Leto. VI!, St. 59. PoRnlna platana v gotovini. ¥ Ljubljani, v ieirtete 115. ^arsa 1923. Posam. št. 1 Din. = UnlMUBT-KM Ufi PR E J Glasilo Socialistične stranke Jugoslavijo. Izhaja razen pondeljka In dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik V., štev. 11. četrtkova številka ..NAPREJA« izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske sveže. Stane letno 42*— Din, mesečno 3-50 Din. RESNICE SE BOJE. (Vsem volilcem ▼ premišljevanje.) Dne 4. t. m. se je vršil v Mislinju volilni shod naše stranke. Čeprav ni bil shod radi slabega vremena tako dobro obiskan, kakor bi bil drugače, je postala debata pristašev nasprotnih strank zelo živahna. Le škoda, da je imel vlak, s katerim se je pripeljal s. Koren, toliko zamude in je bilo radi tega za debato premalo časa, da bi bili lahko klerikalce in njih delovanje za delavno ljudstvo razgalili čisto do nagega. Meni kot iskatelju resnice bi btlo jako ljubo, če bi na naše shode vedno prihajali tudi pristaši nasprotnih strank, da bi si tako v javnosti iz oči v oči lahko povedali drug drugemu svoje mnenje. Protestiram pa takoj proti gTomenju našega g. župnika s prižnice, češ, na socialistične shode hoditi je vsakemu prepovedano. Po njegovem mnenju bi se sploh ne smeli vršiti, in to bi radi dosegli menda v svoji takozvani avtonomiji, če vam je resnica res tako na srcu kakor na jeziku, zakaj se potem tako bojite, da bi ljudje tudi na naše shode prihajali? Zakaj se potem tako bojite, da bi na vaših shodih govoril tudi kak človek, ki zna vsaj nekoliko s svojo glavo misliti in ne samo s Pušenjakovo ali pa Koroščevo? Po mojem mnenju bo sodil pravično te tisti, ki sliši kaj več in ne samo tožitelja. In ker se vi sodnikov bojite, zato tak strah, da bi vaš' ljudje več zvedeli, nego slišijo od vas. Kakor omenjeno, smo umell na shodu radi govornikove zamude premalo časa za debato in sem se zavoljo tega odrekel besedi, da dobijo vsi nasprotniki besedo. Toda njih govorom se ne smemo smejati, ker vemo, da delavni človek res ni imel časa vaditi se v govoru. Pomilovati moramo le njih vero v zmotne nauke, sicer pa — kaj bi — saj se tudi do-zdaj kaj drugega niso učili! Svoje misli, ki jih na shodu nisem, bi pa rad na tem mestu povedal. Glavno geslo klerikalcev v sedanji volilni borbi je avtonomija. Rohnijo proti samostojne-žem, da so nas prodali. Prva klofuta je prepovedana, druga ne več. Prvi nas je prodal — če že tako govorimo— dr. Korošec leta 1918 na seji Narodnega viječa v Zagrebu. Toda leta 1919. je dr. Korošec čisto drugače gledal na Belgrad kakor danes kljub temu, da je že takrat poznal srbi-janske politike boljše kakor Kranjec kobilo. Za ta greh ne dobi odveze, posebno zato ne, ker se ne kesa in vali svojo krivdo na druge, ki so se podobnih kupčij naučili od njega. Klerikalci so bili tudi med tistimi, ki so pobijali »zmotne nauke« socialistov, ko socialisti v avstrijskem parlamentu niso hoteli glasovati za nov brambni zakon in pa za vojne kredite. — Da je bila avstrijska monarhija klerikalna, to bo menda že vsak vedel. — Vedno mi še brenčijo po glavi ostudni napadi v klerikalnem časopisju leta 1912. na socialiste, ker jim niso pomagali pripravljati vojne. Vojna je največje zlo za človeštvo, če bi ne bilo vojne, bi ne bilo danes te revščine na eni strani in razkošja na drugi. In kdor je pomagal spravljati verno slovensko ljudstvo v mesnico, ta je kriv današnjih žalostnih razmer. Sokriv je tisti, ki je vojno v daljših za vojno navdušenih pridigah v cerkvi podaljševal, ali pa brusil pete v zadnjo gorsko vas za vojno posojilo. O tem poglavju, ki govori tako jasno, bi lahko napisal mnogo mnogo. Kdor zna misliti, ta naj premišljuje in da mu bo delo lažje, naj si nabavi še črno knjigo slovenskega klerikalizma in videl bo kako črno dušo ima klerikalizem. Klerikalci trde, da delajo za kmeta, naš kmet pa ne ve, da je bil škof Draško-vič tisti, ki je dal pred 200 leti v Zagrebu posaditi na razbeljen prestol kmetskega upornika Matijo Gubca ter ga dal tako nečloveško mučiti radi tega, ker je imel Gubec namen rešiti kmeta iz takratnega suženstva. Nadalje