajinci se bodo preselili v Rusijo. DNB. Preselitev Ukrajincev, Belorusov in Ru-sinov, ki žive sedaj še v Guberniji Poljske, zasedeni od Nemcev, v Sovjetsko Rusijo se bo izvršila v času od 18. februarja do 1. marca. Varšavski načelnik dr. Dengel in pooblaščenec Sovjetske zveze Šlarenko sta objavila razglas, v katerem navajata podrobnosti o preselitvi in kaj si sme vsak vzeti seboj. Premoženje, ki ga bodo izseljenci pustili doma, bosta oba zastopnika skupno popisala in bo prišel pod. posebno nadzorstvo. Ko 'bo preseljevanje končano, se bo na obeh straneh ugotovljena vrednost premoženja izravnala. Eksplozija v tovarni za nmnicijo v Avilieni v Italiji je usmrtila pet delavcev, več pa iežko ranila. Smrt največjega sodobnega alzaškega pisatelja. V starosti 56 let je umrl največj.i -sodobni pesnik in pisatelj Alzacije, Rene Schickele. — Bil je borec za človečanstvo in svobodb ter je izdajal svoja dela v nemščini in francoščini. V Črni gori... V zabavo našim čitateljem prinašamo to-le originalno »Slovenčevo: vest X dne 17. februarja: »Vodstvo socialistične stranke v Črni igori je v znak protesta proti dr. Živku Topaloviču razpustilo vse socialsitič-ne organizacije v Črni gori ter je kolektivno izstopilo iz stranke in tako likvidiraLo socialistično gibanje v tamošnjih (krajih.« /*• * • -* s*, * V informacijo »Slovencu« pa povemo, da v Črni gori sploh ni bila formirana Socialistična stranka, zato ni mogel nihče iz nje izstopiti, najmanj pa kakšno vodstvo. »Slovenec« včasih rad vali kukavičja jajca, ki mu jih podtaknejo tisti, proti katerim se bori na vso moč in še malo, toda v bojni proti socialistom koraka z njimi v isti liniji. Kljub temu pa nismo mogli verjeti, da sliši »Slovenec« v sedanjih mrzlih dneh in pod tako visokim snegom — travo rasti. Nov član državnega sveta- Bivši Jevtičev poslanec in odličen pristaš slovenskega dela JRZ dr. Andrej Veble, sedaj odvetnik v Mariboru je imenovan za člana državnega sveta v 2. skupini. Bednostni iond, v katerega plačuje delavstvo pol odstotka kosmatega zaslužka, delodajalci pa 1 odstotek izplačanih mezi, je vstavljen v proračun dravske fcanovine z zneskom 7.2 milijona dinarjev napram 6.85 milijonov dinarjev v 1. 1938. K’ako bo krila banovina izpadek na trošarini na vino? Trošarina na vino in opojne pijače v lanskem banovinskem proračunu je znašala 18 milijonov dinarjev. Od letos dalje ne sme banovina pobirati nobene trošarine na vino. — Kljub temu pa je v proračunu predvidiena postavka trošarine na alkoholne pijače v mesku 27.7 milijonov dinarjev. G. ban dr. Natlačen je izjavil, da banovina računa s tem iznosom trošarine, ker je finančni minister v Beogradu obljubil, da bo izpadek na trošarini na vino izplačal banovini iz državnih sredstev, Občinski uslužbenci in njihove plače. Ban g. dr. Natlačen je ugotovil ob priliki proračunskega zasedanja, da je okrog 60 odstotkov občinskih uslužbencev plačanih pod minimumom, katerega je določil g. ban v uredbi o minimalnih plačah nameščencev in trgovskih pomočnikov. Vendar pa banova uredba ne velja za občinske uslužbence. Sedaj so se otbčinski uslužbenci pričeli obračati na g. bana s posebnimi vlogami, naj dekretira povišanje njihovih mtzer-nih plač. G. ban pravi, da je to priporočil občinskim upravam z okrožnico z dne 14. decembra 1939, več pa da ne