Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 n Za pol leta.....$3.00 G Za New York celo leto « $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS n List slovenskih delavcev v Ameriki. I- The largest Slovenian Deity in the United States. - Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offiee at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 146. — ŠTEV. 146. NEW YORK, MONDAY, JUNE 24, 1935. — PONDELJEK, 24. JUNIJA 1935 VOLUME XI.ITT — LETNIK XT,nT. JUGOSLOVANSKEMU DtKTATORSTVU SE BLIŽA KONEC Agitacija za deportacijo inozemcev STOJADINOVIC BO SESTAVIL NOV KABINET, V KATEREM BO TUDI ANTON KOROŠEC Princ Pavel je zopet sprejel dr. Mačka v avdijenci in ga pozval, naj sodeluje v naporih za obnovo demokracije. — Vkratkem se bodo vršile nove volitve. — Dr. Maček je zatrdil regentu, da Hrvatje niso proti Karadžorževičevi dinastiji. BEOGRAD, J ugoslavija, 22. junija. — Možje, ki izza uvedbe diktature leta 1 929 vodijo usodo jugoslovanske države, so začeli izgubljati svoj vpliv. Načelnik regentskega sveta princ Pavel si na vse načine prizadeva odpraviti zadnje ostanke diktature ter vrniti narodu svobodo. Ce se bo to res zgodilo, bo Jugoslavija prva izmed evropskih držav, ki se bo iznebila jarma povojnega diktatorstva. Princ Pavel je študiral v Oxfordu na Angleškem ter dobro pozna angleško demokracijo. Sli-čen sistem kot obstoji v Angliji, namerava uvesti tudi v lastni deželi. Z dr. Mačkom, voditeljem hvatskih separatistov, je včeraj že vdrugič konferiral. Pozval ga je, naj mu pomaga v njegovih prizadevanjih za obnovitev demokracije. Pred desetimi dnevi je v jugoslovanski narodni skupščini imenoval srbski poslanec Velja Popovič dr. Mačka in Hrvate v splošnem izdajalce in separatiste. Princ Pavel pa ni posvečal tem očitkom nobene pažnje ter si je izbral "izdajalca" dr. Mačka za svojega zaupnika in svetovalca. Tudi dr. Maček se ni zmenil za Popovičeve očitke ter je le rekel: — — Mi Hrvatje se močno zavzemamo za združeno jugoslovansko državo in sedanjo dinastijo. Ne oziraje se na to, da je treba posvečati več pažnje lokal rum potrebam, spoznavamo z oziroma na sosednje države, da je združena Jugoslavija absolutno potreba. — Edino, kar moremo napraviti s sedanjim parlamentom je, da ga razpustimo. Ker, že petnajst let čakamo na rešitev hrvatskega problema, se nam tudi sedaj ne mudi. Za dr. Mačkom bo pozval regent k sebi voditelje vseh verskih in plemenskih skupin, ki se pod diktatorstvom niso smele javno udejstvovati. Stojadinoviču je bila poverjena naloga sestaviti začasno vlado, ki bo likvidirala diktatorstvo. Pri tem ga bosta podpirala voditelj slovenskih klerikalcev dr. Anton Korošec in voditelj moslimanov dr. Spaho. Zadnjih volitev se niso udeležili niti moslimani niti slovenski klerikalci. Sedanja skupščina bo razpuščena, jeseni se bodo pa vršile nove volitve na temelju splošne, enake in tajne volilne pravice. Za sedanji položaj sta zelo značilna naslednja dva dogodka: Ko se je vrnil včeraj v Beograd Dragan Jankovič, poljedelski minister v Jeftičevem kabinetu, je našel pred svojim domom na tisoče Srbov. — Cesa želite od mene? — jih je vprašal. — Ničesar od vas, — so mu odgovorili. — Mi želimo, da se dr. Maček, ki stanuje v vaši hiši, pojavi pri oknu in ima kratek govor. Ko se je vozil dr. Maček po beograjskih ulicah, je klicala ljudska množica: — Živel Maček! Živeli Hrvatje! Na notranjem političnem obzorju so še vedno črni oblački, kar znači, da ima stara diktatorska garda trdo življenje. PIJ0NIRJI V ALASKISE PRITOŽUJEJO ____ t Skoro 2000 kolonistov je bolnih. — Za nje skrbi samo en zdravnik in ena bolniška strežnica. Washington, D. C., 24. jun. Kolonisti reliefni* administracije v Alaski so v Washington poslali nujno prošnjo za ]>o-moe. Sonat je takoj sklenil, tla ho zadevo preiskal. Kolonisti so sporočili, da je skoro vseh 2000 naseljencev bolnih in da je v naselbini samo en zdravnik in ena bolniška strežnica. Vsled tega je senat zahteval od reliefnega administratorja Hopkinsa, da poda o tem poročilo. Od naseljencev je prišlo mnogo brzojavk s prošnjami za nujno pomor, ker se je bati, da nastane med njimi epidemija. Te koloniste je reliefna administracija izbrala spomladi izmed farmerjev, katerih polja so bila po peščenih viharjih u-liičena in za katere je morala od tedaj skrbeti vlada. Ti far-merji so iz držav Wisconsin, Minnesota in Michigan. Pred njimi so bili poslani v Alasko CCC delavci, da jim pripravijo domovanja v dolini Manatuska; pred nekaj tedni pa sta dva transportna pa mika prepeljala v Alasko koloniste. Takoj pa so pričele prihajati v Washington pritožbe. Tudi mnogo CCC delavcev se je že vrnilo v Združene države. Naseljenci so se pritoževali, da nimajo stanovanj, ne cest, ne studencev. Senat je hotel takoj zadevo preiskovati, toda reliefna administracija je zatrjevala, da razmere niso tako slabe, kot pa so bile porocane. Kot izgleda, se je kolonizacija Mantuska doline ponesrečila, in preiskava senata bo dognala, kje tiči vzrok. BIVŠI ABESINSKI CESAR UMRL Pariz, Francija, 23. junija. List "Paris-Soir" poroča, da je bivši abesinski cesar L»iy Yasu v samotni ječi vrh g&re v provinci Harrar umrl. List pravi, da je odstavljeni cesar umrl že pred šestimi meseci, da pa vlada njegove smrti ni objavila. Yasu je bil vnuk cesarja Me-nelika II., ki je porazil italijansko armado pri Adovi leta TEŽKA KAZEN ZA 0PVA JALCA Njegova žena še ni bila obsojena. — Waley je prevzel vso krivdo pri odvedbi Weyerhaeus-erjevega sina. Tacoma, Wash., 23. junija. Harmon M. Waley, ki je priznal, da je od vedel 9 let starega George Weyerhaeuserja, sina bogatega lesnega trgovca, je bil po kratki obravnavi obsojen na 45 let ječe. Waley sam sebe ni skušal zagovarjati. temveč je krivdo odvcdbe vzel sam na sebe ter je skušal oprostiti vsake krivde pri zločinu svojo 19 let staro ženo Margaret. Rekel je, da njegova žena ni ničesar vedela o odvedbi in da je o tem izvedela šele tretji dan, ko je bil deček že v njegovih rokah. Sodnik E. E. Cusliman je rekel, da bi mogel AValeva obsoditi na dosmrtno ječo, da pa je zanj določil 45 let zapora vsled tega, ker je zločin priznal in izdal tudi svoje pomočnike. Obravnava je trajala samo dve uri, nakar sta se mož in žena žalostno poslovila. Nato je bil Waley odpeljan v zvezno kaznilnico na McNeil otok, njegova žena pa v sodnijske zapore. V obrambo svoje žene je rekel Waley: "Nikdar ni o tem ničesar vedela do nedelje po odvedbi. (Deček je bil odveden v petek, 24. maja). Bila sva v avtomobilu in sem ji rekel, da smo dečka odvedli. V Spokane je najela hišo, ne da bi kaj vedela o odvedbi Na podlagi te izpovedbe tudi sodnik ni sprejel njenega priznanja sokrivde pri odvedbi in jo je pri držal za poznejšo obravnavo. KAMENJEV IN SINOVJEV OBTOŽENA SOUDELEŽBE PRi UMORU Moskva, Rusija, 23. junija. Član političnega hiroa Stanislav Kossior je javno obdolžil Leona Trockega, da je skupno z Gr i gor i jem Zinovjevim in Leonom Kamenevom izdelal načrt za umor Stalinovega prijatelja Serge ja Ki rova. Zinov-jev in Kamenev sta bila zaradi tega obsojena v ječ* . 1896. Odstavljen je bil 1. 