premišljujte, kdo je bil tisti, ki je v Jugoslaviji vpeljal svobodno trgovino, ali pravzaprav svobodno oderuštvo, ali ni bil to dr. Korošec, ta-kratni minister? In ta svobodna trgovina ob času pomanjkanja blaga, ta nas ni samo malo udarila. Nadalje, kdo je bil ti-< sti, ki je dal streljati v Ljubljani na Zaloški cesti ljudi, ki so zahtevali kruha. Ali ni bil to klerikalec dr. Brejc? Kričijo:: Vera je v nevarnosti! Vera je bila v nevarnosti leta 1914., ko ste se valjali vi prahu pred »Njegovim Veličanstvom« teti mu pošiljali najudanejše brzojavke v imenu vsega vernega slovenskega ljudstva, takrat ste poteptali vero v blato, takrat ste zatajili Krista in njegove nauke. la pozneje, dokler je trajala vojna, ste nami trgali vero košček za koščkom iz naših src, kakor rabelj meso iz človeških teles v sveti španski inkviziciji. In zadnji kos vere ste nam vzeli takrat, ko site blagoslavljali morilno orožje proti našermi bratu trpinu onstran takozvane meje. Ifl danes je prišlo že tako daleč, da morajo socialisti učiti naše duhovnike in ljudstvo prvotni Kristusov nauk. Zato kričijo nat nas: Boga tajijo! Križajte jih! In če bi res prišel pravi Kristus bi ga takoj prvi dan trikrat križali! Povedali smo že, da ni socializem nič drugega kakor pravi Kristusov nauk. Kdor hoče res krčansko voliti, ta naj voli socialiste, ali pa, če je tako naiven, komuniste kakor ljubljanski škof pri občinskih volitvah v Ljubljani. Torej vera ni več v nevarnosti, ker so jo sami poteptali. V nevarnosti je le bera. Očistijo pa vero lahko od blata s tem, da jo strogo ločijo od klerikalne politike pri tem jim bomo .socialisti pridno pomagali, ter potem tudi vero čuvali, da se nikdar ne pomaže. Vera na jeziku, v srcu pa zloba — to ni naš ideal. Slučajno sem dobil v roke klerikalno knjigo, aLi kakor pravijo evangelij avtonomije, ali po domače »Sodite po delih«, O tej knjigi trdim, da je po večini prepi- Skrinjice na Štajerskem. JDS SLS RS SKS SPJ DWP HSRS 8 SS J in KOZ 1 NSS NRS Dmaotoifi Klirikaki jhphlitar SaBBstajaeži Separatisti Kemiki nacion. Hrvaški repati. I Socialisti I fferodni sotialti Radikalci 1 2 3 4 5 6 7 J 8 J 9 10 Dr. Sikam k. Korošec Dr. Dovafai lis. Drofenik Golouh Star Redit | FRANJO KOREH | Brata Dr. Stojadinovif Skrinjice na Kranjskem. SLS SKS NLS NSS JDS SSDL 1 NRS j MJhKDSri Klerikalci SamostBiBoS ŠastoršiEijaBci Raredni socialci Demokrati ..Enotna !ronta“ j Radikalci 1 Socialisti k 1 2 3 4 5 6 j 7 J 8 Dr. Korošec Ivan Petelj Dl ŠasferSif Rod. Jovan Dr. Žerjav lian Mskoc Dr. Zupanič 1 KAREL KISOVEC I sana iz Sdčiaflfsfrcnega programa, in katere pisatelj se še gotovo ni rodil, ko so socialisti^ vsega sveta vse to od svojih klerikalnih vlad zahtevali, pa so jih zato vtaknili v ječo. Sicer pa bomo mi sodili. In ker vemo, da so pri vas obljube eno, dejanja pa drugo, zato vam ne zaupamo, ker kakor skrbite sedaj v občinah, tako boste tudi potem v avtonomiji. Mi sodimo po delih. Nekako čudno mi je vselej pri srcu, če vidim berače vseh vrst, kako prosjačijo od hiše do hiše. Nekateri se še komaj privlečejo do bližnjega kupa gnoja in tam poginejo kakor žival v gozdu. Teh revežev bo vedno več. In marsikateri med nami je na tej poti, čeprav še danes nekaj premore, in dela skoro noč in dan. Prvi in najhujši razlog za to je nevednost, iz ljudske nevednosti izhaja potem vse zla Vsi ti reveži, ki so že in ki še bodo postali, so si krivi po večini sami, ker se v mladosti niso brigali za javne zadeve, to je za politiko. Politika jim je bila in jim je še nekaj, za kaT se ne sme prijemati. V dobi volitev so mu vedno pripovedovali in grozili, da naj voli versko, in res ljudstvo voli po večini le krivo vero. Ljubša mu je prazna vera nego skrb za izboljšanje gnilega družabnega reda. Ljubši mu je liter žganja, nego da bi ta denar obrnilo proti svojemu sovražniku nevednosti. Namesto da bi si kupovalo Časopisje in knjige, rajši zapravlja denar za lahkomiselne stvari, od katerih nima haska niti on niti družba. Namesto da bi se brigalo za svoje razredne soc. organizacije, se rajši vpisuje v enotne fronte s kapitalisti, namesto, da bi hodilo