more storiti, ker bi to pomenilo poseg v ustavo in z zakonom določeno samoupravo občin. Dan Treh kraljev je velik srbski narodni praznik. Na ta dan je bila že od nekdaj slava srbske narodne radikalne stranke. Vsi radikali, ki so bili sprti med' seboj, so se na ta dan pobotali, si oprostili žalitve in podobno. Letošnje leto, v času pribiranja radikalnih sil, pa je bilo v Beogradu namesto ene proslave — nič man) kot pet radkalskih proslav. Za marsikaterega radikala je bilo to huda preskušnj*, ker ni vedel, ali je prišel na pravo proslavo, ali ne. Srbska radikalna stranka pripravlja oklic. Radikalna stranka pripravlja razglas, v katere«' bo razložila svoje stališče k aktualnim vprašanjem, zlasti glede združitve radikalov. Za volitve v mestne občine se zavzema »Na-pred«, glasilo univ. prof. dr. Iliča. Mestne občine sestavljajo imenovanje uprave, dočira so podeželske občine že dvakrat volile može svojega zaupanja, četudi javno in po večinske« proporcu. Življenjski prostor. »Hrvatski dnevnik« neprestano reklamira za ibanovino Hrvatsko življenjski prostor, ki ga predstavlja po njegovem mnenju muslimanska Bosna, katero želi na vsak način vključiti v banovino Hrvatsko, da bo gospodarsko sposobna življenja . .. Naši na Koroškem. Mohorjeva družba je 'io-tela poslati letos kot običajno svojo edicijo knjig svojim članom v slovenskem delu Nemčiji pripojene Koroške. Nemške nadzorne instance pa so uvoz knjig prepovedale Poslanika na poročanje v Beograd. V Beograd sta dospela na poročanje berlinski poslanik dr. Ivo Andric in londonski poslanik dr. Ivan Subotič. Drž. rudniki znižali ceno premogu. Drž. rudniki so že januarja meseca zvišali ceno premogu za 5 do 10 din pri toni. Se^aj je ministrstvo za šume in rude sklenilo, da so se s 15. februarjem zopet dvignile cene za din 50 pri toni — Zvišanje cen znaša 20 odstotkov. Enako bo zvišal cene premogu iz Breze in Zenice koncern »Jugočelik«. Mezde delavcem so se pa zvišale za 13.5 odstotkov. 250.000 ton pšenice sta kupili Anglija in Francija v balkanskih državah v mesecu januarju t. 1. Peti mednarodni kongres za kazensko pravo se bo vršil letos v Beogradu. Romunski zunanji minister Gafencu bo, kakor poroča pariški »Journal', v kratkem w-toval v Rim na razgovore z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. 100 tisoč iuntov šterlingov za poljske begunce. Angleška spodnja zbornica je odoorila kredit v višini 100 tisoč iuntov šterlingov za tiste poljske begunce, ki ^o se zatekli v razne nevtralne države. Angleški minister za dominione Eden se namerava iz F.cinta podati v Ankaro na obisk pri turški vladi. 50.000 Poljakov dela v Nemčiji. V najnovejši reviji »Vierjahresplan« piše ministrski uradnik Tim, da je dobila Nemčija po končani vojni na Poljskem ogromno delovnih sil za poljedelska dela. Najprej so za to uporabili poljske ujetnike, ki so se izkazali kot dobri delavci že pri lanski jesenski žetvi. Večina podjetij je obdržala te ujetnike tudi preko zime in jih zaposluje pri gradnji cest, gozdnih delih in melioracijah. Sicer s tem še ni popolnoma krita potreba težakov, vendar je bila to izdatna pomoč, ker zaposlujejo sedaj v Nemčiji dvakrat več ujetnikov za težaška dela, kot je bilo lani vseh tujih poljedelskih delavcev v službi. — Letos bodo v Nemčiji še intenzivnejše izrabili poljske delovne sile, razen tega bodo dobili zadosti delavcev še iz drugih držav, tako da bo raih leta 1940 s težaki še bolje oskrbljen kot doslej. Zane Grey: 7i Mož Iz ^ozda Dale je strmel v Helen, v njegovem pogledu se je zrcalilo občudovanje in začudenje. »Recite mi, ali ste še enkrat srečali medveda?