171
Narodi ruskega carstva in car Peter Veliki
Glavni in gospoclujoči narod v Ruskej so Slovani, ki se dele na štiri glavna plemena: velikorusko, malorusko, belorusko in poljsko. Poleg teh žive tudi še druga Ijudstva, katerih je malo ne do 100 verstij, ki govorč več nego li 40 različnih jezikov. Slovani so jezgra vsega carstva in razlikujejo se od ostalih stanovnikov po jeziku, običajih, veri in ljubezni svoje domovine; pre-bivajo sredi ruskega carstva mej reko Volgo, černim morjein in litvanskimi moč-virji. Slovani so jaki, jedri in čili ljudje, ki jiin ne dela kvžire vsaka nezgoda» poleg tega so tudi berzi, okretni in živahni; lica so okroglejšega nego li germanski narodi. Najpoglavitnejši so Velikorusi, katerih je do 35 milijonov in prebi-vajo sredi Rusije; ujihov jezik je povzdignil car Peter Veliki na književni
jezik. Peter Veliki, kate-rega podobo imate pred so-boj, se je rodil 1672. 1. me-secajunija, in je umerl   8.
februarja 1725. 1. Nje-gove zasluge za ruski narod so neprecenit-ae. On je bil mož, ki je rusko carstvo povzdignil v versto evrop-Ijanskih veli-kih deržav. On jeustanovilti-skarniceinpo-zidal ninogo tovaraic, dabi se ljudstvo iz-obraževalo in davke moglo
placevati. Za-nimiv je nje-
gov zakon (postava), ki slčve: Kedor ne zna brati in pisati, niti ne umeje nič latinskega je-zika,   <5n   ne
sme nikoli mnogo pode-dovati. On je počel    zidati
1703. leta Petrograd,
najnovejše stolno mesto v Evropi, ki ima jako pra-vilno zveršene ulice, velike terge in toliko palač iu diu-gih velikan-skih poslopij, kakor nobeno
Car Peter Veliki.
drugo mesfco. Petrograd šteje dandeues 670.000 stanovnikov. — Belorusi stanujejo v nekedanjej kneževini litvaaskej, sedanjej gubemiji mogilevskej, vitep -skej, grodenskej in -vilenskej, ter jih je do tri rnilijone. Po telesu in duhu so slabejši od Velikorusov zaradi močvirnega zemljišča. — Malorusi, katerih je iio deset niilijonov, prebivajo v staropoljskih pokrajiuah, v Volouji, Podolji, Ukrajini in nad černim morjem. Ovi so čverstejši na duhu in telesu od Veli-korusov, razen onih, ki prebivajo okolo reke Dnepra na zapadu.   Malorusi  sp v
- 172 -
srednjem stoletji branili Evropo azijatskih barbarov: Tatarov in Turkor. Kozaki so si v teh bojih najslavnejše imč pridobili. Malorusi nijso tako veseli, kakor Velikomsi; tužni in žalostni so o kervavih bojih in velikih nesrečah, ki jih j« bilo treba preterpeti. A poleg tega so vendar dobrodušni in jako gostoljubni, ka-kor sploh vsi Slovani; čisti in snažni so na telesu in v svojih poslopjih. Eazliku-jejo se od Velikorusov o tem, da se brij6 in nosijo dolge berke; ljubijo ples in petje. Njihove pesni so žalostne ter sezajo globoko v človeško serc^. — Poljaki, ka-terih je do pet milijonov, stanujejo v Polskej: razlikujejo se od Rusov se svojim izobraženim jezikom in bogatim književstvoni. — Mej ostalimi narodi v Ruskej udarjajo najbolj v oči židje, katerih je do dva milijona in žive v Poljskej. Do 1850. leta so židje nosili dolgo obleko, kakor jo nosijo še denes prebivalci vzhodnih krajev, a pozneje so se vsled neke carske zapovedi oblekli kakor Rusi. Židje govor6 nemSko-židovski jezik; bavijo se s tergovino, a največ jih kerčmari.