Letnik XVI.	Celovec, petek, 24. november 1961	Štev. 47 (1019)
Nedeljske kmečkozborske volitve:
Naši kmetje so pokazali svojo zrelost
Diktatura Bauernbunda v agrarni politiki v deželi močno omajana —
Skupnost južnokoroških kmetov je pomnožila svoje glasove in mandate
Pri nedeljskih volitvah v kmečka zastopstva je Bauembund (OVPJ doživel očiten poraz. V občnem zboru Kmetijske zbornice za Koroško je dosegel le še 13 mandatov in s tem izgubil dva mandata in eno podpredsedniško mesto. V odborih okrajnih kmečkih zbornic je zgubil nadaljnjih 8 mandatov in s tem absolutno večino v Šmohorju, Beljaku, Velikovcu, Št. Vidu in v Feldkirchnu. Največji poraz pa je doživel v občinah južne Koroške.
Skupnost južnokoroških kmetov je pri nedeljskih volitvah dosegla zelo razveseljiv ospeh. Kljub močno povečanemu količniku ni le obdržala vseh svojih dosedanjih mandatov v kmetijski in okrajnih kmečkih zbornicah, temveč je s porastom za 230 glasov ali 14,5 % te mandate močno utrdila in vidno povečala število mandatov v krajevnih kmečkih odborih. Njen najvidnejši uspeh pa je prav v tem, da so ji zaupali glasove volivci v vseh okrajih Koroške. Ona ni dosegla le glasove po okrajih Šmohor, Beljak, Celovec in Velikovec, temveč je tudi v okrajih Kotschach, Feldkirchen,
Spittal, Winklern, Št. Vid in Volšperk dosegla skupno 127 glasov.
Južnokoroške kmete bo v kmetijski zbornici zastopal Mirko Kumer, predsednik nadzornega odbora Slovenske kmečke zveze, v okrajnih kmečkih zbornicah pa: v Beljaku Lojze Trunk, predsednik upravnega odbora Slovenske kmečke zveze, v Celovcu Valentin Waldhauser in v Velikovcu Mirko Kumer in Ignac Domej.
Dokončni uradno potrjeni rezultati nedeljskih kmečkozborskih volitev bodo objavljeni šele pričetkom prihodnjega tedna. Vendar že začasni pregled njihovega izida kaže, da Bauernbund s svojo »trdo govorico" zgublja zoupanje koroških kmetov. Na njegov račun je pridobil na glasovih zlasti socialistični Arbeitsbauernbund. Čeprav se je število volilnih upravičencev pri leh volitvah povečalo od 32.638 na 37.949 16,2 Vo, je mogel Bauernbund število svojih glasov povečati le za 5 %>, dočim jih je Arbeitsbauernbund povečal za 29 °/o.
Volilna udeležba je bila v nedeljo boljša kot je bila leta 1956. Od oddanih gla-
sov so dobili:
Karntner Bauembund	15.603
Freiheitliche Bauernschaft	6.005
Karntner Arbeitsbauernbund	5.641
Skupnost južnokoroških kmetov	1.811
Uspeh skupnosti južnokoroških kmetov pri nedeljskih volitvah je zelo pomemben. Okrepljeno zastopstvo po krajevnih kmečkih odborih bo skupnosti omogočilo, da se bo v kmečkih zastopstvih lahko lotila intenzivnih prizadevanj za izpolnitev svojega volilnega programa ter zahtev in želja južnokoroških kmetov. Porast za 230 glasov pa je tudi najprimernejši odgovor krogom okoli Bauernbunda in OVP, ki so že v septembru po časopisih škodoželjno napovedovali, da nam bo pri teh volitvah .odplaval zadnji mandat v kmetijski zbornici' ter so se v svoji neposredni volilni
Mali obmejni promet
med Avstrijo in Jugoslavijo
2e leto in pot je med Avstrijo in Jugoslavijo v veljavi sporazum o malem obmejnem prometu, ki se je kljub silnim zaletavanjem nepoboljšljivih šovinistov v tem času zelo dobro uveljavil. Obmejno prebivalstvo v obeh sosednih državah ugodnosti, ki jih nudi sporazum o malem obmejnem prometu, pridno izkorišča in je število mejnih prehodov doseglo že razveseljivo višino.
Na Bledu je te dni II. zasedanje mešane avstrijsko-jugoslovanske komisije za mali obmejni promet, kjer razpravljajo o dosedanjem' razvoju tega prometa med obema državama in o izkušnjah, ki so jih dobili v času, odkar velja tozadevni sporazum. Na temelju teh ugotovitev se bodo pogajali o nadoljnjih priporočilih, namenjenih raznim olajšavam pri izvajanju določil sporazuma o malem obmejnem prometu. Avstrijsko delegocijo na zasedanju vodi svetnik v zunajem ministrstvu dr. Karl Meiss, jugoslovansko delegacijo pa svetnik Državnega sekretariata za notranje zadeve Milan Jelovac.
agitaciji od človeka do človeka vrgli predvsem na naše vasi, da bi jih pri teh voli-
Naser, Nehru in Tito v Kairu:
Fse napore za
Ob koncu zadnjega tedna so se v Kairu sestali predsednik Združene arabske republike Naser, predsednik indijske vlade Nehru in predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito, trije vodilni državniki v okviru izvenblokovskih sil. Ponovno so potrdili odločnost svojih držav, boriti se za ohranitev miru in rešitev mednarodnih vprašanj z miroljubnimi sredstvi.
Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno po končanih razgovorih, poudarja, da so trije državniki z zaskrbljenostjo ugotovili, da napetost v svetu še vedno traja in da se celo razširja na nova področja, vštevši oborožitev in obnovitev jedrskih poizkusov. Predstavniki treh izvenblokovskih držav so potrdili svojo odločnost, da osredotočijo svoje napore za ohranitev miru kot glavni cilj svoje zunanje politike in da okrepijo skupne napore in sodelovanje v interesu svetovnega miru in napredka človeštva. V zvezi s tem so poudarili nujnost splošne in popolne razorožitve in pozvali vse, ki se jih to tiče, da pospešijo sklenitev sporazuma o tem življenjsko važnem vprašanju.
Prav tako pa so Naser, Nehru in Tito na svojem sestanku z zadovoljstvom ugotovili, da so napori nevezanih držav prispevali k izboljšanju mednarodnega položaja na raz-
tvah .ponemčili”. To jim kakor v preteklosti tudi to pot ni uspelo.
Južnokoroški kmetje smo jim dali ustrezen odgovor. Navzlic vsem vabam, blatenju in grožnjam smo svoj položaj v kmečkih zastopstvih utrdili. Ta uspeh je toliko pomembnejši, ker predstavlja naša skupnost sedaj kleno in trdno jedro bogatih izkušenj in dalekosežnih spoznanj. Naša skupnost predstavlja sedaj kmečko zastopstvo, ki se bo borilo za enakopravnost južnokoroških kmetov in za pomoč v naših prizadevanjih, da se izkopljemo iz zaostalosti, v katero so nas tlačili režimi preteklosti. Okoli tega jedra pa se bo nedvomno zbiral vedno večji krog južnokoroškega kmečkega ljudstva.
Izid nedeljskih volitev pa je južnokoro-škim kmetom veliko zadoščenje tudi še zaradi tega, ker je nastop Skupnosti južno-
ohranitev miru
nih področjih in da ugled ter pomen politike izvenblokovskih držav v svetu stalno narašča.
Tudi mednarodna javnost je kairski sestanek spremljala z velikim zanimanjem in mu je svetovni tisk posvetil veliko pažnje ter je bilo ugotovljeno, da „so nevezane države koristne kot faktor ravnotežja sil in umirjanja duhov".