« je vprašal osupel. »Ne. Ali ga — niste — usmrtili?« je sopihala Helen in polagoma zlezla na sedlu v dve gubi. »Ušel nam je v skalovje. Divji teren tod naokoli.« Helen je zdrsnila raz konja in se glasno oddahnila, ko se je vsedla na travo. Opazila je, da je bila krvava, umazana/ kuštrava in premočena, da je kar kapljalo od nje. Njena jezdna obleka je bila razcapana. imela je občutek, kot da bi jo v sleherni mišici peklo in zbadalo ter da bi imela vse nejene kosti polomljene. Toda čutila se je bogato odškodovano, ko je vjela Dalejev prodirajoči pogled in opazila Bojino brezmejna začudenje. »Nel — Rayner!« se je izvilo Bo. »Ako bi bil — moj konj — bolj vajen ježe po gozdovih«, je zasopla pripovedovala Helen, »potem bi ne bila zgubila toliko časa — z jahanjem po bregu navzdol, in bi vaju bila dosegla, — ter prehitela.-« »Vi ste jezdili po bregu navzdol?« »Seveda«, je rekla Helen smejoč se. »Midva sva vsak korak napravila peš in se šteje va srečna, da sva prišla tu doli«, je rekel Dale. > Nikdar ne bi bili smeli nagnati konja po tej strmini. Saj je moral enostavno zdrsniti navzdol?« »Drsela sva, — da. Toda jaz sem ostala v sedlu « Bojina nevernost se je spremenila v občudovanje, od začudenja ni mogla spregovoriti. Na Da-leiovem resnem obrazu se je pojavil smehljaj, kar ie bilo pri njemu tako redkokdaj. »Zelo mi je žal. Prenaglil sem se. Mislil sem, da se boste obrnili. . . Toda konec dober, vse dobro . . . Helen, ali ste se danes prebudili?« Povesila je oči, kajti ni se hotela srečati z vprašujočim pogledom, ki je počival na nji. »Mogoče — nekoliko«, je odvrnila in si pokrila obraz z rokama. Spomnila se je njegovih vprašanj, — njegovih trditev, da ne pozna pravega smisla življenja, — in na svoj trdovraten prigovor in postalo jo je malce sram; toda ni trajalo dolgo. »Ta gonja je bila pa res nekaj izrednega«, je rekla. »Sama sebe nisem več poznala; imeli ste prav « »V čem mi dajete prav?« je vprašal. »Skoro bi lahko rekla v vsem, — z izjemo ene edine stvari«, je odvrnila s smehom in grozo. »Sedaj sem na pol sestradana, — bila sem tako divja na Bo, da bi jo bila mogla zadaviti. Iz oči v oči sem si stala nasproti s to strašno zverino... O, sedaj vem, kaj je smrtni strah! . . . Med jezdenjem sem bila dvakrat zašla, — da nisem videla ne kod ne kam. To je vse,« Bo je končno vendarle zopet našla besedo »Edino eno ti še preostaja, da bi se do blaznosti zaljubila, ali ne?« »Po Dalejevem naziranju mora priti tudi to K izkušnjam, ki sem si jih nabrala danes, — predno bom vedela, kaj je pravo življenje«, je odvrnila Helen s hlinjeno nežnostjo. Lovec se je obrnil, pripravljen na odhod. »Pojdi mo«, je rekel suho. Trinajsto poglavje. Zopet so potekali dnevi; med jezdnimi pohodi po rušnatih tleh te čudovite v zlate in škrlatne barve odete doline, med poslušanjem lahnega in neprestano menjajočega se šumenja vodopada podnevi in divjega, otožnega tuljenja za plenom oprezujočega volka ponoči, med plezanjem v omotične višine, kj«ii je pihal veter z vso silo, je Helen