1916, ko se je proti njemu uprlo neko pleme in je postala cesarica njegova teta ZauditL. ZAGREB, Jugoslavija, 23. junija. — Ko se je vrnil nocoj v Zagreb dr. Maček, je bil na postaji navdušeno pozdravljen. Na Jelačičevem trgu se je zbralo na tisoče Hrvatov, ki so priredili burno narodno demonstracijo in nazdravljali svojemu voditelju dr. Mačku. FRANCOZI STAVLJAJ0 NOVE POGOJE Eden ni mogel pridobiti Lavala za pogodbo. — Francija zahteva vzhodno evropsko pogodbo. Pariz, Francija, 23. junija. Stotnik Anthony Eden ni v Parizu ničesar dosegel, toda uradno je bilo objavljeno, da so bila pojasnjena nekatera "nesporazumijonja". Eden je v soboto zvečer odpotoval v Rim. Stotnik Eden je ministrskemu predsedniku Lavalu pojasnil, da je Anglija izven ver-saillske mirovne pogodbe sklenila z Nemčijo mornariško pogodbe*,* ker je to javno mnenje angleškega naroda, ki želi da so spomini na svetovno vojno izbrisani. Laval pa je poudarjal trdni sklep Francije, da mora biti najprej zajamčena kolektivna varnost, predno si' Nemčiji dovoli oborožitev. Zato je tudi Laval Edenu povedal, da j«' brez vsakega pomena, da bi Eden ali pa Hitlerjev posebni poslanik baron Joachim von liibbentrop prinesel kake nemške predloge, dokler Nemčija ne sprejme vzhod no-evropske varnostne pogodbe in ne pritrdi francoskemu načrtu za podonovsko zvezo. Eden je zatrdil, da se Anglija trudi, da bi pridobila Nemčijo za vzliodno-evropsko pogodbo, kar pa bo zelo težavno, ker je Nemčija nasprotna francoski pogodbi. Po Edenovem mnenju vsled te pogodbe ni mogoče upati na to, da bi bila v Evropi omejena armada na suhem. Ako bi Francija zahtevala, da Nemčija zmanjša svoje divizije, bi Nemčija odgovorila, da tega ne more storiti, dokler je Francija zaveznica Rusije. V mornariškem vprašanju je Francija v "ugodnem" položaju, kajti po letu 1936 bo mogla zgraditi bojnih ladij, kolikor bo hotela. Toda Eden je zopet poudarjal Lavalu, da bo s tem Francija samo napotila Nemčijo, da bo zgradila še več ladij. Moskva, Rusija, 23. junija. Angleška vlada, je povabila sovjetsko vlado, da razpravlja glede mornariške oborožitve. To povabilo je izročil zunanjemu komisarju Maksimu Litvi-novu angleški poslanik Zunanji urad je uradno naznanil, da je prejel tako povabilo, toda ne omenjai, ako bo sovjetska vlada sprejela to povabilo ali ne. Rusija ima majhno bojno brodovje s starimi ladjami in je za njo postranskega pomena, tem večjo važnost polaga na svojo armado. Cliilston je tudi Litvinovn obljubil, da ga bo angleška vlada natančno ob vešče val a o nadaljnem poteku mornariških pogajanj. AMERIKA NAJ BI SLEDILA VZGLEDU FRANCIJE IN NEMČIJE WASHINGTON, D. C., 23. junija. — 155 organizacij po vseh Združenih državah je pričelo a-gitacijo, s katero hočejo prisiliti kongres, da sprejme postavo, po kateri bi bilo mogoče deportirati 6,000,000 tujcev. KITAJCI BEŽE ____IZ ČAHARJA Iščejo varnost pred japonskim prodiranjem. S seboj odnašajo lastnino. — Vse zahteve sprejete. Kalgai, Čahar, 2± junija. — Premožni Kitajci, ki se boje japonskega prodiranja, ki bo doseglo.tudi Notranjo Mongolijo. so pričeli izpraznjevati kraje ob karavanski cesti skozi puščavo ob Gobi. S seboj so odnesli svoje bogastvo ter se pomikajo proti jugu. kjer mislijo njati varnejše kraje pred »Japonci, ki prodirajo v azijsko celino. Trgovci in kitajske oblasti se strinjajo v prepričanju, da bodo Japonci spravili pod svojo oblast slikovito mesto v Velikem zidu Kalgan in celo provinco (."ahar, kakor so storili s provinco Hopei. V oporo te bojazni navajajo rastoče število kitajskih privoljenj na zahteve japonske armade, ki vedno bolj kaže svojo moč. Hongkong, Kitajska, 22. junija. — Clan političnega sveta Cu Lu je poslal državnemu tajniku Cordell Hullu v Washington brzojavko, v kateri prosi Združesne države za pomoč proti japonskemu osvajanju severne Kitajske. L u. ki je profesor na Sun Jat Senovem vseučilišču prosi državnega tajnika, da pošlje prepis brzojavke vsem vladam, ki so podpisale pogodbo devetih držav. En prepis te brzojavke je Lu poslal tudi Ligi narodov. Brzojavka se med drugim glasi: 44 Po osvojitvi Mandžurije in Dželiola pričenja sedaj Japonska osvajati severno Kitajsko. To je del onega načrta, ki ima za svoj cilj nadvlado nad celo Kitajsko. "Nankinška vlada je vsled pretnje novih drastičnih odredb prisiljena molčati. V imenu kitajskega naroda poživljam države, ki so podpisale pogodbo, devetih držav, da se poslužijo pravičnih in učinkovitih sredstev proti napadalcu". Tazadevno predlogo je že stavil demokratski poslanec Dies iz Texasa. Dies je rekel, da je prejel že 50,000 pisem in brzojavk v podporo svoje predloge. Diesov načrt je or gani žira ti 10,000,000 državljanov, ki bi po vseh državah a tiral i za deportacijo tujcev. Ta organizacija se bo ime^ no vala 4 4 The Americans1 \ "Najmanj 150 kongresni kov se je izreklo v prilog moje predloge", je rekel Dies, "po kateri ne bo noben tujec mogel i moti v tej deželi dela, ki ga more izvrševati državljan. To je skoro ista postava kot jo imajo Anglija, Francija, Nemčija in Italija in ima namen znižati brezposelnost. Ako v tej deželi ne bi bilo tujcev, ne bi imeli problema brezposelnosti". Dies je rekel, da živi v Zdr. državah okoli 16,500,000 tujcev in da jih je med njimi se-, dem milijonov, ki si niso pridobili ameriškega državljanstva. "Imam natančne podatke, da_ je Nemčija deportirala .'» milijone tujcev, Francija 2 milijona in jih bo v kratkem de-Iportirala še 1 milijon", je rekel Dies. VELIK POŽAR V INMJI Pešavar, Indija, 23. junija. V- petek ponoči je v Pešavaru požar upepelil 2000 hiš. Poslano je bilo vojaštvo, ki je obkolilo mesto Poročila ne omenjajo člov^ših žrtev. KAKO JE BIL USMRCEN SPADA Bastia, Korzika, 2.J. junija. Trden v prepričanju, da ga je dosegla božja milost in da bo šel "gorak" v nebesa, je šel zadnji korziški ropar AnJre Spada pod guilotiuo. Spada je trdno spal, ko so ga pazniki zbudili, da gre na inorišče. Nato je prosil za nove čevlje in kravato. Po sv. maši, pri kateri je bil obhajan, je rekel svojemu zagovorniku: "Predal sem se človeški pravici, ker mi je Kristus za-povedal. Kakšno pravico mi nakloni človek, mi ni mar, kajti Bog mi je zapovedal, da se ji izročim. Kmalu bom šel naravnost v nebesa, kajti božja milost me je dosegla in vsakemu to ni dodeljeno". Spada je bil do zadnjega pogumen. Pred smrtjo je tudi odklonil običajno cigareto in rum. Ko mu .je njegov zagovornik rekel v slovo "z Bogom", mu je Spada odvrnil: "Na svidenje!" NOBLOVA MIROVNA NAGRADA Oslo, Norveška, 23 junija. — Kot poroča list 4 'Arbeider-bladet", bo Noblova mirovna nagrada za letošnje leto razdeljena med čehoslovaškim predsednikom Massarvkom in nemškim pacifistom Karlom von Ossietzkyjem. , ''OCAS HiROBA" NEW YORK, MONDAY, JUNE 24, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. II Glas Naroda 99 by (ULOVKN1C PUBLISHING COMPANY .<▲ Corporation) Prank Safceer. President L Benedlk, Treat. _ B tka corporation and addream of above officer«: «• W. 18tk Street, Borough of Manhattan,_New Yerk City. N. Y. -GLAS N AROD A" (Voice of HM Peaple) Day Except Sunday« and Hnlldiw Sa celo loto reiia aa Aserlko In ta »ol leta la Oetrt ~______feoo $8.00 »••••• o-o Za Nev York u oelo leto Za pol leta ........ Za lnoaenatro aa celo Za pol lata......... — $7.00 ~ fS.BO ^ tr.oo - tuo IHlHiillull III Yearly $0 00 ▲dvarttaement on "Qlaa Naroda" lahaja raakl dan lavaem« nedelj la praanlkor. ttoplsl bree podpira *n osebnosti se ne priobCnJ«Jo. Denar naj se blaffOTotl poAlljstl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M nam to tli preJSoJe blTallfiče nasnanl. da bitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA", 21« W. 18tb Street, New Yartu N. Y. t—8874 PROBLEMI PRISELJENCA NIČESAR NOVEGA POD SOLNCEM Včasi smo zelo ponosni na "novo dobo", na napredek in nov«- ideje. A ko pa vse nekoliko natančneje pre motrimo ter primerjamo nastajajoče s tistim, kar se je že zgodilo, se mora-mo nehote strinjati s starim modrijanom, ki je rekel, da ni ničesar novega pod solneem- "Razorožitev" je krasen pojem, ki je kakor zaobljuba in tolažiba v času, ko vse drŽave oborožujejo. Pred sturflva jset imi leti je bilo isto tak o. Tudi takrai je imela "razorožitev" svoj magični car. Takrat je sedel na ruskem carskem prestolu sanjač Aleksander L. V življenje je pozval takozvano "sveto zvezo", ki naj bi se ji pridružili vsi evropski vladarji ter Živeli med seboj v resničnem prijateljstvu. Spouilajli leta 181(i je vladal- vseli Rusov pisal angleškemu ministrskemu predsedniku Castlereaghu ter um svetoval, naj se sorazmerno zmanjšajo oborožene sile, ki so si jih nabavile države za vadržanje varnosti in neodvisnosti wvojih narodov. Predlagal je, naj bi to najprej storili Anglija in Rusija, češ, tla bodo vzgledu teli dveh držav vkratkem tudi v e ostale studile. Na ta nedvomno pošten predlog mu je pa Castle-reagh odkritosrčno, obenem pa tudi zelo politično odgovoril- — Pri tolikih državah je zelo težko idognati, ikoliko vojaštva naj ima katera. Treba je vpoštevati sredstva, s katerimi razpolagajo države, njihove meje in političen položaj, v katerem se nahajajo, obenem je pa treba tudi vpoštevati možnost, da se bodo začele zopet oborozeva'ti. Dejal je, ida sistem, ki ga predvideva Aleksandrov načrt, ne more biti trajne veljave. Angeski ministrski predsednik mu je dokazoval, kako nevarno je lotiti se prevelike stvari, ker se pri izvedbi običajno pojavijo nepremagljive težkoče. Navzlic, temu je bila pa na pobudo ruskega carja sklenjena "Velika sveta zveza v Kristu", in narodom te zveze je bilo rečeno, da se evropski vladarji posvetujejo, kako naj se uveljavi svetovni mir. Narodi niso prav posebno verjeli tej vabljivi ofolju-bi, in nekateri manj pomembni vladarji so precej javno namiga vali, da vse skupaj ni nič drugega kot manever velike četvorice (Anglije, Rusije, Avstrije in Pmsije), ki hoče držati druge evropske sile na vajetih. V tistem času seveda ni bila sklicana razorožitvena konferenca. Nikomur ni padlo v glavo, da bi tako temeljito vlekel narode za nos. Ostalo je enostavno pri odgovoru angleškega ministrskega predsednika Castle-reagha- Toda govorance in klokazovanja so bila ista kakor dandanes. In kakor /dandanes je tudi pred stodvajsetimi leti mislil sleherni državnik: — Mi bomo imeli toliko vojakov in orožja kot se bo nam zdelo potreibo. Mi se ne damo od nikogar predpisovati, kaj in kako. Veljavnost "prvega papirja". Vprašanje: Dobil sem svoj "prvi papir'* dne <>. julija1 1928. Ali pomenja to, da ne smem vložiti prošnjo za "drugi papir" kasneje kot a-pir" nekoliko dni pred zapadlostjo "prvega papirja" in rekli so mu, da ne velja, marveč da more začeti vse znova in dobiti nov "prvi papir". Odgovor: *Prvi papir* (Declaration of Intention) velja sedem let. Ali morate zapomniti si, da, ko vložite predhodno prošnjo za naturalizacijo na tiskovini Form A-2214. to šine pomenja, da ste "vložili prošnjo za naturalizacijo". Ona prva prošnja služi le za to. da date nekatere informacije, na podlagi katerih bo na-turalizacijski urad preiskal, da-li ste pravilno prišel in dali je vse v redu Se-le, ko j«' na-turalizicijski urad vse preiskal, vas povabijo, da pridete s pričami. Ko sa izprašali vas in pri (V ko ste prestali državljanski izpit, tedaj se vam dovoli, da podpišete resnično prošnjo za naturalizacijo. Tedaj pa velja rok, da "prvi papir" ne sme biti starejši a med vložitvijo prve predhodne prošnje in končno prošnjo ob dnevu izpita mine precej časa, je umestno, tla se ne vloži prva prošnja tik pred zapadlostjo 4 4 prvega | >apirja' \ V svojem slučaju pošljite tiskovino Form A-2214 takoj skupaj s "prvini papirjem", dvema slikama in Money <>r-drom za $2.50. Priložite tudi pismo, v katerem opozorite natural izaeijskega uradnika (District Director of Naturalization), da bo "prvi papir" kmalu zapadel. Ako je le mogoče, se bo uradnik pobrigal, tla vso stvar posuši. Imigracijske pravice mož ameriških državljank. Vprašanje: Ako ženska, ki je naturalizirana ameriška državljanka, se poroči v starem kraju z inoeemcem, ali ga more dovesti sem brez težkoč * Odgovor: Mož ameriške državljanke more priti izven kvote le, ako se je poroka izvršila pred dnem 1. julija 1932. Ako je bila poroka kasneje, je mož upravičen le do prednosti v kvoti. Poleg tega treba dokazati konzulu, da mož po svojem prihodu bo v stanu vzdrževati samega sebe in tla ne bo padel na breme javnega dobrodel-stva. To pomenja, da mora mož imeti znatna lastna sredstva ali da ima žena precej prihrankov in zagotovljen dohodek. Sprememba imena. Vprašanje: Ali so kake omejitve glede pravice inozemca, da si spremeni ime, ko dobi ameriško državljanstvo? Ali je predpisana kaka pristojbina za to? Ako se ženska, ki je naturalizirana ameriška držav- ljanka, poroči, sme ona dohiti novo državljansko Spričevalo z moževim imenom? Odgovor: Po zakonu sme sodišče po svoji diskreciji in vsled prošnje kandidata za državljanstvo odrediti, da se ime spremeni. V splošnem natura-lizacijska sodišča nimajo nika-kega ugovora, da se spremenijo tujejezična imena, ki jih je težko izgovarjati v angleščini. Ni nikake posebne pristojbine za to. Žena, ki je naturalizirana državljanka, sme po svoji poroki dobiti novo državljansko spričevalo z novim imenom, ako predloži svoj poročni list. Pristojbina za to je $5.00. Bratske jednote v Združenih državah. Vprašanje: Ali je mogoče izvedeti, koliko bratskih jednot (fraternal societies) je v Zdr. državah, koliko članov imajo in koliko znaša njih skupno premoženje? Odgovor: Po "Fraternal Monitor" skupno -članstvo vseh ameriških bratskih jednot j«* bilo 7,001,297 dne 1. januarja 1935. V račun jeni so tudi mladinski oddelki s skupnim članstvom 958,000. Skupno število jeilnot in društev je 98,830 in skupno aktivno premoženje je 1,092,887.000. Zavarovalnine v veljavi so znašale 7122 in pol milijonov dolarjev. Ti podatki seveda vključujejo vsa naša bratska društva. F LIS. (današnjo Abesinijo) in starodavnim Egiptom iz dol>e prvih faraonov. Bili so časi, ko so Fitiopci .sploh vladali nad Egiptom. Raziskovalci imajo tu še mnogo neprecenljivega gradiva za proučevanje nastanka človeške kulture. Se-mito-hamitski rod v Abesiniji ima svojo prastaro pisavo, ki sestoji sicer samo izf 32 znakov, a je kaj težko priučiti se njihove rabe. Prastara je tudi glasbena kultura te zanimive dežele. Najljubši instrument ji je neka vrsta flavte, iz katere rz-\ablja čudno nežne, melanholične in eksotičine melodije s tipično četrt tonsko romantiko. V novejšem času se je začela Evropa zanimati tudi za abe-sinsko slikarstvo, ki je že v pamtiveku imelo »svoje šole. Naši v Ameriki KAJ JE DIABETES? I SOM NASH SPOR KO JAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Peter Zgaga VTISI... Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj oU dobili koga od tam, je potrebno, da jo poučen v vteh stvareh. T ded naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnite m tudi vm potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno jm hitro. Zato ee eaupno obrnite na mi m vsa pojasnil- Mi preskrbimo vse, bodHi prošnje m povratna dovoljo-nja, potne liste, vieeje «n sploh vse, kar jo ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar jo glavno, ea najmamjiš strolke. Nedriavljani naj ns odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno ee dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TBY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Piiits iomf takoj ea brezplačna navodila 1» saaatavlja-mo Vam, da boste potoni in udobno potovali. SLOVENK PUBLISHING BUREAU 216 Wot 18th Street New Yort. N, X. CO, DEŽELA BREZ GLADU IN ČASA Abesinija, ki bi jo po pravici lahko imenovali "deželo brez glada in časa", je zanimiva v premnogih ozirih, a najzanimivejša pač po svojih prastarih kulturah, ki so se ohranile precej nespremenjeno do današnjega dne. Kar se tiče vere, jezika in običajev naletimo tu na čudovito mešanico, ki je nastala po mešanici ljudstev in spojitvi starih kultur s krščanstvom, ki je prodrlo v deželo v 4. stoletju. Prevladuje negroidni tip. Somalijci, Galajci, Šoli in Tiari so glavni rodovi, ki so organizirani večinoma v fev-dalno-patriarlialnih sistemih. V deželi so vodni rezervoari in druge častitljive stavbe, ki štejejo < lanes že po G tisočletij ! To ni čudno, saj je znano, kako tesni stiki so bili med starini Haibešem ali Etiopijo VELIK PIKNIK se vrši dne 30. JUNIJA 1935 v Kane, Pa., na farmi Mr. Tony Rolicha. Vabljeni 'so vsi iz bližnje in daljne okolice. — Dobra postrežba, izvrstna godba. '— NASVIDENJE!: Kaj je pravzaprav dial>etes ali sladkorna bolezen? Težko j«* odgovoriti na tu vprašanje brez znanstvenega razlaganja, ali v kratkem naj zadostuje, da se pove, da j«* diabetes neka telesna nerednost, vsled katere telo ni sposobno rabiti sladkor v prehrani. Ali — morda vzliknete — "jaz prav lahko živim brez sladkorja". Dejstvo pa je, da je to nemogoče. Pomota leži v tem, ker mislite na sladkor, ki je v sem nam znan in ki ga rabimo za oslajanje. Ali iz znanstvenega, zdravniškega stališča beseda sladkor mnogo več pomenja. Vsa skrobna jedila, ki jih uživamo, kot kruh, žitne jedi. krompir, riž, makaro-,* ni in tisočeri drugih navadnih jedil preskrbujejo telo s po-trebnim sladkorjem, kajti, čim škrob, ki je v njih, pride v želodec, se isti spremeni v obliko sladkorja, ki se ji pravi glukoza. Ta razna skrbna jedila zalagajo telo z gorkoto in energijo in so brezpogojno po-itrebna za življenje. Celo navadni sladkor, ki ga rabimo za o-slajanje, se mora spremeniti v glukozo, predno ga telo more uporabljati. Pri sladkorni bolezni pa je nastal neki nered v telesnem delovanju, vsled katerega telo ne more uporabljati škroba in sladkorja. Vsled tega se glu-Ikoza najprej nabira v krvi in potem skozi obisti zapušča telo — bolnik ima sladkor v urinu. V blažjih slučajih sladkorne bolezni more bolnik še vedno uporabljati del škroba in sladkorja. Tedaj more držati urino prosto sladkorja, ako pazi na. prehrano, t. j. ako omejuje količino skrobnih jedil v — Zadnji torek je imela J. Srakar, v Clevelandu izredno smolo pri pranju. Pri startu pralnega stroja, je prišla v Gotiko z električno žico ter dobila sunek, ki bi jo bil skoro vr-gel na tla. Nato se ji je perilo zamotalo in ko je vlekla isto ven, se ji je zdelo, da duha tleče cunje. Gledala je vse okoli, kje-, bi gorelo. Konečno se zmi-sli ter pogleda svoje krilo, ki je res tlelo. Seveda je pričela hitro gasiti, kar se ji je tudi posrečile). — Aniton Vičič v Chicago, toži Audr. Spola rja, znanega hotelirja, za $10,(KM) odškodnine za j »oškodovano ramo in roko. Viičič pravi, da ga je Spo-lar poškodoval z udarcem, ko je bil pri njem v službi in njegova roka je še danes nerabna. Xasprot.no pa Špolar trdi, tla je Vičič radikalen komunist, ki bi moral biti deportiran. — V Milwaukee je umrl Fr. Novak, bivši lastnik in uradnik Delavske Slovenije in Vestnika. Bil je dolgo časa bolan na želodcu in šele zadnje tedne je postala njegova bolezen nevarna. V Ameriki je bil okrog :?(> let. Star ji- bil 50 let in doma iz Mozirja pri Gor-ujem gradu na Štajerskem. Zapušča družino. — Dne 15. t. m. je bil v okr. bolnišnici v Wauwatosi, W is. nameščen mlad sloven, zdravnik dr. Frank Schnler, ki je izvršil izpit na Marquette univerzi preti nekaj tedni. Tam bo lužboval eno leto. Dr. St-hu-ler se je že prej udejstvoval v javnem živlenju med rojaki, meti katerimi je dobro poznan. — Miss Ana Razbornik, hči bivšega pevovodje Val. Raz-bomika pri socijalističnem pevsem zboru "Napreju'' (pri katerem je bil pokojni George Schnler, oče mladega dr. Schn-lerja, tenorist), je tudi dokončala študije za bolničarko. — Železniški čuvaj je te dni našel na progi nedaleč od Glen Carbona, 111, truplo 27-letnega rudarja Jos. Blatnika. Vlak mu je odrezal obe nogi in tudi drugače je bi I nesrečne: ves raz-mrcvarjen. ČUDO MODERNE TEHNIKE je podulična železni ca* ki je bila nedavno otvorjena v Moskvi. Z njo se baje niti newyorski subway ne more kosati. Slika nam predstavlja vhod na postajo. * svoji dijeti. Predno so iznašli insulin, to omejevanje jedil je bil edini način lečenja in je dostikrat imelo za posledico dejansko izstradan je bolnika. V prihodnjem članku povem, kako je napredovalo le-čenje sladkorne bolezni vsled uvedbe insulina. eMMIM iiniiiMnwniTWWiireini^ ■ 's-iii«'iicag DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za ▼ m $ 2.75 .. $ 5.25 . $ 7.30 .. »11.75 ... $23.5® . «47.00 ... Din. 100 Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 ▼ ITALIJO $ 9.35 ....................Lir 100 $18.28 ____________________________________Lir 200 $44.40......................lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 f 17«.— ....................Ur 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ka Teijin snejkov kot sfforaj nsveileno, bodSU t dinarjih aU lirah dovoljujemo fte boljo pogoje. uniftu f $18.— .......... f 8.78 •••»•••••• $l§ttt itfc— | 841.28 $80.— - " ..........$81 JO: Prejemnik dotal ▼ eta rem krajo Iqriattlo t dolarjih. Mnjaa ^iiHi hfrhjm ne CsMe Letter ea prlatejbln« $L—. 