Z uvodnimi izjavami avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega in italijanskega zunanjega ministra Segnija se je prejšnji teden v posebnem političnem odboru Generalne skupščine OZN začela nova razprava o vprašanju Južne Trolske. Oba predstavnika sta ponovila stališča svojih držav in ugotovila, da dosedanja dvostranska pogajanja niso privedla do rešitve problema. Hkrati je bila z obeh strani izražena pripravljenost, da se vprašanje Južne Tirolske predloži ustreznemu mednarodnemu forumu, po avstrijskem mnenju posebni mednarodni preiskovalni komisiji, po italijanskem stališču pa mednarodnemu sodišču v Haagu.
Medtem ko so bile izjave obeh ministrov podane v umirjenem tonu, je prišlo že v po-
Zvestoba za zvestobo!
Številčni izid nedeljskih volitev v kmetijsko zbornico in njena okrajna ter krajevna zastopstva je za Skupnost južnokoroških kmetov nadvse časten.
V deželi je glasovalo za Skupnost južnokoroških kmetov 1811 volivcev, to je za 230 volivcev več kot pred petimi leti. V osmih občinah smo dosegli najmočnejše, v nadaljnjih šestih občinah drugo najmočnejše zastopstvo. V okrajnih zbornicah in v občnem zboru kmetijske zbornice smo ohranili vse dosedanje mandate.
Ta nadvse zadovoljivi volilni uspeh je najlepša nagrada in najbolj izrazito priznanje vsem, ki so se v kateri koli obliki potrudili za našo volilno skupnost. Volilni odbor jim izreka svojo najiskrenejšo zahvalo za njihovo brez-primerno požrtvovalnost.
Vzajemno hočejo deželni, okrajni in krajevni mandatarji Skupnosti južnokoroških kmetov vsestransko zastopati interese južnokoroškega kmetijstva. Tako se bodo oddolžili za izkazano jim zaupanje in bodo vračali zvestobo za zvestobo.
Volilni odbor
Skupnost južnokoroških kmetov
koroških kmetov preprečil bauernbundov naklep, da bi ozemlje južno od Drave In na Curah v kmetijski zbornici ne Imelo zastopnikov in da bi v okrajnih kmečkih zbornicah krojili usodo južnokoroških kmetov njegovi zastopniki Iz severnih predelov okrajev. Volitve niso le odvzele Bauern-bundu pravico, da bi kot edini govoril v imenu koroških kmetov, temveč so tudi pokazale, da hočejo južnokoroški kmetje IH pot svojih koristi v sodelovanju z vsemi, ki bodo podpirali prizadevanja in zahteve mandatarjev njihove skupnosti.
nedeljek, ko se je začela formalna razprav* o tem problemu, do prvih ostrin. Posebno stalni vodja italijanske delegacije v Združenih narodih Martino je zelo ostro reagiral na izjave ministra Kreiskega in Avstriji očital, da se izogiba reš tvi južnotirolskega vprašanja, zato pa zaostritev odnosov med obema državama stopnjuje celo do terorističnih atentatov.
Za debato o Južni Tiroiski se je javilo skupno 34 govornikov, in sicer poleg Avstrije in Italije še predstavniki Argentine, Irana, Libanona, Malija, Paname, Peruja, Jemena, ZDA, Indonezije, Gane, Francije, Mehike, Indije, Jugoslavije, Grčije, Kolumbije, Filipinov, Cipra, Kambodže, Dahomeja, Čila, Anglije, Formoze, Afganistana, Liberije, Gvatemale, Brazilije, Turčije, Bolgarije, Španije, Pakistana in Urugvaja. Govorniki, ki so prišli do besede prve dni razprave, so se v glavnem izrekli za nadaljnja dvostranska pogajanja med Avstrijo in Italijo, za najboljši mednarodni forum pa smatrajo mednarodno sodišče v Haagu.
V zvezi s predlogom avstrijskega zunanjega ministra, da bi se s problemom ba-vll .gremij velikovednih in častivrednih mož, ki bi se sestal zgolj za ta namen,* smo mnenja, da bi v tak gremij spadala v prvi vrsti Jugoslavija, ki ima dobre odnose z našo državo kakor z Italijo in Ima svoje manjšine v obeh prizadetih državah ter manjšine tudi v svojih mejah In je zalo brez dvoma z vso problematiko klasičnega srednjeevropskega manjšinskega vprašanja najbolje seznanjena. Zadnji razvoj razprave pred OZN pa kaže, da bo verjetno prodrla resolucija treh azijskih držav, ki predlagajo nadaljevanje dvostranskih pogajanj med Avstrijo in Italijo.
Ravno v dneh, ko se je v Združenih narodih začela razprava o Južni Tirolski in je italijanski predstavnik očital Avstriji, da vodi in plačuje teroristične atentatorje na Južnem Tirolskem, je prišlo na Dunaju in v dru-ih avstrjskih mestih do novih aretacij ljudi, i so osumljeni, da so posredno ali neposredno sodelovali pri dinamitskih atentatih v bo-censki pokrajini.
Borba za narodnostne pravice
glavna naloga združene Slovenske prosvetne zveze v Italiji
Na združitvenem ustanovnem občnem zboru v Gorici zadnjo nedeljo je bil soglasno sprejet sklep o združitvi slovenskih ljudsko-prosvetnih društev v Italiji, ki so bila doslej vključena v Slovensko prosvetno zvezo v Trstu, v Zvezo prosvetnih društev v Gorici in društvo .Ivan Trinko" v Čedadu (Beneška Slovenija), v enotno Slovensko prosvetno zvezo. S tem so dobili Slovenci v Italiji močno in enotno kulturno-prosvetno organizacijo, ki je izraz neodložljivih potreb njihove narodne enotnosti mimo In proti vsem umetnim delitvam v tri skupine (Italija namreč umetno deli slovensko manjšino na tržaški, goriški in beneški del — op. ured.).
Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo okoli 100 delegatov Iz vseh krajev, kjer žive Slovenci, ter zastopniki prosvetnih organizacij iz Slovenije, je bilo poudarjeno, da bo borba za narodnostne pravice vseh Slovencev v Italiji glavna naloga nove združene Slovenske prosvetne zveze, ki bo nadaljevala svoje narodno in ljudsko prosvetno delo med Slovenci v Italiji in hkrati stremela, da bi v teh naporih v čim-krajšem času odpadle tudi tiste pregrade, ki so še vedno ovira za popolno enotnost zamejskih Slovencev mimo strankarskih in ideoloških razlik.
Celotni občni zbor je potekal v vzdušju globokega prepričanja, da Je treba v organizacijsko In dejansko združenem delu napeti vse sile, da bodo prosvetna društva res postala učinkovite organizacije v borbi za narodne interese, da bodo v tej borbi združevale res vse Slovence v Italiji ne glede na njihovo prepričanje ali svetovno nazorske poglede, predvsem pa, da bodo v njih odigrale mlade moči tisto nalogo, ki jo je mladina kot najborbenejši in najnaprednejši del naroda dolžno odigrati.
Južna Tirolska ponovno pred OZN

Jugoslavija ob svojem prazniku
V državnem grbu FLR Jugoslavije je zapisan datum 29. XI. 1943. To je dan, ki bo ostal v zgodovini Jugoslavije zapisan z zlatimi črkami, saj pomeni rojstvo nove demokratične republike, pravične domovine enakopravnih jugoslovanskih narodov.