Rayner pozabila na čas in na vse nevarnosti. Roy Beeman se ni vrnil. Ako je Dale včasih go voril o Royu in njegovih poizvedbah, nista vedeli dekleti kaj reči k temu, razen da sta od časa do časa izrazili svojo skrb glede starega strica; potem pa sta zopet pozabili na vse. »Rajska livada« bi bila ne-odoljivo privezala nase vsakogar, ki bi bil v tem času četudi le kratko živel v objemu te čarobnosti; nikdar več bi mu ne izginila njena slika iz njegovih sanj in k njej bi se vračal v svojem hrepenenju. . v, Bo se je docela udala temu divjemu življenju, živela je samo še za svoje konje, za jezdenje in za udomačene ljubljence iz živalskega sveta, posebno za Toma in kuguarja. Velika mačka ji je sledila na vsakem koraku, se igrala z njo, kot mačica, se valjala na hrbtu zamahujoč s svojimi šapami, polagala svojo veliko glavo v njeno naročje in pri tem, predla od zadovoljstva. Bo se menda ni bala nobenega bitja ali stvari na svetu, tu v tej divjini pa ji je popolnoma izginil vsak strah. Med Dalejevimi ljubljenci je bil tudi napol odrasel črn medved po imenu Mus. Bil je silno ljubosumen na malega Buda, do Toma pa je gojil neizmerno sovraštvo; sicer pa je bil zelo dobrodušen medvedji stvor in Dale mu je posvečal nepristransko pozornost. Tom ipa je takoj nagnal medveda iz taborišča, čim je Dale obrnil hrbet, in včasih je izostal Mus po cele dneve in si pomagal sam na svojo pest, kakor je Pač vedel in znal. Ko je prišla Bo, ki je posvetila živalim velik del časa, se je Musu v taborišču ocividno mnogo bolj dopadlo. Dale je prorokoval, da bo nastal nemir med Tomom in Musom. ^ , lpo sporazumu 17 predstavnikov SMRJ in 8 predstavnikov JSZ. Nato je predavatelj s. dr. Reisman v poljudnem nagovoru podal kratek zgodovinski pregled postanka socialne zakonodaje in zlasti tistih zaščitnih določb, ki so važne za delavca v nemirnih časih. Vsa ta zakonodaja je nastTa več ali manj v kritičnih dneh bivše Avstrije, ko so tedanji oblastveniki 'bili iprimorani računati z delavskim gibanjem. Tudi v današnjih kritičnih dneh mora delavstvo stremeti za čim popolnejšo zaščito. To bo pa doseglo le na ta način, ako bo poznalo in uveljavilo zaščitne zakone, ki jih na papirju že ima ter si priborilo še novih. Poleg organizacije je predvsem potrebno, da delavstvo čita in naroča svoj list »Delavsko Politiko«, ki mu nudi poduk in s tem tudi zaščito. Naslednji je govoril nato s. Erž^n o zahtevi delavstva po energičnem pobijanju draginje, kajti draginja vedno hitreje narašča, kot pa se večajo mezde. Pozval je delavstvo, da se briga za vsa javna vprašanja, ki so na dnevnem, redu, zlasti tudi za vprašanje nove ureditve države, ki ga delavstvo ne more obravnavati samo z ozkih nacionalnih vidikov, ampak z. zrelišča svojih socijalnih interesov, kakor ga kapitalisti obravnavajo z zrelišča gospodarskega profita. V vsem svojem udejstvovanju pa ne sme delavec nikdar pozabiti na čim ožje in čim popolnejše sodelovnje žene v organizaciji. Posebej je še opozoril na razne prišepeto-valce v obmejnih krajih, ki zavajajo delavstvo z napačnimi informacijami, .'j ... ...I< Poziv poslušalcem, da naj se naroče na »Delavsko Politiko«, je rodil popoln uspeh, priglasilo se je 17 novih naročnikov, ki so domala vsi plačali list v naprej in obljubili, da bodo ostali redni plačniki. Kljub obravnavanju