818 SLOVENK PUBLISHING COMPKNY <*GK*» N»ro*a" NKW IOBK, N. V. Nihče bi ne verjel, kaj vse je mogoče v kratkih štirinajstih dneh videti, slišati in doživeti. Kakor v kalejdoskopu se vrste in mešajo slike pred mojimi duševnimi očmi: Vožnja po Hndsonu. s katero se da primerjati edinole vožnja po nemški Rajni... Prisrčen sprejem v Albany... Srečanje z mojim prijatel jem Carlijem Furlanom, kateremu sta zdravniška veda in materina požrtvovalnost rešila in o-hranila njavečje bogastvo, ki ira ima človek — vid... Pojedina v Slovenskem domu, ki j'* pojedin«! v pravem pomenu bes»-dt>. Brez vsakega odlašanja v lokalnem listu zvedo tnje-rodci zanjo, pridejo in se nasitijo s slovensko potico, cvrtjem in klobasami... Prostorna Masletova kuhinja, v kateri se včasi nabere toliko čvrstih in debelušnih vdov, da se o belem dnevu tema dela ... Filozofski in redkobesedni Frank Masle, ki le malokdaj katero reče, ko jo pa reče, drži za deset. . . Ribič in lov»*c Martinez. ki se mu ribe na komando pokore in bi mi jih prinesel. kolikor bi si jih zaželel... Jože Homovec in njegova ljubezniva žena Katica... Mli-narjevi. Petavsovi, Kramerje-vi, Grudnovi in Keržičevi in Kavčičevi onostran mostu. Sami pošteni in dobri ljudje . . . Korenjaški Tony Hudales in njegova žena, neprekosljiva mojstrca največje dobrote — idrijskih žl i krofov. Ona in njena sestra Fanny sta edini, s katerima mi je mogoče govoriti v miiozvočnem idrijskem narečju ... Krepostna Beta flo-dič, ki pravi, da se ne bo nikdar več možila. pa navzlic temu noče iti v klošter... Družina Cankarjeva, pri kateri bi človek niti svojega doma ne pogrešal... Mrs. Prek, ki je moško prenesla strašno usodo preteklosti in se z zaupanjem ozira v boljšo ni lepšo bodočnost ___Masle in (irželj, slovenska trgovca pri mostu, kjer dobiš vse: imI ovratnega gumba pa do newyorških dnevnikov, iz katerih že prejšnjji večer izveš, kaj se bo naslednjega dne po svetu zgodilo . .. Prijazna družina Lenarčičeva na Main Street, kjer smo se lepo in prijateljsko pogovorili... Pavle Osredkar na drugem koncu mesta, ki ima v kleti tako omaro, da je najboljši izvedenec za blagajne ne zna odpreti... Bratje Finkšti, .Toe, Frank in Johnv, sinovi zelenega Ktajerja. (Johnv se je pozimi vpisal v Teacher's College v Cherry Vail lev in zelo dobro napreduje) ... Družine Gregorin, Pumat, Cigale, Gre-gorka. Končan, Šestir, Yerina in nešteto drugih, ki v pogledu gostoljubnosti visoko prekašajo stare Slovane... Tony Yerina, ki ima letos uzornega ženskega kompanjona, s katerim je seveda skle.ni! zakonsko zvezo... Samotar Sivec, čigar moderni tlom je vsem arhitektom za vzgled ... Prijateljica Marijana, ki ji je na veselicah potirejen kavarniški department... in njena hči Nana ... pa kaj bi govoril, ker sem prestar... In koncem konca "one man »s band" Žakelj, ki mi je hotel velikodušno raz-odeti čudežno trojico, pa sem ga prijateljsko zavrnil, da je it o ženska zadeva___ Na bo pa dovolj za danes in zopet jutri kaj več. a - . - li.".ižttV i,Ji .ttklil ■ ,*,.: i-": • ... : .', M G L A 8 NARODA1 NEW YORK, MONDAY, JUNE 24, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. B. JL KRATKA DNEVNA ZGODBA J AX KO J. SRI M ŠE K: "Ali jo tako ali ni, kakor, -eni ti povedal ? Gotovo hi hii j li.oral govoriti drugače, malo: — no — bolj učeno in zapleteno, toda kolikor se še nisem i.aučil iz t<*)i nekaj knjig, kolikor sem jili utegnil prebrati. Ne vem, kaj je težje: ali šolani ljudje ali njihove knjige! Ker pri enih in drugih zadenem zini raj na besedo, stavek in misel, ki jih ne razumem p<»-polnoma. Zi«to sem se izjH>v<*-• ial na način, kakor morem.'' Andrejec jo preložil bergljo in '>e zasuka) na sedežu, da se j«- s hrbtom naslonil na steno; levo nogo in štnlo, ki mu je od desne ostala, je pa podoi-gem izleknil po klopi. Žolta luč podstropuc svetilke, viseče nad mizo, se mu je razlivala po namrežouem, nemirno drhtečem obrazu in v njegovih široko odprtih, nepremično v soseda zročih ribjih očeh so žareli plamenčki napol blaznega ognja. "Vse sem razumel, Amlre. iee," jo rekel Kovačev, "ka>-si mi hotel razložiti, toda — ne jezi se — nisem na čistem, ali hi ti dal prav ali ne. Malo nenavadna se mi zdi ta tvoja jtova vera —" "Zakaj? Kaj ni (''as večen, vsemogočen, najboljši, najstrožji in najpravičnejši bog? Enako večen, kakor je vaš1 Bog, ki ste mu prikrpali dvanajst lastnosti, v katekizmu napi>;wiih od ljudi, težko bolj-j šili kakor sem jaz? Mar si ti j kdaj občutil na sobi in v sebi svojega Boga v dobrem ali v slabem? Dvomim! Jaz ga nisem nikoli! V tisto pa, veš, česar na sebi, še manj v sebi ni-' sem občutil, no občutim in ne bom občutil nikoli, ne morem in nočem verovati. Moj bog, < a- imenovan je večno v meni iti okrog mene. Čutim ga v vsakem utripu svojega bitja, v vsaki žilici svojega mesa, v vsaki niti svojih možganov, občutim ga z razumom in s srcem — z menoj je bil in v meni, ko som so rodil v svojih prednikih proti stotisočletji. V meni je in z menoj danes, ko sedim pred teboj, in tako čez milijone let, ko bo svet in svetovja morda že zdavnaj vrag vzel. Nekje —.nekje bo še vedno od Kankovega And rejca ostal molekul in atom in kakšen jon, čeprav bi me zakopali in bi sprhel sto in več klafter globoko pod zemljo, sežgali me ali po metodah, ki jih bodo ljudje še iznašali, razstrelili v sončni prah, hahaha! In s tistim jo-riom ali molekulom — drobnim delcem iz zapuščine Kankoko-vega And rejca, z njim in v njem bo večno — večno moj bog Cos l Misliš, da ne, ha?" 44Ne trdim, da nimaš vsaj malo prav, Andrejec —" "Tako mi je dejal tudi gospod Vakut, župnik naš. Raz-tolmačil sem mu svoje nazore — ........... .m i "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori* — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo- lista ne pošiljamo. SE EDEN in misli in ni anal ziniti pametnejše. Z ramo je zmignil, nasmejal se in mi za spomin podaril svojo sliko. Tamle na zidn visi. Spoštujem ga, moža, in dobra prijatelja sva, čeprav se v teh rečeh no ujemava." — Andrejec se je z dlanjo prijel za čelo. "Poslušaj, fant moj, in reci mi: ali si kdaj videl svojega Boga."' "Sem!" " . 4'Y cerkvi, -kaj ne, liihilii! Katerega? Tistega na stropu naslikanega ? S kroglo, z globusom v rokah *. To ni Bog, prijatelj! To ni Bog! Tista in take podobe so za otroke iti stare ženice. Za mene so brez vrednosti. Glej," jo govoril počasi, "jaz sem ga videl — svojega boga —. Pod Krasnikom je štirinajstega leta ležala 'njiva. Menda je bila s krompirjem posajena ali kaj. Na njivi som hil izkopal jarek in se pn tulil vanj pred ruskimi tu povskimi izstrelki. Pred šrap noli in granatami. Žvižgalo j«* in piskalo okrog mene, pred menoj, za menoj in nad menoj kakor iz tisoč in tisoč pi-ščali. Kakor dolgo sem čepel in ždel v tisti luknji — minuto uro — dva dni? Eli, če l»i vedel. Samo to vem, da je iz vsake one piščalke vpilo in Kričalo: "Jaz sem < 'as — tvoj bog! Odpri oči — odpri oči. — Poglej me! Dobro me poglej in me nikoli no pozabi. Tvoj bog sem. Caš!" In na kraju ti-stega ždenja in čakanja sem pogledal iz svoje jame in eni ga videl, ('oz belo obzorje je žarel — rdeč in krvav in -sebno med počitnicami, radi pečajo z ročnim delom. Tn tudi oni trdijo, da tedesno delo blagodejno vpliva na živce. Kar je moškim recimo sekanje drv. zalivanje vrta. obrezovanje drevja itd., to je ženskam ročno delo. ('oprav je kazalo, da bo z enopravnostjo žensk z moškimi ročno delo povsem i zginilo, se to ni zgodilo, temveč nasprotno, ročno delo je znova oživelo in zdaj se