Bilo je 29. novembra 1943. Po vsej Jugoslaviji so divjali hudi boji, ljudstvo je zgrabilo za orožje, da osvobodi svojo domovino izpod tujega nasilja, hkrati pa so po vsej državi že nastajale celice nove ljudske oblasti. V bosanskem mestecu Jajcu so se takrat zbrali izvoljeni odposlanci vseh jugoslovanskih narodov, da na drugem zasedanju AVNOJ sklenejo veliko listino ustavnega pomena: rodi se nova Jugoslavija, federacija enakopravnih republik. Na tem zgodovinskem zasedanju je AVNOJ postal vrhovno predstavniško telo z zakonodajno in izvršilno oblastjo — torej prvi parlament nove demokratične Jugoslavije, N KO J (nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije) pa njena začasna vlada.
S tem so bili tudi na ustavnem področju položeni temelji nove države in njene ljudsko demokratične oblasti, temelji, na katerih je v letih junaškega narodnoosvobodilnega boja zrasla nova Jugoslavija, ki je bila za obletnico teh zgodovinskih sklepov — 29. novembra 1945 .— uradno proglašena za federativno ljudsko republiko.
Od takrat praznujejo jugoslovanski narodi 29. november kot svoj največji praznik, kot zgodovinski dan, s katerega sklepi je bila poudarjena predvsem njihova enotnost, porojena v dneh najhujših naporov za osvoboditev ter prekaljena v letih obnove porušene domovine in izgradnje socialistične države. Dan republike predstavlja torej poosebljenje vseh prizadevanj in željo jugoslovanskih narodov za nastanek nove socialistične Jugoslavije — Dan republike je simbol njihovega boja, njihove enotnosti.
Stvarnost, ki je zrasla na temeljih, položenih z zgodovinskimi sklepi zasedanja AVNOJ, pa se razvija dalje. Ta stvarnost tudi danes povezuje jugoslovanske narode v nerazdružljivo enotnost, ko ljudska demokracija ni več abstrakten pojem,^ marveč je živ odraz življenja. To se odraža v delavskem samoupravljanju, v izpopolnjevanju družbenega upravljanja, v boju za večjo proizvodnost, za izboljšanje življenjske ravni in ne nazadnje v prizadevanjih in uspehih konse-kventne zunanje politike, ki služi edinole ohranitvi miru in pravičnim odnosom med državami ter narodi, politike, ki se Čedalje močneje uveljavlja na mednarodnem torišču.
Ob tej dinamiki, ki je vsestransko zajela življenje nove Jugoslavije, pomeni vsako leto novo obdobje v tem razvoju. Vsako leto se znova ocenjujejo uspehi in se loči zrnje od plevela. Izpodrezane so bile korenine raznih slabosti in vedno vidnejši so obrisi globokega ljudskega humanizma v graditvi socializma. Socialistična zavest delovnih ljudi je vse močnejša in širša po zaslugi njihove aktivnosti v organih delavskega in družbenega upravljanja. Močno je bilo zmanjšano tisto, kar je državno, v korist tega, kar je družbeno. Ta dvojnost se je globoko zarezala v socialistične družbene odnose. Šolstvo in vsa prosveta, kultura s svojimi hrami lepote in znanja, zdravstvo z zavodi in s snujočim človekom v njih, socialna skrb in prizadevanje za ljudi — vse to je po svebini in obliki prešlo v samoupravljanje prizadetih ljudi in v družbeno upravljanje širokih plasti, ki nosijo v sebi zavest o splošnih družbenih koristih. Stotisoči ljudi tu neposredno delujejo v desettisočih zavodih po vsej državi, razpolagajo samostojno z ogromnimi družbenimi sredstvi in uresničujejo načelo neposredne demokracije na vseh teh področjih, na katerih si ljudstvo zares vlada samo.
Pri vsem tem je človek pomaknjen v središče vsega dogajanja in je postal žarišče, iz katerega izhaja sleherna aktiviteta. In v tej dinamiki ustvarjanja so se pojavile nove človekove pravice, so se razvili novi družbeni odnosi, ki bodo dobili svojo formalno potrditev v novi jugoslovanski ustavi, katera bo svečano in obvezno deklarirala razvoj in uspehe, ki so jih jugoslovanski narodi dosegli in jih še dalje dosegajo na podlagi zgodovinskih sklepov od 29. novembra 1943, ko se je rodila nova demokratična socialistična država — Federativna ljudska republika Jugoslavija!
75 ali 90 let avstrijskega kmetijskega zadružništva?
Avstrijsko kmetijsko kreditno zadružništvo slavi letos 75-letnico svojega obstoja. Dne 26. novembra 1885 je poslanec dr. Josef Ritter Mitscha predložil nlžjeavstrijske-mu deželnemu zboru od 8 poslancev podpisano zahtevo po ustanovitvi hranilnic in posojilnic. Z njihovo pomočjo naj bi se omiiila stiska prebivalstva na podeželju. Vloženi denar naj bi hranilnice posojale gospodarsko in kapitalno Šibkim slojem prebivalstva in tako pomagale h konsolidaciji njihovega gospodarskega položaja. Tekom leta 1886 so bile po pisanju glasila avstrijske zveze raiieisenovk „Die Genossen-schaft" ustanovljene prve hranilnice in posojilnice v Avstriji. List pripominja, da je po ohranjenem protokolu bila prva seja načelstva hranilnice in posojilnice v Muhl-dorfu pri Spitzu dne 24. decembra 1886.
Koroški Slovenci smo Imeli hranilnice in posojilnice že prej. Prva je bila ustanovljena 5. septembra 1872 v Št. Jakobu v Rožu. Ta .posojilnica Št. Jakobska v Rožu' je bila ustanovljena pol leta prej, preden je v Avstriji sploh stopil v veljavo zakon o zadružništvu. Pred njo je bila kot kmečka posojilnica ustanovljena le posojilnica v Heddersdorfu v Nemčiji.
.Posojilnici št. Jakobski v Rožu' je 14. februarja 1886 sledila Hranilnica in posojilnica v Ločah, 28. decembra 1888 Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku, 31. 1. 1889 Hranilnica in posojilnica v Djekšah, 16. maja 1889 Hranilno in posojilno društvo v Celovcu in 14. julija 1889 Hranilnica in posojilnica v Glinjah itd..
Danes je zadružna ideja, ki sta jo pred 90 in 100 leti pričela širiti v nemškem svetu Raifeisen, med Slovenci pa dr. Vošnjak, zajela ves svet. Vloge in posojila hranilnic in posojilnic gredo v vsaki državi v milijarde vrednosti, iz preprostih kmečkih posojilnic so nastali trdni denarni zavodi, ki poslujejo dnevno in koristijo stoti-sočim svojim članom. S svojim načelom .služiti in ne zaslužiti” so postale hranilnice in posojilnice najzvestejši zaveznik delovnih ljudi, ki iščejo pomoči ali pa varnost za svoj težko prisluženi denar.
Kakor kaže zgodovina, smo v mejah naše države koroški Slovenci za to plemenito idejo pred 90 leti položili prve temelje. Pravično bi bilo, da bi zadružniki naroda soseda, ki slavijo letos 75-letnico svojega kreditnega zadružništva, ne pozabili, da bo prihodnje leto minilo 90 let, odkar je bila .Posojilnica št. Jakobska v Rožu' ustanovljena kot prva kreditna zadruga v naši državi.