resnih problemov in vprašanj pa je bilo na predavanju tudi zabavno in veselo. Posebej moramio pohvaliti skupino sodrugov iz Prevalj, ki je prišla z zaupnikoma ss. Stau-dekerjem in Brunkerjem na čelu. Guštanjsko delavstvo bo s svojo vztrajnostjo in zavednostjo gotovo doseglo uspeh tudi v mezdnem boju, kakor je ob koncu ipovdaril predsednik zborovanja s. Verčko, ki je zaključil prireditev s klicem Družnost! Delavski pravni svetovalec Vprašanje: Ali moram izplačati mezdo, za čas, ko je bil moj pomočnik na 3 mesečnih vojaških vajah, ker je bil potrjen samo za službo v operativni vojski. Rednega kaderskega roka pa ni nikdar služil. Ali se mora izplačatt mezda tudi za čas navedenih 3 mesečnih vojaških vaj? Odgovor: Zakon pravi, da je treba izplačati pripadajočo mezdo službojemniku, ki je radi opravljanja vojaške vežbe zadržan vršiti svojo službo. Pristoji mu pravica do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, ako je trajalo njegovo službeno razmerje neprekinjeno vsaj leto dni. Če je pa trajalo njegovo službeno razmerje vsaj 14 dni, pa mu gre plačilo mezde za 1 teden. — Po našem mnenju je treba smatrati tudi zgoraj navedene 3 mesečne vojaške vaje za istovetne orožnim vajam, ker teh orožnih vaj pač ni mogoče po njihovi svrhi in namenu smatrati za vojaško službo v stalnem kadru. Zato ie treba po našem mnenju tudi za čas tu na-I vedenih vojaških vaj izplačati denarne mezdne prejemke, največ za dobo 4 tednov. Mezda za orožne vaje (Trbovlje) Vprašanje: Poklican sem bil na trimesečne orožne vaje, ker še nisem nikdar služil vojakov, Ali mi je dolžan delodajalec plačati mezdo za ta čas? Odgovor: Če ste bili, predno ste šli na orožne vai® pri istem delodajalcu v službi že najmanj leto dni, Vam je dolžan plačati mezdo za 4 tedne orožnih vaj, če pa še niste bili teto dni v službi, Vam je dolžan plačati mezido za en teden orožnih vaj. Plačilo tujega dolga (Štore) Vprašanje: Moja sestra in nien mož sla pri nekem mizarju kupila pohištvo. Del kupnine se je zavezala plačati mizarju moja mati. Sestra se je izselila in prodala pohištvo meni. Ker mioja matifii plačala obljubljenega zneska, ga terja sedaj prodajalec od mene. Ali sem dolžan plačati? Odgovor: Če se niste zavezali plačali in če si prodajalec ni pridržal lastninske ali zasta/ne pravice na pohištvu do popolnega plačila, odnosno niste Vi za ta morebitni pridržek vedeli, niste dolžni plačati ničesar. Plačilo stroškov v bolnišnici (štore) Vprašanje: Moja sestra je zbolela radi tega, ker je morala pri prejšnjem delodajalcu spati v mrzli sobi ter je morala iti radi bolezni v bolnišnico. Delodajalec je ni imel prijavljene pri bolniški blagajni, radi česar zahteva sedaj bolnišnica plačilo stroškov od nje, odn. od očeta, ker ona sama ničesar nima. Ali je dolžan oče plačati stroške? Odgovor: Po zakonu je oče dolžan plačati tudi bolniške stroške za svojim otrokom, če ta ničesar nima. Res pa je, da bi plačala v primeru Vaše sestre stroške bolnišnice bolniška blagajna, ako bi bil delodajalec Vašo sestro v smislu zakona zavaroval. Vaša sestra naj zahteva zato, da bolniška blagajna takoj uvede postopanje proti delodajalcu in izterja od njega predpisane zneske za naknadno zavarovanje, nakar bo lahko plačala tudi bolnišnico. Vaš oče pa naj pri upravi bolnišnice prosi, da počakajo z izterjevanjem