pečajo z njim tudi ženske v moških poklicih, kadar si proste. Nedvomno je ročno delo bolj zdravo, kakor cigareta. Da je kaja nadomestilo za žensko ročno delo, nam priča tudi statistika. Tam, kjer se ženske najmanj pečajo z ročnim delom, največ kade. Pri nekaterih ženskah je kaja samo ekscentričnost, pa še ta izvira navadno iz pomanjkanja dela, odnosno zaposlitve. Največ kade ženske v Angliji, kjer se je uvoz tobaka po vojni močno povečal. Lani v pft*i polovici leta so uvozili v Anglijo 95,832,861 funtov tobaka, leta 1932 v prvem poletju pa samo 67,464,080 funtov. Strokov-njaki pravijo, da gre ta porast uvoza na račun vedno večjega števila kadilk. Angležinje kaže zdaj že povsod, tudi po ulicah. Neki angleški strokovnjak je izjavil, da kade zdaj v Angliji ženske bolj kakor moški, kar smatra za posledico vojne. Sedanje ženske generacije si ne brez cigaret skoraj že ne moremo misliti. Ne -da se seveda točno ugotoviti, koliko cigaret odpade na ženske in moške, toda o ulicah. Država je nad tem zatisnila o-ko, ker so se monopolski ~do-dohodki silno povečali. V Jugoslaviji še niso tako daleč, da bi ženske kadile po ulicah, vsaj splošne no, gotovo bo pa prišla ta navada prej ali slej. kakor so prišle vso druge. K nji gar na "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE. Sofoklej, (M) slrnni ., AZAZEL, trdo vez.............. .............30 .............1,— broširana .80 C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih tlejsinjilu Trdo vezano ..............1 ČRNK MASKE Spisal Leonid Andrejev. sir. Cena ____ lilolioka ruska drama je podana v jako lepem slovanskem prevodu. EDA, ilrama v 4. dejanjih .................... GOSPA Z MORJA. 5. dejanj ................ KRELTZERJEVA SONATA Spisal U N. Tolstoj, l-MJ strani. Ona____ S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu brah-a nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, gr-ozovitost za gro-zo vi tost jo do strašnega konea. LJIBOSIMNOST Spisal l,. Novak. 4f> strani. Cena ........ 1 »ejanji* |«» veseloigre ji- napeto in polno pristnega humorja. Seenerija j«* skromna, števili« oseh nizko ((Ji. Našim malim odrom, ki žele us)K>leg:t veeera. knjižii-o toplo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, dejanj ........... L.IIDKK1 ODER: «. zv. Fo 12 letih, 4. dejanja ............ MAGDA. Spisal Alozij Kemee. m; strani, t'ena.. Žaloi^ra ulm^i^a dekleta -v dvanajstih prizorih. "To je hritka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA, SEMENJ V RICHMOND!', 4 dej .. MOGOČNI PRSTAN. Milfinski. strani NAMIŠLJENI BOLNIK. Moli« •re, SO st r. ..... OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... OPOROKA LI KOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena ...................... Ta veseloigra zii-nega Češkega pisatelja Vrh-H<-kegn je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel t;«dja. H4 strani. Cenn ...... Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Uerhart Ilauptmann. 124 str. Cena.. Dramatska hajka v |»etili dejanjih. PEPELI H, narodna pravljica, 0. dejanj T2 str. REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ R. U. R. Drama v :{. dejanjih s predigro, (Capek). Vezano ....................... ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezanq.....70 Vez..... OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................ SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena .................................................... SKOPI H. Moliere, 5. dejanj. 112 str......... BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj____ Klasir-ne isrre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj si pesnik Oton Župančič. SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovee. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strup, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 10." strani. Cena.... Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... VRTINEC. Žagar, .1. dejanja. 51 str. ........ ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje 13. snopič. Vestalka* Smrt Marije Deviee, — Marjln otrok ........................ 14. snopič. Sv. Boštjan, Juna&ka deklica,— Materin blagoslov .................. 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ............................... .70 .35 .60 .75 ,60 .30 .50 .011 .45 .30 .35 .50 .30 .30 .40 .50 .35 .75 .45 .30 .90 .70 .70 .50 .60 .30 .35 .60 .35 ,59 .30 .35 .30 .30 ,50 .30 PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .............. .40 KRAGULJCKI (TJtva) .......................65 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.25 NARCIS (Gruden), 11 ruš..................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. .50 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez......... .35 SLUTNE (Albrecht), brofi................... .30 POHORSKE POTI (Glaser), hrošrano........ JO STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JjQ VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKL Zbirka pesnij za slovensko mladino. ' Trdo vezano ............................ JO ZLATOROG, pravljice, trda vez............. .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 100 strani. Cena...... .45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmari ...... Orlovske himne. »Vodopiveei .......... Pomladanski odmevi, II. zv.............. MOŠKI ZBOR (Sorski odmevi. iLiharnan 2. zvezek ..« Trije moški /bori. ( Pa v«'-if-» Izdala Clasbena Math-a .............. DVOGLASNO Naši himni .. .1.— .1.20 .45 -45 40 .50 I I MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Clasliena Matiea .. ,45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM; Domovini, i Foesleri Izdala Clasliena M:iti<-a .. .40 (iorske cvet I ire. < I viharna r i »''etvero in petero raznih glasov.......... .45 V pepelnirni noči. (Sattneri Kantanta za s*.ti. zbor in orkester. Izdala onudi Rolfu roko, ki je takoj skočila višje, da je potipala žilo. — No, kako se počutite danes? — Prav dobro, gospod doktor, — odvrne Rolf. — Prav lahko me obdržite pri sebi — trdo verujem na svoje ozdravljanje. 