Obsodbo Eichmanna pričakujejo še meseca decembra
Člani jeruzalemskega sodišča so dokončali obsežno tri sto strani dolgo sodbo proti bivšemu SS- oficirju Eichmannu in jo bodo zdaj prevajalci še prevedli iz hebrejščine v angleščino, francoščino in nemščino. Dobro obveščeni krogi domnevajo, da bo sodišče začelo zasedati že v prvi polovici decembra, ko bo najprej prečitana sodba, katera bo sicer odločila o krivdi obtoženca, ne bo pa še določila kazni. Po čitanju sodbe bo govoril državni pravdnik Hausner, ki bo zahteval kazen, po vsej verjetnosti smrtno kazen, za njim pa bo imel besedo Eichmannov zastopnik Servatius, ki bo lahko prosil za nekaj dni odmora, da bo pripravil obrambni govor. Če se sodišče nato ne bo odločilo za pritegnitev novih prič in dokumentov, bo dan po govoru branilca lahko izreklo razsodbo, proti kateri bo obramba lahko vložila priziv in bi v tem primeru moralo celotni proces ponovno proučiti izraelsko vrhovno sodišče, kar bi pomenilo, da bi bil Eichmann dokonč-
no obsojen šele aprila prihodnjega leta.
Sedaj Eichmann vztrajno piše svoje spomine in je že končal tretji zvezek. Pravi, da še ni zadovoljen in da namerava napisati še druge zvezke. Eichmann posveča večino dneva temu delu, ki ga opravlja kot tipičen birokrat. Mnogokrat pozablja celo na hrano in niti ne pokadi vseh osem cigaret, ki so mu dovoljene vsak dan.
Njegovo obnašanje vzbuja odpor pri vseh stražarjih, ki izjavljajo, da Eichmann ne kaže najmanjših znakov kesanja za zločine, ki jih je zagrešil v času nacizma.
Ugledne izraelske osebnosti v Jeruzalemu, Haifi in Tel Avivu so pred nedavnim prejele grozilna pisma, v katerih se grozi z represalijami za slučaj, da bi bil Eichmann obešen. Izraelska policija je sporočila, da je ta pisma poslal neki »turist«. Čeprav nista bila sporočena narodnost in ime tega »turista«, je splošno znano, da so letake sestavili in natiskali v Zahodni Nemčiji.
Napredek motorizacije v Sloveniji
V LR Sloveniji je regisfriranih 55.000 motornih vozil, kar pomeni, da pride na vsakih 26 prebivalcev po eno motorno vozilo. V številu motornih vozil se je Slovenija naglo približala ravni motorizacije v naprednih evropskih deželah. Od leta 1956 se je število motornih vozil v Sloveniji povečalo za sedem krat.
... v Avstriji in drugod
Motorizacija v Avstriji se sedaj razvija nekoliko počasneje. V prvem polletju 1958 so registrirali 32.555 novih osebnih avtomobilov, to je bilo za 3420 avtomobilov več, kakor v prvem polletju v letu poprej. V prvem polletju 1959 je naraslo število novo dovoljenih avtomobilov za 2978, v prvem polletju 1960 za 6346, v prvem polletju leta 1961 pa samo še za 202.
le pri nas, temveč so ta pojav zazna-
Dejavnost proti neonacizmu v Avstriji
Avstrijsko odporniško gibanje je pred nedavnim sporočilo, da so v tem okviru konstituirali Delovno skupnost proti neonacizmu v Avstriji. Vedno močnejši pojav neonacističnih elementov v avstrijskem javnem življenju, pravijo v sporočilu, povzroča vznemirljivo zaskrbljenost zaradi nevarnosti razkrajanja avstrijskega državnega sistema.
Potrebna je aktivnost neonacistične dejavnosti, dokaze in dokumentarne
demokratičnega
proti vsaki vrsti Zbirati je treba podlage in vpli-
vati na javno mnenje s tiskom, predavonji in drugimi primernimi sredstvi. Predvsem pa je treba mladino seznanjati z nacistično preteklostjo ter ji temeljito pojasnjevati zle posledice ponovne obnovitve nacistične miselnosti.
Prva prireditev v okviru Delovne skupnosti proti neonacizmu v Avstriji je bila v sredo, 22. t. m., na Dunaju, na kateri je govoril dr. Albert Massiczek k vprašanju: Ali obstoja neonacistična nevomost?
Podoben pojav pa ni tudi drugod. V Ameriki movali že pred dvema letoma in v Zahodni Evropi pred enim letom. Z izjemo Zahodne Nemčije so morale dežele z visoko proizvodnjo avtomobilov vzeti na znanje tudi upadajočo izvozno tendenco. V prvem polletju letos je znašal izvoz avtomobilov iz Anglije za 38 odstotkov manj, kakor prejšnje leto v istem časovnem razdobju. Izvoz avtomobilov iz Francije je upadel za 35 odstotkov, iz Nizozemske pa za 25 odstotkov.
Kazni iz prestopkov prometnega reda v državno blagajno
V državnem proračunu pričakujejo tudi za prihodnje leto znatne dohodke iz denarnih kazni zaradi prestopkov cestno-prometncga reda. To predvidevajo tudi v proračunu za leto 1962. Dočim je ta postavka za tekoče leto znašala v proračunu 5,8 milijona šilingov, so jo za leto 1962 postavili na 9,8 milijona šilingov. Računajo, da vsota ni prenizka, ker so letos že v desetih mesecih znašale prometne kazni 8 milijonov šilingov. Brez dvoma je nepričakovano visoki dotok denarjev iz prometnih kazni pripisati strogim predpisom novega cestno-prometnega zakona, ki je v veljavi od 1. januarja 1961 dalje. Po tem zakonu kaznujejo celo tudi mopedista, če ga zasačijo, da vozi v alkoholiziranem stanju, z denarno globo 5000 šilingov.
BONN. — V MOnstru se Je prejlnji teden »Zelo todno obravnava proti trem biviim zdravnikom v nacističnem koncentracijskem taboriiču Sachsenhao-sen. Na zatoinl klopi so dr. Heinz Baumkotter, dr. Alois Gaberle in dr. Otto Adam. Obtoieni so, da so sodelovali pri mnoiičnl likvidaciji Jetnikov v omenjenem taboriiču med zadnjo vojno. Med taboriičnl-kl so izbirali Irtve za plinske celice. Proces bo predvidoma trajal do srede januarja.
TUNIS. — Tunizijski predsednik Burgiba je izjavil, da Je umik francoskih sil iz Bizerte osnovni pogoj neodvisnosti Tunizi|e. Dejal Je, da se bo boj za neodvisnost in suverenost nadaljeval in ne bo prenehal, dokler vse tunizijsko ozemlje In gospodarstvo ne bosta reiena spon kolonialnega režima. Poudaril Je, da Tunizije v tem boju ničesar ne more omajati.
NEW YORK. — Vprašcnje Konga Se vedno zaposluje Organizacijo združenih narodov. Pred dnevi |e bila v Varnostnem svetu nova debata, posvečena kongoSki krizi, ki jo Je povzročila odcepitev Katan-ge. Varnostni svet je razpravljal o predlogu resolucije, ki so Jo predlagali predstavniki Cejlona, Liberije In Združene arabske republike in katera s«
igf SVETU
zavzema za odločne ukrepe OZN — če bi bilo potrebno, tudi z oboroženo silo — proti dejavnosti tajili najemnikov v Kalangi.
LJUBLJANA. — Na seji jzvrlnih odborov Zveze borcev NOV Slovenije, Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije in Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev Slovenije so razpravljali o pripravah za združitev vseh treh organizacij v Zvezo združenj borcev NOV Slovenije, kakor je bila taka združitev izvedena že v državnem okviru. Republiško skupSčino, ki naj bi sklenila tako združitev, bodo verjetno sklicali v aprilu ali v maju 1962.
DEN HAAG. — v Haagu bo jutri zaključen mednarodni zbor, posvečen posledicam izgonov in Internacije. Tega zbora, ki ga je organizirala Svetovna federacija bivSih borcev, se udeležuje mnog* uglednih znanstvenikov in medicinskih strokovnjakov iz več dežel Afrike, Azije, Amerike in Evrope.