toliko časa, dokler ne bo rešen postopek pri bolniški blagajni. Pokojnina od Bratovske skladnice (Prevalje) Vprašanje: Od Bratovske skladnice dobivam pokojnino. Ker pa je ta zelo nizka in moram skrbeti za tri nepreskrbljene otroke, bi šla rada kam v službo. Ali izgubim v takem slučaju pravico do pokojnine? Odgovor: Po pravilih, bratovske skladnice izgubite pokojnino le, če greste v tako službo da postanete članica bratovske skladnice, t. j. v sluižbo h kakemu rudniku. Drugače pa bodete lahko pokojnino prejemali kljub službi. Sodne takse (Rečica) Vprašanje: Lani sem zgubil pravdo. Takrat sem predložil sodišču ubožno spričevalo za priznanje pravice revnih, toda sodnik tega spričevala ni jjotel sprejeti. Bil sem obsojen na plačilo pravdnih stroškov in mi je sedaj poslala davkarija plačilni nalog, da moram plačati na račun sodnih taks din 119. Ali je mogoče, da se mi naknadno prizna pravica revnih? Odgovor: Ker niste dosegli v teku pravdnega postopanja pravice revnih, ste dolžni povrniti tudi vse sodne takse, če ste v oravdi propadli. Za nazaj pa ne morete doseči poznanja pravice revnih, ker se ta priznava le od dne priznanja dalje. Če ste tožili, ste morali po obstoječih predipish' že takoj oh vložitvi tožbe in ob vseh nada1jnjih sodnih dejanjih plačati odgovarjajočo sodno takso. Zato se obrnite na sodišče ter tam poizvedite, odkod izvira ipo davkariji naznačeni znesek za sodne takse. Če pa sodnik ni hotel priznati pravice revnih, ko ste mu pravočasno predložili ubožno spričevalo, se morete zoper tako postopanje sodhika pritožiti na .predsednika Aoelacijskcga sodišča. Seveda taka pritožba bi bila umestna le, če izpolnjujete vse pogoje za priznanje revnih in je Vaš težek socialni položaj dovoljno razviden. Vzgoja k potrpežljivosti Dve vrsti Potrpežljivosti srečavamo v življenju. Prva je neprava potrpežljivost, ki spada vi bistvo slabičev in je bolj škodljiva kakor koristna,, ker samo pospešuje tuje samo-paštvo in tujo sebičnost. Ona druga, prava potrpežljivost, ki izvira iz samopremagovanja, pa spada med junaške, zaslužne kreposti. Zal pa je te prave potrpežljivosti vedno manj in vedno bolj postajajo ljudje nepotrpežljivi, kar pač spada k tempu sedanjega časa. Ce človeku v trgovini takoj ne postrežejo, če mora le za hip čakati na kosilo, če se mu takoj ne izpolni vsaka želja če ima opravka z osebo, ki mu ni všeč, če mu kako deioi po lastni nerodnosti ne gre prav izpod rok — vselej se takoj dvigne v njem val nepbtrpežljivosti in kdor nima samega sebe dobro v oblasti, da hitro svoji neučakanosti duška na bolj ali manj rebat način. Ker je pa nepotrpežljivost slab vodnik v življenju, je važna naloga slehernega vzgojitelja, da privzgoji otroku pravo mero Potrpežljivosti, da odvadi otroka sebičnosti, samoljubno-sti, častihlepnosti in prevelike občutljivosti v telesnem in duševnem oziru. To pa storimo predvsem z lastnim vzgledom. Vsaj vpričo otrok naj starši ne pomilujejo neprestano sami sebe, naj ne tožijo prekomerno nad svojimi resničnimi težavami in naj vsakdanjih majhnih neprilik ne napihujejo). Otroci naj nikoli ne vidijo, da smo kje druge prekanili, prav tako pa tudi ne smemo dopustiti, da bi otroci, če morajo kje čakati, s svojo gibčnostjo in urnostjo ogoljufali spredaj stoječe ljudi. Z besedo in zgledom je treba otroke že