na socialistične shode, na org. sestanke, se rajši brati z meščani na plesnih veselicah, namesto da bi svoj denar naložilo plodonosno, ga rajši izroča tistim, ki ga potem ž njim tepejo itd. Ljudska nevednost nima meje in to po zaslugi tistih, ki mu pravijo: Voli versko in ne politično. Blagor mu, komur je eksistenca tudi v starosti zagotovljena, blagor mu, on naj voli versko ali pa narodno kdor pa te eksistence ne vidi, to je naš mali kmet in delavec, tistega dolžnost je, da voli mednarodno in socialistično. To stori s tem, da spusti kroglico v 8. skrinjico. Pa to še ni vse, voliti je lahko, toda da se bo res tudi teko delalo, kakor je volil, pa je potreba, da se vpiše v krajevno politično organizacijo Socialistične A. L. t Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa. (Prosto po Hugonu Vavrisu.) (Dalje.) To bi ne bilo končno nič čudnega. Toda, glej ga spaka! Vse sanje so končale tako, da je Francelj delal vse to samo zato, da bi rešil — gospodično Luizo. Da, nazadnje se mu je vedno prikazala in se mu zahvalila za osvoboditev. Ko pa je zakrilila proti njemu z rokami, da bi ga objela in pritisnila na srce. tedaj se je. žal — Francelj vedno zbudil. Moker je bil, kakor da bi ga iz vode potegnili, tako so ga bile borbe razgrele. Pri vsem tem pa se je samo čudil, da se mu ni scedil izpod nosa — parafin. Gospodična Luiza! Da. ni bilo dvoma. Zaplotnikov Francelj se je do ušes zaljubil v njo. Bila je — izdajmo veliko njegovo tajnost — njegova prva ljubezen in zato ga je tako strahovito prevzela. stranke Jugoslavije in Kmetsko deTavske zveze. Kajti le na ta način nam bo mogoče naše izvoljene tudi nadzorovati, da bo njih delo v korist nam vsem in ne samo izvoljenim. Šele kadar si vse to storil, šele takrat si storil deloma svojo dolžnost. Z mirno vestjo boš lahko stopil na starost pred javnost in zahteval svoje pravice. In če bi vsi ti berači, ki so danes na cesti in vsi tisti, katerih eksistenca visi v zraku se v svoji mladosti bolj brigali za mednarodno socialistično politiko in res tudi socialistično volili, potem bi jim ne bilo treba in ne bo jim treba poginjati na gnoju, ali pa prosjačiti za kruh, obleko, stanovanje ali celo za grob. Potem tudi malemu kmetiču ne bo treba skrbeti, kako drago boš svojo kravico prodal, da bi potem z izkupičkom prere-dil svojo družino. Potem tudi delavcu v tovarni ali na polju ne bo treba biti v strahu, kaj bo jutri jedel, kajti vse te skrbi bodo za posameznika odpadle, kadar bo zmagal mednarodni socializem. Da se pa vse to uresniči, pa je potreba, da tudi ti sodeluješ in žrtvuješ. Toda dovolj. To so le nekatere glavne misli pred volitvami in tudi za po vo- Vsem, ki še ne znajo! Sodrug nam piše, da so se mu mnogi, zlasti pa novi naročniki pritožili, da ne razumejo, kaj pomeni SSJ in KDZ, SLS. SKS, JDS in podobne okrajšave, zato pa tudi ne berejo vesti oziroma dopisov. v katerih takšne okrajšave strašijo. Za tem grmom tiči zajec. Če bi se so-drugi potrudili navzlic tem malenkostnim zaprekam prebrati takšno notico, z mislijo prebrati, bi kmalu stopili zajcu na tilnik in se prepričali, da niso dotične okrajšave nikalce nerazumljive čarovnije iz črnih bukev, ampak samo preprost pripomoček za prihranitev časa in prostora. Mi vedno na to gledamo, da s kratkočo prihranimo čim več našega časa in prostora, zato pa vedno pozivamo, naše dopisnike, naj se tudi oni potrudijo biti čim krajši in povedati samo ono, kar je tudi za druge ljudi važno. Da pa ne bo kdo menil, da smo neu-ijudni, bomo vseeno pojasnili par najna-vadnejših okrajšav. — SSJ in KDJ so začetne črke našega strankinega imena: Socialistična stranka Jugoslavije in Kmetsko-delavska zveza. — Podobno okrajšavo imajo tudi mariborski izdajal- Gospodična Luiza je bila izredno lepa deklica — saj vendar poznate kraljico Viktorijo. Ali Francelj je bil prepričan, da je še lepša kakor kraljica sama. čeprav sta si bili podobni ko jajce jajcu- Ob družabnih urah se je polaščala našega junaka posebna ganjenost. Bil je še bolj razmlš-ljen kakor navadno, gospodična Luiza pa se je smejala njegovim napakam in kozolcem. da