PARIZ. — Na petdnevnem zasedanju parlamentarcev Atlantske zveze so sprejeli 1J resolucij, ki med drugim zahtevajo od zahodnih zaveznikov, da ohranijo .čvrsto staliSče- v Berlinu, da zgrade močne vojaike sile NATO v centralni Evropi, opremljene z jedrskim In klasičnim orožjem in da koordiniraj« svojo trgovinska politiko, da bi zaleitilo svoje k#.
risti. Resolucije priporočajo okrepitev zahodne propagande po radiu, televiziji in drugih sredstvih v vzhodnoevropskih deželah.
BEOGRAD. — Centralni odbor jugoslovanskega Rdečega križa je poslal Mednarodnemu odboru Rdečega križa v Ženevi brzojavko v zvezi z dogodki v francoskih zaporih, kjer na desettisoče alžirskih borcev nadaljuje gladovno stavko iz protesta proti nečloveškemu ravnanju francoske polici|e. Jugoslovanski rdeči križ je med prvimi na svetu zahteval od mednarodnega organa, naj neutegoma sproži nepristransko akcijo za uporabo 3. člena ženevskih konvencij, ki nalagajo podpisnicam odnosno v tem primeru francoski vladi humano ravnanje, spoštovanje osebnega dostojanstva, zaSčito življenj in telesne nedotakljivosti jetnikov, ranjencev, bolnikov in civilistov.
BOČEN. V noči od nedelje na ponedeljek J* prlSlo	na	Južnem	Tirolskem do	novih dinamilsklh
atentatov, pri katerih |e bil prekinjen električni daljnovod v bližini ceste Bocen-Meran. Na kraju atentata je policija naila večje Število letakov tako imenovanega .osvobodilnega odbora za Juln* Tirolsko'. Na letaku je pisalo, da bo odbor z nadaljnjimi akcijami te čakal, da vidi. če bo Italija med južnotirolsko debato v Združenih narodih pokazala pripravljenost za popuščanje.
RIM, — Centralni statistični urad je objavil prve podatke o popisu prebivalstva. Po teh začasnih podatkih	je	bilo 15.	oktobra letos	v Italiji	50,663.726
prebivalcev. V primerjavi s popisom leta 1951 se |e Število	prebivalcev	povečalo za	2,968.225	oseb aH
6,2 odstotka. Stanovanj so v Italiji nalteli 16,071.656, ki so imela skupno 66,938.300 sob. Torej se je Število stanovanj v zadnjih desetih letih povečalo za 23,3 •/•, Število sob pa za 25,7 */•. Pri popisu industrije	in	trgovine	so ugotovili 1,732.759	podjetij
(15,2 •/• porastka v desetih letih).
LJUBLJANA. — Z največjimi častmi in ob navzočnosti uglednih jugoslovanskih osebnosti so v Ljubljani pokopali prvaka jugoslovanske sodobne kirurgije akademika prol. dr. Božidara Lavriča. Na grob pokojnega Lavriča so bili položeni Številni venci, med njimi tudi venec predsednika republike marlala Tita.
WASHINGTON. V ponedeljek so se v Beli hiti začeli razgovori med ameriškim predsednikom Kun-ncdyjem in zahodnonemikim kanclerjem Adenauerjem. Od teh razgovorov pričakujojo, da bo uspelo Izgladiti nasprotja med zahodnimi velesilami predvsem v nemškem vpralanju. Adenauer je bil že večkrat na obisku v Ameriki, vendar so ga tokrat sprejeli s precejšnjo skepso, ker ne morejo mimo dejstva, da njegov vpliv v Zahodni Nemčiji močno upada. Poleg tega se |e Adenauer zameril s svojimi izjavami pred odhodom v Ameriko, kjer je med drugim zahteval, da se članicam NATO dovoli uporaba atomskega orož|a brez predhodnega odobrun|a Amerike.

Veselimo se obiska mariborske Opere
Jutri in v nedeljo bomo deležni visokih kuttumo-umetniikih užitkov, ko bomo obiskali prireditvi, prirejeni v okviru letošnjega gostovanja mariborske Opere v celovškem Mestnem gledališču. Vsako tako gostovanje je dogodek zase, saj prispeva k utrjevanju dobrososedskih stikov med obema sosednima državama in narodoma, za nas pa je še nekaj posebnega, ker nam posreduje bisere iz zakladnice slovenske kulture, h kateri se zavestno priznavamo tudi koroški Slovenci. Zato tako gostovanje iz srca pozdravljamo in se ga veselimo, v zavesti, da je kulturna izmenjava najboljše sredstvo za graditev mostu prijateljstva med narodi in za ohranitev miru na mejah.
Kakor smo že objavili v zadnjih številkah našega lista in je razvidno tudi iz današnjega vabila, bo ansambel mariborske Opere tokrat uprizoril dvoje opernih del: opero .Rusalka" češkega skladatelja Antoni-na Dvoraka in opero »Deseti brat' slovenskega skladatelja Mirka Poliča, prirejeno po Jurčičevem istoimenskem romanu. Kratko vsebino Poličeve opere »Deseti brat' smo objavili že zadnjič, na splošno željo bralcev pa prinašamo tokrat še najbistvenejše
lz vsebine opere „Rusalka“
PRVO DEJANJE
Lepa Rusalka živi v svojem prelestnem vilinjem svetu sredi temnih gozdov ob zelenem jezeru v družbi svojih sestric in starega strička, povodnega moža. Nekoč pa najde do njenega jezera pot mladi princ, ki mu je ta čarni košček sveta tako všeč, da se odtlej češče hodi sem kopat. Rusalka se vanj
Stoletnica Srbskega narodnega gledališča
V Novem Sadu se je pred dnevi začel zadnji del letošnjih proslav in prireditev v počastitev 100-letnice Srbskega narodnega gledališča. Slavnostne akademije so se udeležili najvišji predstavniki LR Srbije, zastopniki zvezne vlade, diplomatskega zbora, družbenopolitičnih in kulturnih organizacij ter člani gledališč iz Lodza, Plovdiva, Milana in Trsta. Zastopnik predsednika republike Tita je ob tej priložnosti izročil visoko odlikovanje, s katerim je bilo odlikovano Srbsko narodno gledališče.
Proslave v Novem Sadu bodo trajale do 16. decembra in so predvidena gostovanja raznih gledaliških ansamblov iz cele države. Novosadska Drama in Opera bosta sodelovali s sedmimi premierami in šestimi obnovljenimi deli, Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba je pripravilo Krleževo dramo >Gospoda Glembajevi«, balet Hrvatskega narodnega kazališča pa Lhotkovega »Vraga na vasi«. Ostali ansambli pa bodo uprizorili: Drama Narodnega pozorišta iz Beograda »Idiota« in Opera »Don Kihota«; Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda Nu-šičevo komedijo >Užaloščeni ostali«; Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane »Svetlobo sence«; Zagrebško dramsko kazalište pa »Ljudomrznike«. Poleg tega so na sporedu še nastopi Mladinskega gledališča iz Beograda ter sarajevske, osiješke, skopske in tito-grajske teatrske hiše.
zaljubi, a ker je za princa le kakor hladni val, ne more čutiti toplote njegovih objemov niti užiti sladkosti njegovih poljubov. Odslej živi v njej ena sama želja, da bi ji bilo dano postati človek in tako doseči izpolnitev sanj ljubečega srca. V tihem poletnem večeru rajajo druge gozdne vile po tratah, Rusalka pa sedi na vrbi in toži mesecu in povodnemu možu o svoji ljubezni in o svojem hrepenenju. Povodni mož jo svari pred nehvaležnostjo in nestanovitnostjo človeškega srca. Rusalka pa ga ne posluša, temveč prosi v svojem neutešenem hrepenenju za pomoč čarovnico Ježibabo. Ježibaba se je usmili in jo s svojim čarnim lekom iz-premeni v človeško bitje, v lepo, preprosto deklico, ki pa naj jo v novem življenju spremlja prekletstvo večnega molka. Če bi se kdaj razočarana vrnila k vilinjemu jezeru, ne bo smela več v družino rusalk, temveč naj se spremeni v smrtonosno, po močvirju blodečo veščo. — Princ pride na lov, najde v gozdu prelepo nemo deklico, jo na prvi pogled vzljubi in odvede na svoj grad.