v zgodnji mladosti opozoriti na to, da se svet ne suče okoli njih, da mora vsak nekaj potrpeti in čakati, da iz občutljivcev in neučakancev ne zrastejo pravi in celi ljudje. Higienski nasveti Ce se prhljaja z nobenim drugim sredstvom ne moreš rešiti, kupi v lekarni lonček žveplenega mazila (za 7 din) in si maži lasišče tam, kjer imaš prhljaj, vsak drugi ali tretji večer tako dolgo, da si ga popolnoma odpraviš. Las si ves ta čas ne umivaj., da ne odtegneš lasišču še več maščobe. Temni kolobarji pod očmi so največkrat posledica nezadostnega nočnega počitka. V tem slučaju je edina pomoč zadostno spanje in do*-volj počitka. Če moreš, nehaj z delom, preden se preveč ne utrudiš.* Temni kolobarji pod očmi so pa tudi dostikrat znak slabega izpodkopanega zdravja ali pa pričajo, da je dotični premalo na svežem zraku. Ako pa ima kdo že od narave nekoliko temnejšo polt pod oč- mi in mu to ni všeč, si lahko kožo pobeli. V malo žličko kožne kreme daj štiri kapljice vodikovega superoksida in s to zmesjo namaži na rahlo kožo pod očrni. Pazi, da ti zmes ne pride v oči, ker žejo peče. Kremo pusti č&t noč na koži. Občutljiva koža pa te maže ne prenese. Zobno ščetko; moraš po vsaki uporabi temeljito izprati v čisti vodi in jo položiti, v kozarec s ščetinami navzgor, da se voda odteče in ščetka posuši. Za telesno težo pravi staro pravilo, da mora odrastla oseba tehtati toliko kilogramov, kolikor meri centimeterov nad en meter. Ce si n. pr. visoka 156 cm, moraš tehtati okroR 56 kg. lo je pa seveda le splošno pravilo, saj se lahko tvoja teža razlikuje do šest koligra-mov od te normalne in si vendar še zdrava. Oseba z debelimi, težkimi kostmi in težkimi mišicami tehta mnogo več kakor ona z drobnimi, lahkimi kostmi in mišicami. Kdor itna kratek život in dolge noge je mnogo lažji kakor tisti, ki ima dolg trup in kratke noge. Zato si naj vsak človek zase določi svojo normalno težo, to je tista, ki jo ima takrat, ko Je najbolj pri zdravju in moči. Glej, da si to normalno težo čim dalje ohraniš, da boš imela- v slučaju bolezni zalogo moči in sile. Nekaj kilogramov več ali maj še ni nič hudeiga. Vsaka razlika, ki presega šest kilogramov, pa je že sumljiva in škodljiva zdravju in lepoti. Ne samo za zobe, tudi za želodec ni dobro, če med jedjo pijemo vodo. ker so potem želodčni sokovr preveč razredčeni in je prebaVa etežkočena. Slaba, počasna prebava pa po^ vzroči znižanje želodca. Tudi ni dobro, če pijemo preveč vode na tešče in pozno zvečer. Ne pij preveč in tudi ne premalo. Pazi tudi. kako piješ. Jako škodljivo je. če kozarec vode ali druge tekočine kar zlijemo vase. Piti je treba počasi, v, majhnih požirkih. Za kuhinjo: Solata iz rdečega zelja (Belgijski recept) Glavo rdečega zelja nareži na zelo drobne rezance, dodaj malo soli, žlico sladkorja, nato pa vlij preko skodelico malinovca, ki si mu dodejala sok ene citrone. Pusti stati 24 ur in drugi dan imaš fino, povsem neobičajno solato, ki pride zlasti prav pozimi za boljše kosilo. — Ker smo še pri zimskih solatah: Rdeča pesa na ameriški način: Rdečo peso skuhaj, olupi, nareži na rezance, polij z dobrim vinskim kisom, dodaj soli in pusti stati čez noč. Drugi dan primešaj surovo kislo zelje in zabeli z oljem. — Rdeča pesa na francoski način: Okisano rdečo peso pomešaj s st ene n o smetano. Če dodaš narezane