se je solzila. Tako je bila še bolj srčkana. Zaplotnikov Francelj pa je bil od dne do dne bolj čemeren, tem bolj. ker se mu je zdelo, da je poleg nje še vse bolj neumen in neokreten. In vendar je vedno hrepenel biti v njeni bližini, najsrečnejši pa je bil, kadar jo je smel ob javnih nastopih peljati za roke k slavnostim ali v gledališče in sedeti poleg nie. V Madridu In po vsej Španiji pa so si Šepetali ljudje, da .ie kralj še vedno smrtno zaljubljen, in da se ne more kraljce nikdar dovolj nagledati. Gospodična Luiza je olajšala nalogo Sherlocka Holmesa v znatni meri. zakaj v vlogo kraljice se. je uživela hitro, igrala jo je kar vzorno- Kadarkoli je videla, da hoče napraviti Francelj kako napako. ntvah. Niso tako lepo zbrane, kakor jih govore klerikalni gromovniki, vendar so resnične in predvsem iz srca. Čas je, da začne slovensko ljudstvo o podobnih stvareh razmišljati ter da vzame svojo usodo v svoje roke in se ne zanaša na čudežno spreobrnjenje današnjih časov brez sodelovanja ljudstva. Za vse tiste, ki se pa danes dobro počutijo, pa te misli ne veljajo, čeprav bo razvoj kapitalizma tudi mariskaterega od njih sproletariziral in ga spravil na pot beračev. Socializem ni nekaj, kar bi kradlo kmetom živino, socializem tudi ni nekaj, kar bi ti jemalo vero, socializem tudi ni nekaj, kar bi tl jemalo tvojo narodnost. Socializem je nov znanstveni gospodarski nauk, na čigar temelju naj bi zavladal po vsem svetu nov pravičnejši družabni red, je nauk, po katerem naj zavladajo bratstvo, enakost in ljubezen med vsemi narodi sveta. Zato učite se ga in ga razširjajte, kajti brez njega ni rešitve za človeštvo. Doli s usmiljenim »socializmom«! Doli s desko, katero nosiš na čelu! Doli z narodnim »socializmom«! Živel mednarodni socializem! Franjo Kranjc. ci, samo da pišejo namesto SSJ po navadi SPJ, kar pomeni Socialistična partija (stranka) Jugoslavije. S tem imenom, ki ga čisto neupravičeno nosijo, hočejo delati zmedo med ljudstvom in odnesti od nepoučenih ljudi par naši pravi stranki namenjenih glasov. Pa ljudstvo le ni več tako neumno, kakor si mariborski komandanti želijo, in bo navzlic njihovemu po krivem prilaščenem imenu SSJ ali SPJ in KDZ vrglo svoje kroglice v 8. Skrinjico prave SSJ in KDZ, katere nosilec je na Štajerskem s. Franjo Koren (ne Miha Koren, znani komunistični fra-zer, ki je prešel pred par tedni med vladne radikalce!), na Kranjskem pa s. Karel Kisovec. Vse druge Skrinjice razen 8, so le mreže, v katere love meščani in po meščanih podkupljeni elementi ljudsko pamet. Ja, ja, g, Golouh, čeprav se šopirite s pavjim perjem SSJ in KDZ, bo vaša 5. Skrinjica 18. marca vseeno povsod votla in ljudska pamet se ne bo zgubila vanjo, kvečjemu nespamet! SLS pomeni »Slovenska ljudska stranka«, pa ni nič ljudska, temveč tista, ki ji pravimo po navadi klerikalna. Zanjo bodo volili samo tisti, ki so v dvajsetem vedno je ljubeznivo posegla vmes in jo sijajno zabranila. Vendar nastopa kralj največkrat brez svoje žene. Govoriti mora prestolne govore, pogledati v šole samostane, bolnice. vojašnice, pregledovati vojsko. Jezditi na manevre, sprejemati ljudi v avdijence itd. Francelj pa je igral kralja od dne do dne slabše. Pri generalnem pregledovanju posadke kjer nai bi pohvalil častniški zbor, je izrekel napitnico, določeno za pojedino pri japonskem poslaniku, v samostanu pri uršulinkah je nagovoril opatinjo z govorom, namenjenim za državno porodnišnico. slavno igralko ki so mu io predstavili, je nahrulil: »Kaj ne. vse to je naslikano z roko?« Izpovednik — španski kralj se mora spovedati vsak teden — se ni malo čudil, da mu kralj vedno pripoveduje o baskervilskem psu. Ko pa je Francelj povprašal madridskega škofa, koliko trna otrok, tedai je Sherlock Holmes sprevidel, da ne more iti tako dalje. »Gosnod Zaplotnik,« mu je dejal z resnim obrazom, »tako ne gre dalje-« »Kaj. prosim?