DRUGO DEJANJE
Ob nemi Rusalki postane princu kaj kmalu tesno pri duši. Uganka njenega izvora ga vznemirja, ne občuti prav njene ljubezni, zakaj njeni poljubi so mrzli in objemi hladni. Sploh mu postaja to čudežno bitje iz dneva v dan bolj nerazumljivo. Tudi kuharček in grajski logar šepetata o Rusalki kaj čudne reči, meneč, da je urekla princa. Tuja knež-na, ’ ki je prišla z velikim, sijajnim sprem-
stvom na dvor v obiske, bi Rusalko rada izpodrinila iz prinčevega srca. Princ res podleže njenim čarom, pozab: na Rusalko in omamljen pade pred knežno na kolena. Nemi in nemočni Rusalki presune srce neizmerna bolečina, ko spozna, da z vso ljubeznijo ne more princa prikleniti nase. Jokaje potoži povodnemu možu v grajskem ribniku svojo nesrečo, ker ni dosegla blaženstva človeške ljubezni in jo zdaj čaka grenka usoda blodne vešče. Povodni mož napove v svoji jezi nezvestemu princu skorajšnjo žalostno smrt, in tuja knežna ga takoj nato brezsrčno zapusti.
TRETJE DEJANJE
Čarovničina strašna kletev se uresniči. Rusalka prinaša smrt vsakomur, ki se ji pr bliža. Obenem ji Ježibaba izroči bodalce, s pomočjo katerega bi ji bilo mogoče oprati s sebe prekletstvo, če bi z njim zadala smrt ljubljenemu princu. Rusalka pa ga noče pogubiti, temveč rajši vdano nosi težo svoje krute usode in zažene bodalo v jezero.
V gozdu ob zelenem jezeru spet rajajo vodne vile. Semkaj prideta tudi kuharček in grajski logar, da bi pri Ježibabi našla zdravilo za bolnega princa, ki gine od hrepenenja po izgubljeni Rusalki. Čarovnica ju zapodi. Končno pride, od čudne sile gnan, tudi sam princ v gozd. Svojo krivdo opere in hrepenenje uteši s smrtjo v Rusalkinem objemu.
Osebe iz „Desetega brata“
Ne enkrat, že večkrat smo brali Jurčičevega »Desetega brata' in so nam še dobro v spominu posamezne osebe, ki jih je priljubljeni slovenski pisatelj vpletel v roman. Iste osebe bomo kot stare znance srečali iudi v Poličevi operi, zato hočemo povedati, kateri pevci odnosno pevke nastopajo v posameznih vlogah.
Benjamin, graščak na Slemenicah: Aleksander Kova€
Manica, njegova hči: Nada Zrimškova
Balček, njegov sin: Milan Pertot
Dolef, njegov bra : Milan Gorenfek
Marjan, graščak na Polcsku: Karlo Kamuščič
Lovro Kvas: Boško Luke!
Martinek Spak, deseti bra’: Miro Gregorin
Krjavelj: Bert Rudolf
Mežorr, sodnik: Stanko Colnarič
dr. Vencelj, zdravnik: Franjo Bohinec
Dražarjev Francelj: Marjan Kristančič
Francko: Mira Vidičeva
Pastirček: Olga Šuligojeva
Vodstvo operne predstave pa bo v naslednjih rokah: dirigent — Jakov Cipci; režiser — Nino Uršič; zborovodja — Gustav Zakuša; scenograf — Jože Polajnko; koreograf — Iko Otrin; kostumograf — akad. si k. Vlasta Hegedušič; inspicient — Fanči Ponikvar; lasulje — Marija Lašič; osvetljava — Slavko Turk; odrski mojster — Slavko Markrab; tehnično vodstvo — Tošo Primožič.
Najvišja literarna nagrada Francije
Letošnja najvišja francoska literarna nagrada — »Prix Goncourt« — je bila priznana 36-letnemu novinarju Jeanu Cauu za njegov roman »Božje usmiljenje«. Cau je zaslovel zlasti po svoiem sodelovanju pri levičarskem lirtu »L‘ Express«, bil pa je tudi tajnik mednarodno znanega francoskega naprednega p satelja Jeana Paula Sartra.
Imenovana nagrada znaša sicer le 50 novih francoskih frankov, vendar je z njeno podelitvijo zagotovljena tudi prodaja 150.000 izvodov nagraienega dela, kar prinese nagrajencu 150.000 do 200.000 frankov v obliki tantiem.
V Mestnem gledališču:
„ Nosorogi “
Z uprizoritvijo »Nosorogov« romunskega dramatika Eugena Ionesca, ki že več let živi v Franciji, je prišlo na odru celovškega Mestnega gledališča do zanimive spremembe: doslej pretežno klasičnim komadom je sledilo delo, ki je po vsebini sodobno in po obdelavi supermoderno. S cer je komad precej zgubil na svoji kritičnosti, ker mu je režiser Walther Novotny dal nekoliko preveč komično obeležje, vendar so to pomanjkljivost v veliki meri izravnali igralci, ki so se vidno vživeli v vloge. Tako je bila uprizoritev kljub temu lep uspeh.
Beneško gledališče gre v Beograd
V okviru kulturnih in umetniških izmenjav med beograjsko Opero in gledališčem »La Fenice’ iz Benetk bo beneško gledališče gostovalo v jugoslovanski prestolnici in v času od 2. do 8. decembro priredilo vrsto opernih predstav. Uprizorili bodo opere »Travicrta", »La Boheme” in »Tajna poroka*.
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo:
Mariborska Opera gostuje v Celovcu
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo na povabilo kulturnega referata koroške deželne vlade gostovala v celovškem Mestnem gledo-lišču mariborska Opera in priredila dve predstavi:
v soboto, dne 25. novembra 1961 ob 20. uri
Dvorakova opera „Rusalka‘‘
v nedeljo, dne 26. novembra 1961 ob 13.30 uri
Poličeva opera „Deseti brat“
Pred nedeljsko operno predstavo nastop združenih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze.
Vstopnice za predstavo »Desetega brata" v knjigomi »Naša knjiga', Celovec, V/ulfengasse, pri krajevnih prosvetnih društvih in pri blagajni Mestnega gledališča.
Slovenska prosvetna zvezo
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
Po teh zahtevah bi priznali k slovenskemu občevalnemu jeziku samo tiste, ki so pri štetju navedli slovenščino, bodisi kot edini občevalni jezik, ali pa na prvem mestu. Po tej metodi bi bilo treba od manjšine odšteti nadaljnjih 8822 oseb in bi število Slovencev bilo reducirano na 13.712.