orehe, bo solata še boljša. Is ČeSko Kazni radi prekrgenja minimalnih mezd. V Pragi so bili kaznovani radi prekršitve vladine naredbe o urejevanju mezd in plač številni delodajalci, ker uslužbencem niso dajali predpisanih zaslužkov in sicer trgovec z igračami na 4000"'K, lastnik opekarne na 3000 K, po 1000 K kazni pa so dobili lastniki fotografič-nih zavodov, modnega ateljeja, mizarske obrti in arhitekt ter dva brivca po 500 K. Oblast je gornje kazni objavila v časopisih s pripombo, da je pričakovati zadostni učinek teh kazni, ki naj bodo ostalim delodajalcem v svarilo. — Tudi naša naredba o minimalnih mezdah predvideva kazni za one, ki jo kršijo. * Po zakonu o radiozločinstvu je bil obsojen pred izjemnim sofiščem v Litomericah (Leit-meritzj češki rojak kroijač Jožef Bušek na 20 mesecev robije, ker je dne 12. in 15. septembra lanskega leta pravil nekim osebam, kaj je slišal na inozemskem radiu. Kakšen je urednik delavskega lista? Te dni je umrl v Pragi eden izmed početnikov socialističnega delavskega gibanja na Češkem, T. J. Jiroušek. »Nova Doba« v Plznju piše o njem: >Jirouše:k je delal od 1. 1875. v največjih takratnih praških tovarnah, kjer je začel buditi delavce in je postal potem urednik, delavskih časopisov. Danes si ne more nikdo niti predstavljati, kakšno garanje je bil poklic urednika delavskega lista. Bili so dnevi brez trenutka počitka in noči skoro brez spanja. On ni bil samo delavski novinar, ampak poleg tega ljudski govornik, ki 'e šel s shoda na shod, iz kraja v kraj; bil je organizator, ki je v svojih rokah držal vse niti mlade organizacije. Predvsem pa je bil apostol, ki se je moral v svojem življenju vsemu odrekati in je dajal s svojo ognjevito vero drugim vzgled. Takšni so bili vsi prvo-boritelji delavskega gibanja. Kljub svoji visoki Obiskujte brivski in frizerski salon Vozell Stanko Loke 460 starosti je še do zadnjih dni urejal svoj bogati arhiv in pisal spomine, ki so sedaj dejansk® zgodovina delavskega gibanja na Ceskem. — Njegova ožja prijatelja sta bila naša politikb s. dr. František Soukup in ustanovitelj češkega zadružništva s. František Modraček.« r> - Jajc se ne sme zamenjati za blago. Podobno, kakor je to določeno z uredbo o oddaji mleka in masla, se tudi z uredbo o prisilni oddaji jajc prepoveduje zamenjavati preostala jajca osa blago, kakor tudi darovati jajica znancem at sorodnikom. Komur po prisilni oddaji jajc jajca ostanejo in jih ne uporabi doma, jih sme oddati le uradni zbiralnici jajc. Iz SlovaSke Monopol na razglednice. Po zakonu o tujskem prometu so uvedli na Slovaškem država* monopol na razglednice, ki jih bodo torej lahko prodajale samo trafike, kakor ipri nas znamke, koleke in tobak ali vžigalice. gjlllllli LJUDSKA SAMOPOMOČ « Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna u«ta-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti. Zavaruje la pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— In sa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA m SMo konzumno druStoo POSAVJE v ZAGORJU ob Savi r. z. z o. z. Prodaja svojim, članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50 — deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo vostala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček t Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.