8. Kdaj so Raventosovi prišli v deželo, sami niso vedeli. Nek učen jezuit, ki se je zanimal za zgodovino najstarejših evropskih priseljencev, je trdil ,da se je to moralo zgo-dito že v prvi polovici šestnajstega stoletja. T^eta 15.11 je prišel Portugalec Martin de Sou za do izliva Ribeire, da bi iz za- Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! • NAJHITREJŠA POT — 7 DNI v jruOHLAVMO Bremen - Europe Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki : DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izborne železniške zveze od Cher, bourga ali Hamburga Z;» pojasnila vprašajte loka)rit-g:. agftiUt mM HAMBIRG-AMERICAN LIRE RORTI GERMAN LL0YB 57 BROADWAY NEW YORK imeli prosto stanovanje. Raventos je od njih zahteval samo popolno poštenost. Tega pa v tej podivjani civilizaciji pa ni bilo lahko doseči, kajti vdajali so se pohotnemu življenju, posebno še, odkar je prišel iz nemške Vzhodne Afrike baron Rolirlach, ki je postal vodja te družbe. Nekega dne je prišlo v dolino več tujih Indijancev, revni, skoro nagi divjaki, nikdo ni vedel, od koti so prišli, mogoče so bili potomci pradavnih prebivalcev iz še zelo malo preiskane pokrajine Matto (i rosso, ki so morali z bežati pred orožjem svojih sosedov. Na te siromake so se spravili ti pustolovci, so jih polovili, so jih prisilili v suženjstvo in so jim ugrabili najlepša dekleta za svoje orgije. Tedaj pa je nastal velik škandal, vmešale so se oblasti in Raventosa je veljalo mnogo truda in denarja, da je celo zadevo prerastla trava. Toda tako divje kot prej ni bilo več, celo prestavljanje mejnikov na rtf-un sosednjih lastnikov je prenehalo, odkar je imel nad družbo popolno oblast baron Rolirlacli. Toda v njem je bilo mnogo stare gonilne sile, in je pri večernih razposajenostih mogel največ piti. Živel pa je v njem še vendar nekoliko nravnostni čut, nekaj 1 >ol.išega iz starih časov. (Dalje prihodnjič.) UMORJENKA V POTOKU Domžale, 11. junija. V prijazni hišici sredi zelenega polja je v Podrečju li> ži-hnlja dobival zlato in mogoče je tudi bilo, da je bil v njegovi j vela 57-letna Marija Pen k ova, družbi tudi kak prednik Sylvian a Raventosa, sedanjega po-J rojena Petek, bivša delavka in si*stnika po njem imenovane facende. ) posest ni ca. Kila je znana daleč To je bil divji čas takoimenovanili konkvistadorjev in 1 naokrog: kot precej stiskava njihovi^ plenaželjnih roparskih tolp, ki so se pogosto pomešale z domačim indijanskim prebivalstvom. Iz te krvne me- ženska, ki ima nekaj pod palcem, saj j«* imela čedno pose stvece, s trdim delom in s ko sanice so izšli pozneje gauchos in njihovi nasledniki in prav ■ stvece> s tnuin delom m sko-gotovo je tudi v Ra\entosovili žilah tekla indijanska kri. Pri-jl>im varčevanjem pa si je pri jiadali so k zloglasni "gauchokratiji", ki je na svojih neome- štedila tudi lepe denarce. Svo. Hribarju iz Domžal za 2S,(X)0 Din, obenem pa si izgovorila stanovanje in nekaj užitka do smrti. Od kupnine je imela še zmerom nekaj denarja in še dragocenosti i a prejšnjih boljših časov, tako da bi ob svojem imetju kar lahko izhajala. jenih ]K)sestvih uvedla strašno fevdalno vlado in bili so naj starejši naseljenci ob reki Ribeiri. Mišljenja o' počet k u njihovega premoženja so bila deljena. V šestnajstem in sedemnajstem stoletju je bilo v rekah in |K>tokih mogoče najti zlata v izobilici. Na Raventosovi facen-di so še stale razvaline poslopja, o katerem je šla pripovedka, da so v njem razžarivali skale, jih nato zavalili v reko, kjer so se razpočile in dale od sebe čisto zlato. Raventos so vedno iskali zlato in so pri tem imeli srečo, toda k temu se jim je tekom časa pridružila še neka druga zasluga: dobička-nosna trgovina s črnimi sužnji. In tako so v družbi govorili, da je dvomljivo, od kod je prišlo Raventosovo bogastvo, od zlata ali od trgovine s sužnji. Zaradi tega velikega bogastva so senoru Sylvianu odpustili njegovo očividno indijansko pokoljenje in njegov posebni značaj. V mestu so ga smatrali za original. Ta izraz je povedal vse: njegovo zunanjost, njegovo občevanje in njegov značaj. Bil je visok mož, štirioglatega obraza in strahovito močan; polt svojem usnjate ravn okrajni m klobukom in s pasom, v katerih je imel zatak njene patrone, je bil podoben človeku iz divjega zapada. Kot mestni gentleman je izgledal kot kak boksar. V družbi ni nikjer našel zaprtih vrat, ker so ga povsod potrebovali in se ga povsod bali. T<»da na banketih zveznega predsednika in j>ri guvernerju v Sao Paulo, pri velikih sprejemih in slavnostih in v družbi elegantnega sveta ga je bilo vedno videti z Ma-noelo na njegovi strani, da ga je držala kot leva v kletki. Na facendi se ni brigala zanj, živela je popolnoma sama svoje samotno življenje. Svojo hišo je Svlvianov oče iz pri-proste ranehe prenaredil v neumen grad. Pri zidavi so naleteli ua star temelj in so mislili, da je to temeljno zidovje trdnjave iz časov osvajanja. Nova zidava je sledila prvotni črti in tako je središče poslopja nastala neumna petoglata omaja, katero je obdajal zid kot kaka utrdba. Bilo je tudi več podzemskih hodnikov in več sličnih srednjeveških naprav, A ko ji je kriza odnesla vir rednih dohodkov, ki se ji je prej ! nudil z delom po tovarnah, je j skopa, kakor je bila, pričela čas je bila v Domžalah za po-1 zadnji čas beračiti po bolj od-slena v tvornici Slamnikov, po-idaljenih vaseh, kjer je niso pozneje pa je bila s svojim mo-1 znali, kakor je hodila prosja- ni bilo o nji ne duha ne sluha, j dokler ni včeraj ]»opoldne prišlo do senzacijonalne najdbe v Raci. Na binkoštni ponedeljek jh>-]m>ldne sta se Kristjan Draš-•"•ek in Hilda Lor be rje v a iz Domžal s čolnom vozila po lii-strici in potoku Kači. ki se pod Domžalami izliva vanjo. Ko sta pri veslala kakšnih 200 m potoku navzgor, sta v bližini globokega tolmuna začutila strašen smrad. Kristjan Draš-ček je bil /.»• pred tednom napravil majhen izlet po Kači in že takrat mu je zoprni vonj u-daril v nos, a bil je mnenja, da prihaja najbrž od kakšne mrhovine, ki so jo ljudje zavrgli v strugo. Ko sta se s čolnom približala zagonetnemu kraju, sta na ovinku blizu desnega brega uzrla na vodi plavajoče človeško truplo. Takoj sta o zadevi obvestila orožniško po stajo in že ]h»1 ure pozneje je prispel na liee mesta koman dir z dvema orožnikoma. Ker je struga tam težko pristopna, so orožniki naprosili ljudi, ki so se pričeli zbirati na bregu, da se odpeljejo s čolnom in trupS«* previdno spravijo po vodi do Bistrice na suho. Tako so čolnarji z dolgim kav-Ijem počasi |>cljali truplo za seboj in ga 2lH> m niže položili na breg. Tam s«' je ljudem nudil grozen, pretresljiv prizor. Žensko truplo je bilo privezano na kakšna '1 metra . Bremen v Br>-m<>n Berengaria v Cherbourg 1«>. 14. la. n;. 17. L'l. l!-L tu. Kuropa v Bremen A<|iiiiaiti.-i v < 'licrbotirg Hex v Ot'iina Majestic v ClicrlMiiir;; 11»- to. Pa na trav lo v tolmun. Pred tednom, mor-' I,Tk. Xa pašo med travee /ele ženi Penkom, ki je bil iz Postojne doma, del j časa v Ameriki. Kmalu po vojni se je vrnila na svojo domačijo in glas je šel o nji. da je prinesla precej denarja in dragocenosti s seboj. Z možem se že ml nekdaj nista kaj prida razumela — bila sta brez otrok. Kmalu po vrnitvi v domovino jo je zapustil in si poiskal službe nekje čit tudi njena mati. Tako je po malem nosila domiov, karkoli ji je padlo v malho, povsod se je dobilo prgišče moke ali pehar krompirja, včasih pa so dobri ljudje dali tudi kakšno paro v gotovem denarju. Od doma je ponavadi odhajala zgodaj zjutraj, tla je ne bi sosedje, pred katerimi jo j«1 bilo zmerom malo sram, opazili. pri Devici Mariji v Polju. Pen Samo sostanovalcem v hiši s< kova je živela doma s svojo materjo Marijo, ki je stara zdaj okrog 84 let in biva v hiralnici v Mengšu, in z očetom Pe- ; obraza je bila rjava, imel pa je lepe črne oči. V trom, ki ji je pred dobrimi jatem suknjiču in mehiških hlačah s pentljami, z leti prepustil posestvo in je pred par leti umrl. Ker je bila Marija v slamni-karski stroki prav dobra delavka, je še po vojni v sezonah pogostokrat hodila delat v tovarno na Dunaj, kjer živi tudi njena sestra, in je vsakokrat prinesla precej prihranka domov. A kakor je v življenju kajti stari