Ta perfidna in z ničemer upravičena matematika se je spočela v vrstah najbolj notornih nemških ekstremistov, katerih največja želja je sporočiti svetu, da na Koroškem ni več nobenega Slovenca. V glasilu teh krogov je W. S. (nedvomno iniciale za Walterja Schneefussa, umrlega leta 1958) objavil zemljevid, na katerem je bil na Južnem Koroškem po občinah včrtan odstotek Slovencev, seveda Slovencev, ki so jih gospodje iz Alpenlandischer Kulturverbanda po svoji posebni matematiki še priznali — 13.712. (»Rundbrief des Alpenlandischen Kulturvcrbandes,« junij-julij 1956) V spremnem članku k temu zemljevidu je Walter Schneefuss zmagoslavno ugotovil, da so po štetju leta 1951 od vseh 62 občin dvojezič-
nega ozemlja samo še 4 občine, v katerih je večina prebivalstva slovenska. V vseh ostalih občinah, se veseli Walter Schneefuss, imajo večino bodisi »Windische« ali pa Nemci. Članek, še bolj pa zemljevid, sta dokument ekstremnega nemškega nacionalizma na Koroškem. Stvar bi bila bolj smešna kot pomembna, če ne bi te ekstremistične teze povzeli najodgovornejši in vodilni krogi v Avstriji. Le malo časa za tem je vplivni dunajski dnevnik in organ avstrijske Zveze industrijcev »Die Presse« objavil prav ta Schneefus-sov zemljevid, na katerem so Slovenci na Koroškem bili omejeni samo še na 4 izolirane občine. Lansi-ral ga je kot avtentičnega v avstrijsko javnost na zmagoviti pohod, ki se je končal, kot smo videli, *v kabinetu avstrijske vlade.
2e 11. septembra 1957 je avstrijska vlada sprejela zakonski načrt, s katerim naj bi bila izvedena določba člena 7 avstrijske državne pogodbe o priznanju slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih v okrajih s slovenskim in mešanim prebivalstvom na Koroškem. Znano je, da
je na Koroškem devet sodnih okrajev, ki v celoti (6) ali pa deloma (3) leže na področju, kjer biva slovensko prebivalstvo. Paragraf 1 tega vladnega zakonskega načrta pa je določal, da je slovenščina dovoljena kot drugi uradni jezik na sodiščih samo v treh sodnih okrajih in sicer v Železni Kapli, Pliberku in Borovljah. Postavlja se vprašanje, po kakšnem kriteriju in s kakšnega vidika je avstrijska vlada določila prav te tri sodne okraje izmed devetih, ki hi nedvomno morali biti v zakonu upoštevani. Odgovor bi zaman iskali v uradnih izjavah avstrijskih vladnih predstavnikov. Najdemo pa ga spet v krogu tistih ljudi, katerih se zaradi njihove nedemokratične preteklosti oficialna Avstrija nekam sramuje, a ki s svojo aktivnostjo dejansko diktirajo in monopolizirajo avstrijsko politiko do manjšin.
V že citiranem glasilu teh ekstremistov, »Rundbrief des Alpenlandischen Kul.turverbandes«, v decembrski številki 1957 in v marčni številki 1958 najdemo vse, česar nam avstrijska vlada ne pove. V Maria-trostu pri Gradcu je 28. in 29. septembra 1957 bilo zborovanje tkim. »obrambnih« društev (Schutzver-bande), t. j. cele vrste društev, katerih izključna naloga je »utrjevanje« nemštva na področjih, kjer živi
slovenska manjšina, društev, ki so se ‘iz ilegale upala na dan šele po podpisu avstrijske državne pogodbe. Nek »izvedenec« je na tem zborovanju govoril o manjšinski politiki na Južnem Koroškem. Ta je zborovalcem zaupal, da je avstrijska vlada pri sestavljanju zakonskega načrta glede uporabe slovenščine na koroških sodiščih postavila najnižji odstotek, ki ga mora manjšina v določenem sodnem okraju doseči, da bi ta okraj bil priznan kot dvojezičen. Referent je na tem zborovanju kritiziral ta postopek zaradi tega, ker vlada kot minimalno stopnjo ni določila 30 %, marveč 20 •/«.
Znano je, da avstrijska državna pogodba namenoma izpušča vsakršno določbo o minimalnem odstotku, ki bi ga manjšina morala doseči. (Britanski predlog za čl. 7 je najprej predvideval, naj določbe v slovenščini in hrvaščini kot drugem uradnem jeziku veljajo v upravnih in sodnih okrajih, v katerih živi »znatno število« državljanov slovenski ali hrvatski govoreče manjšine — Volkszeitung, 17. 8. 1949, št. 186, str. 2; sovjetski predstavnik pa je zahteval, naj bo preprosto rečeno, da dvojezičnost velja v enotah s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom — Volkszeitung, 20. 8. 1949, št. 189, str. 1. Veljavno besedilo državne pogodbe, ki ne po-
stavlja pogoja o deležu slovenskega oz. hrvaškega prebivalstva, kaže, da so se sestavljavci pogodbe tudi v tem vprašanju zedinili in zavrgli pogoj, da mora manjšinsko prebivalstvo doseči določen odstotek.) Sestavljavci državne pogodbe so s tem izrazili mnenje, da mora biti manjšina upoštevana tam, kjer živi, ne glede na to, do kakšne mere in do kakšnega procenta se je dosedanji germanizaciji manjšino že posrečilo utesniti, v resnici ali pa v statistiki. Če je avstrijska vlada postavila spodnjo mejo upoštevanja manjšine in sicer 20 °/o, je to storila na svojo roko, mimo določb državne pogodbe. Toda tudi če to vprašanje pustimo za zdaj ob strani, moramo vendarle pogledati, po kakšnem kriteriju je avstrijska vlada računala teh 20 °/o, da je lahko prišla do zaključka, da so na Koroškem samo še trije sodni okraji, ki to stopnjo dosežejo.
Delo si bomo olajšali tako, da ne bomo za zdaj obravnavali tistih treh sodnih okrajev, ki segajo s svojim večjim delom na nemško področje, marveč tistih šest okrajev, ki v celoti (z izjemo sodnega okraja Velikovec, od katerega pa bomo odšteli njegovo edino čisto nemško periferno občino Pustrico) leže na ozemlju slovenske naseljenosti.
(Se nadaljuje)

Vzgoja Tz rodu
Če odpremo številko kakršnega koli časopisa, beremo dan za dnevom v udarnih besedah o najrazličnejših zločinih, prometnih in delovnih nesrečah ter raznih drugih katastrofah. V poročilih iz velikega sveta beremo o homatijah in nemiru na Zahodu in Vzhodu, kakor da bi manjkalo ljudem vsake razsodnosti in se vsiljuje vprašanje, Mi nekaj ni v redu.
Zimski čas, dolgi večeri in dolge noči, ko delo ni tako prenapeto ter morda le vzame kdo tudi dopust od motornega kolesa in avtomobila, je primeren, da se nekoliko poglobimo vase in razmišljamo, če je morda vsaj v malem mogoče preprečiti in omejiti različne nevšečnosti v življenju. Močan pogoj za obvladanje mnogih grozečih sil z vsemi hudimi posledicami je samopremagovanje, kajti »samega sebe premagati je največja zmaga*. Vse vprašanje o pogosto nepotrebnih in neprijetnih pripetljajih v človeškem občestvu, ves nemir in nered v svetu izvira od človeka samega in njegove pomanjkljive vzgoje k redu. Če opazujemo prirodo, moramo občudovati veliki zakon red, ki se odvija z računsko natančnostjo. Temeljni zakon narave je red, tudi v primerih, ko ljudje mislijo, da se odigravajo netočnosti, se morejo izračunati presledki gotovih pojavov v skoraj enakih časovnih obdobjih. Temeljni ukaz vsega življenja je red in temu se mora podvreči tudi človek.
Na red je treba navajati že otroka v rani mladosti, na red pri prehrani, spanju, učenju in igranju. Načelo staršev in vzgojiteljev mora biti: Najprej dolžnosti, potem šele razvedrilo! Če se otrok resnega časovnega reda navadi, potem mu učni načrt in izpolnjevanje malih dolžnosti ni muka, temveč se bo po izvedenih dolžnostih sproščeno lahko posvetil primernemu razvedrilu in igranju. Po vztrajnem navajanju na časovni red se otrok razvija tudi v močan značaj ter se navadi na red za vse poznejše življenje.