« (Dalje prih.) s?o!eflu ge pravi »eseles« aH po 'domače »oslički«. SKS, to je pa Pucljeva samostojna kmetska stranka. Ljudje pa jo imenujejo »slovensko koruzno stranko«, ker so njeni voditelji, ko so še sedeli v vladi, z vso paro izvažali koruzo, pa tudi pšenico, praseta in druge dobre reči preko meje in s tem uvažali zlate denarce v svoje — mošnje. JDS = jugoslovanska demokraška stranka. Ker so našli ljudje zanjo primernejši izraz: judovski državni soldatje (ker so vsi na državne solde živeli), so hoteli v zadnjem času popraviti svoje ime v DS (demokraška stranka). Ko so pa bistre glave začele brati »dejmo-krasti stranka«, so njeni predsedniki iz samega obupa popolnoma spremenili nje titulus in jo imenujejo na Štajerskem Napredna kmečko - obrtna zveza (NKOZ), kar naj-brže tudi ne bo dolgo držalo, saj že »na konec zre«! NSS = narodnosocialna stranka. Pri zadnjih volitvah so ji pravili narodni so-ciji, da »nese vse«, namreč vse mandate, pa jih je odnesla samo dva. Letos se bo čisto gotovo še bolj »unesla«. NB — napredni blok med starimi in mladimi liberalci nastopa pri teh volitvah samo v Ljubljani. Že ve, zakaj se ne upa iz Ljubljane ven! NRS, to so narodnoradikalni stran-karji, skupinica Pašičevih radikalcev v Sloveniji in par komunističnih »radikalnih« uskokov k la Nachtigal, Mihec Koren itd. Ti ljudje imajo velik tek in na 18. t m. bodo veliko požrli — jeze, to se razume. SSDL, to je pa »enotna fronta« ali »Socialistična stranka delovnega ljudstva«. Slovenski proletariat dobro pozna razne gospode nagradarje, zavržene starine in poslance in »komunistične« kleče-' plazce pred meščanskimi ministri, ki so jo pred volitvami v naglici sestavili, da sl zopet zasigurajo mandate. To so ptički, ki ne vedo, da socialistične stranke brez delovnega ljudstva ni, zato so to delovno ljudstvo še posebe poudarili, kakor da more obstajati tudi socialistična stranka kapitalitičnega ljudstva. No, ti ptički imajo vseeno že nekaj prakse s socialističnimi strankami kapitalističnega ljudstva, ker za občinskih volitev v Ljubljani so šli v enotno fronto s klerikalnimi kapitalisti, s škofom, debelimi dekani, z drugimi, tem podobnimi gospodi in s Pollakom, ki je ravno tiste dni pognal delavstvo iz svoje tovarne na cesto. To v spomin. RS — Novačanova — in HSRS Radičeva hrvatska seljačka republikanska 'stranka, sta dve buržujski stranki veleposestnikov, ki se bosta pri volitvah druga drugo požrli. Dober tek! Slovenski kmetski delavec pa že ne bo delal za republiko, katere predsednika bi bila Novačan in Radič sama! NLS = Šusteršičeva narodno ljudska stranka, ki je izšla iz SLS. Ime njenega generala jamči za vse in pove vse. In mi mislimo, da smo tudi že vse ' Povedali, kar marsikomu ni bilo jasno. Ce nismo vsega povedali, bomo lahko prihodnjič še kaj dostavili. Pa nihče se ne bo mogel pri teh volitvah zmotiti, če se spomni na to, kar smo zgoraj povedali: Vrzite vsi in povsod svoje kroglice v 8. skrinjico, pa ste jo vrgli na pravo mesto — zase! Gospodu Golouhu na znanje! Ribnica na Pohorju. V »Enakosti« št. 8. dne 23. februarja se v obliki dopisa iz naše vasi baha g. Golouh o uspehih, ki jih je baje imel na svojem shodu dne 11. fe- bruarja pr! nas. V odgovor na ta dopis, ki ga pa ni pisal nihče drugi kakor on sam, sta mu poslala podpisana, na njegovem shodu najbolj (navdušena volilca, pismo sledeče vsebine: Gospodu Golouhu na znanje! Podpisana obžalujeva, da sva na Vašem shodu v Ribnici pomotoma prevzela obveznost čuvarjev Vaše skrinjice, misleč, da ste v zvezi s pokrajinskim odborom. Ker pa temu ni tako, Vam naznanjava, da sva to obveznost odklonila takoj, ko sva bila o tem poučena. Pismo smo prejeli, z njegovo vsebino se pa, žal, ne moremo strinjati. Tudi Vaše »Enakosti« ne moremo razširjati, ker Vi niste nam enaki. Mi smo za progresivni davek kakor tudi za vse ostale določbe pravilnika, Vi pa ste temu nasprotnik! S pozdravom! Anton Ovčar, kamnosek; Simon Klančič, čevljarski mojster v Ribnici na Pohorju. Pismo, ki ga je pisal g. Golouh se glasi: Cenjeni sodrug! V zadnjem »Napreju« je izšel dopis o mojerti shodu v Ribnici. Ta dopis mislim, da ga je spisalo uredništvo samo, zato da napravi pri Vas zmedo. Nisem vajen odgovarjati na vse napade. Vendar je tisti dopis prava infamija. Prišel sem v Ribnico, da pojasnim ljudem položaj in da jih