Raventos je držal na stare tradicije in je tudi vrh liriba sezidal zvezdamo, v kateri mu je stari španski astrolog nost'(la P°Jdo na boben. Na po- razkrival modrosti neba, dokler ga niso nekega dne našli sredovanje domžalske trške obešenega. občine, za kar gre v dobršni ,r a. * . • a i • • i i i n ti » • •• meri zasluga občinskemu delo- V peterooglati stavbi je vladal Don Svlviano s svojim u- vodji Doklovi • posestvp_ pravnim svetom. To je bila druhal izbranih pustolovcev, ka-tere je Raventos imenoval kot svoje nadzornike, ljudstvo pa kot tiče za vislice. Sest jih je bilo po številu in vsak je imel svoje okrožje t rudn ike; izkoriščanje gozdov, lov, živinorejlb! in razne plantaže. Prišli so iz vseh vetrov, ponajveč propadli | ljudje, s Kajnovim znamenjem in nizko izobrazbo, toda prav \ je zaupala, kadar je odhajala, in jih je vsakokrat še posebej poprosila, naj medtem popazijo na njeno staro, onemoglo mater. Tako je Marija Penkova odšla iz Pod reč j a tudi usodno sredo 27. februarja zjutraj, še preden je napočil dan, in od takrat je ni bilo več nazaj. Ko je le malo predolgo izostala, so sosedje začeli ugibati, kam bi bila neki odšla. Ljudski glas je že precej tedaj raznesel. da je najbrž šla v vodo. Kakor se precej in razmeroma lahko za- i ljudski glas sicer pogostokrat služila, tako tudi denarju iri j moti, je imel tokrat deloma bilo obstanka pri nji. Nepre- prav: polčetrti mesec pozneje stano se je pričkala s sosedi in so truplo Penkove v resnici se hodila pravdat za vsak pra-1 na^li v vodi, a kot žrtev umo-zen nič, tako da je njena liiši- j ra. Mladi Hribar, novi gospo-ca z lepim kosom sveta prišla dar pri ITkcu, je takrat sani pred dvema lotoma v nevar- prišel na domžalsko orožniško postajo javit, da jo pogrešajo. Komandir narednik Skok je takoj uvedel poizvedovanje in je dal po policijskem dnevniku sporočiti tudi vsem ostalim orožniškim postajam in policijskim upravam, da je Penkova izginila neznanokam. m in rožice razevetene. \a sončeee zlato in v bistro vodo. llajd. hajd! Mudi se mi! A* mesto moram po penzijo in srebrne denarje, ki jih še nt sem dobil za minuli mesec Pot lile čaka. Delo lin' čaka. Kovačev mi prinese d rev i knjige. Dokončati moram. — Učiti se. Stroj dovršiti. I>a mi ne bo očital ves svet, da uit. llajd. da pred Štirinajstima dnevi se je moral kamen tul vezat i, da je uniorjenko zaneslo na površino. Tako sn je mogoče tudi razlagati, da je truplo vkljtib dejstvu, da je ležalo v vodi že več ko tri mesece — umor je bil vsekakor izvršen kmalu po njenem odhodu od »loma — še razmeroma dobro ohranjeno, ker ga ni razjedala deroča votla. Po laseh, po obleki in zla-f sem cigan in prevar« sti po čevljih, ki jih je bil po- hajd P* kojniei delal moster Beden z Vira, so ljudje takoj spoznali, da^so našli truplo Marije Penkove. Orožniki so dali pripraviti krsto, da so truplo, ki je bilo seveda že v hudo razpadajočem stanju, previdno s koloni vred spravili vanjo, kakor so ga bili potegnili iz vode in ga prepeljali v And rejec zaluči svoje slamnate gosli med gosi in poseže po berglji zraven sebe: "Na delo! Ne delo!" Žametaste večerne rože na zahodu, rdeče in plave, so u venele in se osule. Dan je u-gčisnil. Nad Kankokovo kaj '/o mežika noč. bu. I And rejec sedi sključen v mrtvašnico v Do- tesni kamri pred zabojčkom z I baterijami. Kakor pajek mre-j zo je preplel izbico z vrvica-mi električne žice po vseh šti CALIFORNIA: San Francisco. Jacob LaosWn COLORADO: Pueblo. Peter Callg. A. SaftIO Walsenburg. M. J. B&yuk INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. BevCIč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, C leer* in IlllnoLi) Jollet, Mary Bambieb, Joseph vat La Salle, J. Spelieb Mascoutab, P'rank Augustlo Nortb Chicago, Joie Zelene KANSAS: ' Girard, Agnes Mo*nik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: / Kitziniller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. Čeme (za Pecoa. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stolar MINNESOTA: , 1 Chisholm. vrank Confe Ely. Jos. j. Peshel • Eveleth, Louis CSouže ' (Jlll>ert, Louis Vessel Hibtiini,. John Pov3e Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck 1 NEW YORK: ^ Gowanda. Karl Strnlaha Little Falls, Frank Masla SE EDEN t rili stenah in po njih nanizal OHIO: , „„„ . , . Barlierton. Frank Troha \enec raznobarvnih žarnic. In ^Nadaljevanje s 3. strani.) ce rešila na ta način, da ga je predala 27-letnemu, oženjene-mu mizarskemu pomočniku F. Prav tako so poizvedovali tudi po vsej poti, po kateri je posebno sposobni strahovati sužnje. In v resnici so imeli de- NAROČITE SE NA "GLAS takrat Penkova od doma od-lavci na facendi sužnjem podobno življenje. Toda so ostali v NARODA", NAJVEČJI SLO-' šla. Ljudje so jo po 27. fe-službi, ker jih je Raventos dobro plačeval, in tudi in bil skop VENSKI DNEVNIK V ZDR'. bruarju še videti v Mali Loki si treh in štirih sosednjih gospodinj. Dero se in regljajo in gakajo neusmiljeno. Andrejec, \ žensko obleko oblečen z ruto 11a glavi, sloni na hišnem oglu. Trstikovo šibo drži pod brado. Z drugo smuka in gode po njej. Kankovov invalid i-gra sosedovim gosem na vijo-lino-- valid p relist u je debelo knjigo, Tita in premišljuje, premika kljuke in kazalce na stroju, br-nečem na mizi zraven zabojč-ka. "Bo šlo! Bo! Mora! Samo tole še poiščem v knjigi. Vse se mora zgostiti, utrditi se. No, kaj še ne po j t le l Aha! Je tok preslab t Takoj — takoj!" Andrejec stegne vijak na stroju.* — Stroj zabrenči močneje. Še tesnjee stisne Andre-1 jee. V stroju nekaj poči. S'* zlomi. Na steni pod samim g žganjem. Tudi njegovi svetovalci so imeli dobre plače in so DRŽAVAH. I; in v Biščah pri Ihanu, nato pa "Goskice moje, goskiee be- j stropom pregori žica. Žarnice le in lepe, na pašo vas odpe- zatrepetajo — se utrnejo-- l je m. Za s vi ram vam pesem—| "Haliaha! Gotovo je! Našel najlepšo in najslajšo--Ti- sem! Našel! — o Oas, moj bog, sto, ki jo je nekoč meni pela: hvala ti!" Ančica, ko sva žela žito —\ Deset minut pozneje na va-Ančica, goskice, ki je bila 1110-' si trobi gasilec., je dekle in je umrla tuge in j žalosti za menoj, ko sem *se po- j ~ tikal ])o 'tujih deželah in za ' krivico in pravico kri »preli- I val. N«i te-le moje gosli vam bom igral in vam bom prepe- val takole; Advertise in 'Glas Naroda" Cleveland, Anton Bobek. Chas. Kar. linger, Jacob Resntk. John Sla polk Oirartl. Anton NaRtMle Lorain, Louis Balant, John Kura« Se Warren, Mrs. F Rachar Toungstown. Anton KikeJ] OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r PENNSYLVANIA: ; Bronghton. Anton Ipavec Claridge, Anton Jerina Conemangb, J. Brezove« ExDort. I>ouis Sopanfif Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg. Frank Novak JotonHtown, John Polanti ' Krayn, Ant. TaulelJ Lozerne, Frank Ballocta ' * ' Manor, Frank Demsbar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joaenb Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank &ko¥ Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar Diamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik lite potrdilo xa to, katero Je prejel. Zastopnike raj* ko« toplo UPBAVS "GLAS NARODA"