povabim, da napravijo svojo socialistično dolžnost. Zato se me pa še napada v listu, ki hoče biti socialističen. Pa ni. Ker »Naprej« dela proti socializmu in proti oficijelni socialistični stranki. Vedeti morate, da »Naprej« ni več glasilo socialistične stranke in da ta list služi danes samo kapitalistom, ker je zato tukaj, da razdira socialistično stranko. Mi v Mariboru delamo že dve leti za ojačenje in ozdravljenje socializma v Sloveniji. Gospod Bernot, sedanji izdajatelj »Napre-ja«, pa nas zato napada in skuša pri teh volitvah napraviti zmedo, da ne bi ljudstvo krenilo na pravo socialistično pot. 2e dve leti napada zato v svojem »Napreju« najstarejše sodruge v Sloveniji, bste, ki delajo že desetletja v stranki. Ta Bernot je bil še pred dvemi leti oficir in je bil celo svoje življenje hud nacionalist Kakšen človek je, to naj pove dejstvo, da je on spodil od hiše svojo ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci, sam se pa sedaj zabava z drugo ženo. Da boste informirani, Vam še povem, da se mi trudimo že dve leti, združiti ves socialistični proletariat v Sloveniji in bi bili že uspeli, da ne bi bil Bernot ves ta čas delal proti. Tudi pri teh volitvah smo iskali sporazum, Bernot z nekaterimi svojimi trabanti (med njimi tudi tisti gosp. Leskošek, ki je pustil delavce v Ribnici pri pogajanjih na cedilu, ker mu je bilo predaleč, da bi prišel do Ribnice), so pa sporazum odklonili in postavili svojo kandidatno listo. Njihova lista pa ni socialistična, nego je osebna lista, njega in Korena, ker hoče na tak nepošten način priti do mandata. Mi smo bili, smo in ostanemo socialist!. Naša kandidatna lista je oficialna lista Socialistične stranke Jugoslavije. Vi boste na dan volitev čuvar te skrinjice. Prosimo, da agitirate zanjo in da poveste vsem ljudem, da naj opustijo kroglico v 5. Skrinjico. Zelo bi nas veselilo tudi, če bi nas kedaj obiskali v našem socialističnem tajništvu v Delavskem domu v Mariboru, Ruška c. 5. da vidite, če prav delamo. Poslali smo Vam tudi en izvod naše »Enakosti«, da vidite, če smo res socialisti ali ne. Zelo Vam bom hvaležen, če pokažete to pismo in razširite »Enakost« tudi med drugimi sodrugi, da bomo znali, za kaj gre, kdo je socialist in kdo ni. Sodružnim pozdravom! Golouh. G. Golouh se v tem pismu pridušuje, da je »Naprej« kapitalističen. Dobro, če so v Ljubljani talce vrste kapitalisti, da se borijo za uvedbo progresivnega davka, smo mi žnjimi. V tein pismu tudi na ne-možat način blati osebo sodr. Bernota in Leskoška. Zakaj neki ne skuša izpodbijati njih načela? — Že ve zakaj — ker so neizpodbitna! Mi se strinjamo z načeli in idejami, osebe nas prav nič ne brigajo. Kesamo se še danes, da nismo vprašali g. Golouha na shodu, v kateri belgrajski kavami se je zabaval za tisti denar, ki bi ga bil moral po pravilniku prispevati stranki, katere člani so ga izvolili v parlament. Ta mož, ki je pozabil na svojo stranko, ki je pozabil na sključene hrbte delavcev, po katerih je priplezal do mastnih dnevnic, ta mož se drzne še priti med nas po glasove! Računal je pač z nevede nostjo, misleč: tam gori na vrhu Pohorja so delavci ta moj smrtni greh itak davno pozabili, ali pa zanj sploh vedeli niso. Ali pri nas se je mož pošteno opekel kakor, tisti maček, ki je iz požrešnosti skočil v; skledo vroče kaše. — Pristaši pogresiv-nega davka. ♦ (Čeh, Krajcer in Hojnik so podpisa# izjavo za Golouha — kdaj bodo enaki našim delavcem na vrhu Pohorja — če so izjavo res podpisali? — Op. ur.) Politične vesti. -f Naši lepaki na sodruge iz mariborskega okrožja zelo čudno vplivajo na ljir di okrog »Enakosti« in »Volksstimme«. Vt nobeni številki ne pozabijo priporočati, naj gredo sodrugi mimo njih. vseeno jih! pa sami trgajo in poškodujejo, kjer so nalepljeni. Torej vendar niso tako prepričani, da ostaja njihova vsebina brez posle« dic na one, ki mimo njih ne hodijo, kako« izjavljajo sami. Da, proti resnici Golo« uhovstvo ni imelo doslej še nikoli metode, Ali je molčalo, ali pa je nanjo odgovarjala z novimi lažmi. V tem slučaju se je ponižalo na niv6 klerikalnih marijimodeviških' in orlovskih band. ki jih pošilja SLS ,po deželi razbijat shode drugim strankam. NB težko spoznati, da so v »idejnem« »socializmu« mogoče še marsikatere stopnje —« navzdol.______________ IZDAJALEC SI TUDI TEDAJ, KADAR MIRNO SEDIŠ V SVOJEM ŠOTORU, KO SOVRAŽNIK NASKAKUJE TVOJO ARMADO OD VSEH STRANJ. SODRUG. IZDAJALEC BOŠ. ČE 18. T. M. NA DAN ODLOČILNE BITKE MIRNO OBSEDIŠ V SVOJEM ŠOTORU. KER TI JE DANA PRILIKA USTRE-LITI S TOPOM 8. SKRINJICE! Dnevne vesti. Stvarni popravek. Prej eh smo: Zahtevam, da priobčite na temelju § 19- cesarskega tiskovnega zakona sledeči popravek: G. prof. Fabjančič si ie izprosil pri komunističnem delavstvu dovoljenje, da se sme združiti s smrtnimi sovražniki — socialpatriotskimi minlsterialisti okoli Kocmurjeve »Zarje« in z načelnimi kameleoni okoli Golouhove »Enakosti«. Posrečilo se mu je in zdaj so gg. profesorji (Fabjančič in Favaj). advokati (Perič in Jelenc), direktorji (Kocmur in Štebi). po- slanci '(Golouh 111 Tokan) in še mnogo drugih takih delavcev postali tako dobri prijatelji, da imajo popolnoma enotno fronto in tudi enotno organizacijo imajo, kadar so v kavarni. Tudi z dr. Korunom se že pozdravljajo — kmalu bo vse delovno ljudstvo združeno- Samo »Naprej« hoče to Fabjančičevo zaslugo zmanjšati in pravi, da je Fabjančič prosil za dovoljenje g, notranjega ministra, ne pa delavcev. To je grda »Naprejeva« osebna gonja, kakor smo je že navajeni. V resnici je pa to popolnoma v redu. Ker komunistični delavci nimajo organizacije, da bi prosil Fabjančič njen odbor, z vsemi komunisti na Jesenicah in v Trbovljah, v Kočevju in v Mariboru pa ni mogel obenem govoriti, zato in samo zato se je obrnil na zakonitega zastopnika teh delavcev, na g. notranjega ministra. In če je pri tej priliki pokleknil, se to tudi spodobi, kajti to ni veljalo g. ministru Vujičiču, temveč komunističnemu delavstvu, ki ga je g. minister zastopal. — Z odličnim spoštovanjem za »Enotno fronto«: Gromoslav Cukam, bivši komunistični agitator. Ne dajte se begati! Neki zaupnik nam piše: Ali pri nas ne bo 8. skrinjice, ker nismo naznanili čuvarjev? — Povsod, na vsakem voiišču mora biti tudi 8. skrinjica, torej tudi tam, kjer nimamo čuvarjev skrinjic. — Nekje pa je razglasil občinski urad, da bo samo 6 skrinjic. To ni res. Na vseh voliščih mora biti toliko skrinjic, kolikor je potrjenih kandidatnih list, v mariborskem volilnem okrožju bo torej na vsakem volišču 10, v kranjskem pa 8 skrinjic. Zato sodrugi, ne dajte se begati od nasprotnikov, ki namenoma plašijo ljudstvo, da bi sc kdo zmotil v njih prid. Radi tega pojdite vsi na volišče, na vsakem volišču bo tudi 8. skrinjica, ki je naša! G. Golouh in inserati- G. Golouh nam bfelta v »Enakosti« bančne inserate. — Ko |e bil g. Golouh komunist in glavni urednik »Napreja«, je imel »Naprej« veni .Številki 6 bančnih inseratov. Volilni oz. tiskovni sklad. Zadnji iz-KaZ 7.787.45. Dalje so darovali: Blok št. 105 Din 102, na račun bloka št. 338, 40, nabrano na volilnem shodu »Enotne fronte« 10. t. m. na Ježici Din 30. Nabrano na shodu v Zg. Šiški 11. t. m. Din 50, Franc Južina iz Zg. Šiške Din 12.75, Zdravko iz Ljubljane Din 25, Andrej Ropret z Ježice Din 10, J. Jeram z Jesenic Din 2.50, Živilski delavci v Celju 100, Krajevna organizacija v Tacnu Din 35, Krajevna org. SSJ v Mežici 205, Friderik Pevec Din 20, Ivan Bizjak iz Ljubljane Din 5, Franc Plaznik iz Zid. mosta 2 Din. Skupaj Din 723.75. Z zadnjim izkazom skupaj Din 8J511.20. Zadolžnice za »Naprej« so še podpisali sledeči sodrugi: Po 50 Din: 13. Albert Papler, strojevodja v Ljubljani VII. Po 100 Din: Ivo Meznarič v Ljubljani. Po 200 Din: Valentin Rejc iz Ljubljane. Zadnji izkaz: Din 3200. Zdaj torej skupaj Din 3350. VSEM CITATEL.TEM! Vse čitatelje opozarjamo na 56. številko »Naipreja« z dne 11. marca, ki smo jo izdali v spomin 401etnice smrti našega velikega učitelja Karla Marksa. Vsak zaveden proletarec in proletarka naj žrtvuje 2 Din, da si jo kupi in naj žrtvuje tudi čas, da jo bo prečital- Novi naročniki tudi še lahko dobijo to številka Mnogo dopisov smo morah v tej številki izpustiti, ker nismo imeli prostora. Sodrugi naj nam ne zamerijo, saj vedo. da bi jim radi ustregli- če bi se vsak potrudil čim krajše pisati, bi prostora tako ne primanjkovalo. Tako smo pa morali gledati, da pride iz vsakega kraja to, kar je bilo najvažnejše. Nekaj dopisov bomo še objavili v »Naprejevih« številkah tega tedna. Poskrbite da se tudi dnevnik »Naprej« tako razširi kakor tednik »Ljudski glas«, pa postane vseeno, če bodo dopisi z dežele objavljeni v tem ali onem listu. Listnica upravništva. Lehen: Sprejeli. Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene šl. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20. Maribor. Na obč. seji pretekli petek je prišel dr. Jerovšek z neupravičeno zahtevo po popravi zapisnika predzadnje seje, tiste, na kateri je padla nanj težka obdolžitev laži. Župan mu seveda ni ugodil, in ni popustil niti, ko je pomagal dr. Jerovšku dr. Leskovar. Zapisnik je bil pravilno sprejet in overovljen, in potem nabit na obč deski. Klerikalci bi se lahko pravočasno prepričali o njegovi točnosti. Klerikalni klub je nato demonstrativno zapustil zborovanje. V svrho gradbe stanovanjskih hiš je poveril obč. svet pristojni odsek z nalogom, da najame nizozemsko posojilo. — Drug predlog je bil, da naj se izroči pravno zastopstvo mesta drugemu odvetniku. Dosedaj je bil poverjen s tem dr. Leskovar. Lepe reči govore o njem. Bil je pravni zastopnik naše občine, obenem pa tudi predsednik pravnega odseka, katerega je tvoril — sam. Ostali člani so tekom časa odstopili, a dr. LeskBUBQKA< r— ................. I -Ti'' §W!l -a! trade mrrk c BUDMBt&I imam I M NAROČAJTE »KRES«! sladna kava je Najbohša ZIKA m ®§ Sladkor je drag, mleko je drago, najdražje pa je zdravje! Z hleva te Ž1KO povsod! H mm mm mn stei. t ==* REGISTROVANA UBIOG« 2 OMEJENO ZAVEZO, mam TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE .% LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIO, BROŠUR ITD. STEREOT1PIJA. LITOGRAFIJA. za pribivanje in šivanje podplatov na stroju, ki je že delal na takem stroju, se išče proti dobri plači in prostemu stanovanju. Ponudbe na H Ji! I. I. Sil«, Hrvatsba. + Žene + pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrn se takoj na naslov: 8€„ Fescg Maro B. 156, Pdpsiis'ra6s 95. I j1OO0 frankov zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki I holandski tvi dki. Zahtevajte vzorce in brušnre proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E. Sock, Wien. ¥!. Gumpendorferstrafie Nr. 109/14. 15 o; io popusta pri A. ŠiNKOVK nasl. K. S O S S, Ljlubljjana, Mestki trg 19. r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 38 („BALKAN“) N O > D Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni -.............. izdelki. - S? < o N Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana Čekovni račun štev. 10.473. jpSP” Naboliše peči sedanjosti so emajlirane LUC-ove peti. HNNENMBEmBERMBBBNHBHBHBBmBIIBaaBNBEnNHNmHBnBHRaBBMRBRaaNBBHBHBaBERBBaHBEamMNBNi Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri i F. P. Vidic & Komp., trgovina stavbo* ga materSjala Prelernova ulica LJUB JANA Prešernova ulica Naifl icje angleško In žeiko sukno v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah !! za pomladno fin letno sezlgo Z! Specfijalna zaloga o Drago Schwah? M/S u a = Ljubljana, Dvorni trg 3. = Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sako in plašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago. Sukno za modne hlače. Oddaja blaga na metre; sprejemajo se tudi naročila na obleke. Zajamters prvovrstna Mra p Rii r last. Mhtg salone. Ui S 32 1*» o « 1 SS 1 Ul »ali 1 hft : 1 KUga.|? 1 mO-li 2 EU II wsl| bz«! losi: © Kons. društvo za Slovenijo Poštni predal št 13. ■ |i|U||aiim Post. ček. rac. št. 10.532. Telefon inter. št. 178. LsJ U S7IJ CifT Cl a Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana. Hranilni oddelek naznanja, da je s 1. novembrom 1922 zvišal obresti in sicer za navadne hranilne vloge..na 6% za vloge proti četrtletni odpovedi. . na 61/a °U za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7%» W Hranilna vloga sprejemajo In splakujejo vsa prodaj