Redoljubnost in močan značaj daje dora-ščajoči mladini močno oporo pri poklicnem življenju. Navajen je na disciplino in red, kar je potrebno in se zahteva v vseh poklicih, posebno še, kjer gre za varnost lastnega zdravja in življenje ter zdravja in življenja soljudi, kakor na primer v prometu na cestah in železniških progah. Delavec, ki mu je prešel smisel za red v mladih letih takorekoč v kri, izpolnjuje svoje često odgovorne dolžnosti veliko lažje, kakor oni, ki mu je redoljubnost postranska zadeva ali pa reda sploh ne pozna.
Smisel za red lajša poklicno dejavnost in prihrani človeku veliko nevšečnosti, jeze in neprijetnega omalovaževanja.
Toda, zelo veliko in koristno vlogo igra reden človek tudi v zasebnem življenju, ker ljudje so vezani eden na drugega. Nereden človek dela zmešnjavo, človeka pa, ki ljubi red, spoštujejo povsod in vsi. Koliko je vredno, če se je mogoče na kakšnega človeka zares zanesti, takega človeka imajo ljudje radi Kr mu zaupajo tudi odgovorna javna mesta. Podobo rednega človeka sodimo že po zunanji negi, obleki in obnašanju. Po zunanji negovanosti Človeka sklepamo tudi na njegovo lepoto in uravnovešenost, seveda se tukaj tudi lahko motimo, kajti tudi zelo poli-kani ljudje lahko nosijo v sebi asocialne in zločinske nagone. Povečini pa smatramo človeka po čedni nepretirano negovani zunanjosti tudi kot dober značaj, nasprotno pa sodimo po zunanjem neredu na nered v notranjosti, na zmešnjavo občutkov in nebrzdane strasti. Neredni ljudje se ne morejo obvladati, so nepreračunljivi ter jih redoljubni soljudje že nagonsko odklanjajo.
Od notranjega in zunanjega nereda, skratka omalovaženja vsakega reda, pa pot do zločinskih dejanj ni več dolga. Če pri sodnih obravnavah beremo o stranpoteh najrazličnejših slojev ljudi, tudi o takih, ki bi jim prepovedanih dejanj skoraj ne mogli pripisati, najdemo pri vseh takih pri skrbne jši preiskavi, da so se dogajale pri večini teh hude napake pri vzgoji, čeprav so jim posredovali različno znanje, oblike vedenja, pustili pa so jih rasti v vzdušju nereda. Zgubili oziroma niso si osvojili notranje trdnosti ter so podlegli trenutnim občutkom in strastem, to se pravi, zašli so tudi z redne poti življenja.
Red je brez dvoma dragocenega pomena za vsakega posameznika, v družini in med sopotniki življenja. Kako prijetno je, če je v družinski celici red med družinskimi člani samimi, red v kuhinji, stanovanjski sobi in spalnici ter v hlevu, shrambah in vsepovsod. Poznam družino z več otroki, kjer vedno nekaj iščejo, ko nikdar nobeden ne ve, kam je dele obleke, orodje ali druge potrebščine založil in ko bi jih morali vzeti v roko, je treba napraviti iskalno akcijo; poznam pa tudi družine, kjer odlagajo vsako stvar na pravo in določeno mesto ter jo ob potrebi tudi lahko najdejo brez izgube časa in godrnjanja.
Red v sebi, red v okolici, pravičen red v socialnem življenju, v državi in med narodi je dobrina, ki jo naj goji vzgoja v družini, šoli in organizirani prosveti.
4T
-f"- ^	' a ' ' v- v»*v	•-
—........__________-__-...-______-..-J
pr —• ......

Izzivalno obnašanje orožnika na Obirskem
Predsednik Zveze koroških partizanov se je ob koncu oktobra mudil s svojo ženo tudi na Obirskem, ko je za organizacijo polagal vence na grobove borcev partizanov, na zadnja počivališča onih, ki so žrtvovali svoje najdražje, srčno kr' in življenje za uničenje nacistične strahovlade, polne grozot in nasilja, spremljano s krvjo in solzami. Partizanski borci so doprinesli svoj dragoceni delež tudi k zopetni vzpostavitvi neodvisne demokrat čne republike Avstrije.
Primer, ki sta ga predsednik Zveze koroških partizanov in njegova žena doživela na Obirskem, pa je podoba, da se žal nekateri orožniki, ki bi morali biti čuvarji demokra-cje naše republike, še vedno niso povzpeli iz ozrač:a miselnosti temne preteklosti naj-grozotnejših časov, ki jih je nacizem prinesel tudi v naše kraje in nad naše ljudstvo.
Predsednik ZKP in njegova žena sta se na Obirskem pomudila v gostilni Strožek. Ko sta hotela zapust ti gostinski prostor, jima je stopil nasproti neki moški, očividno napit, ter jima zabranil'izhod. Z grozečim tonom je predsednika vprašal, če je on Prušnik. Ko mu je le-ta odgovoril, da je in ga vprašal kaj da hoče, je on dobesedno dejal: Zadnji čas je, da gresta, jaz sem Haderlap, ona dva pa sta Phkernka« in pokazal na prav tako neznana mlaiša moška, ki sta bila tudi vidno piiana. Na Prušnikovo pripombo: »Kaj torej?« ie Haderlap grozilno izbruhnil: »Se vprašujete?« Šele po nekaj času je imenovani
pustil predsednika ZKP in njegovo ženo, da sta mogla iti svojo pot naprej. Oba, Prušn k in njegova žena, sta izjavila, da sta se čutila ob izz valnem nastopu zares ogrožena.
Drugi dan se je predsednik ZKP v isti gostilni zanimal, kdo naj bi bil ta človek, ki se je tako nasilno obnašal. Na njegovo veliko začudenje mu je gostilničarka povedala, da ta moški ni bil nihče drugi kot orožniški uradn k Karel Haderlap, domačin iz Obirske in se ta čas nahaja doma v bolniškem stanju.
Predsednik Zveze koroških partizanov je lastnik izkaznice po § 4 zakona o oskrbi žrtev ter je sam 50-odstotni invalid. Zvedel je tudi, da se je prav isti orožnik Karel Haderlap obregal tudi ob druge lastnike izkaznice § 4, med drugimi nad Katarino Schlaf iz Obirske, vdovo po v kaznilnici Karlau pri Grazu pokončanem antifašistu, kakor tudi nad Angelo Lessiak, Strožekovo gostilničarko na Obirskem. Znano je tudi, da je bil Haderlap funkcionar nacistične HJ, toda v poznejših letih bi se bil lahko spametoval.
Takšen način obnašanja in nastrojenja ne more u trezati nalogi in duhu kakšnega žan-darmerijskega uradnika v Avstriji ter škoduje ugledu države ter tudi ugledu objektivnih in ustreznih organov varnostne oblasti.
Prizadeta sta vložila pritožbo proti obnašanju orožnika Haderlapa na deželno žan-darmerijsko poveljstvo, prepis pritožbe pa poslala tudi deželnemu glavarju.
Internat za tečaje v kmetijski tehniki
Prejšnji leden so v Celovcu izročili svojemu namenu internatsko poslopje izobra-ževališča za kmetijsko tehniko. Na proslavi so bili navzoči zastopniki zveznega ministrstva za kmetijsko in gozdno gospodarstvo, koroške deželne vlade, zastopniki kmetijskega in gozdnega gospodarstva na Koroškem in drugih javnih ustanov.
Izobraževališče za kmetijsko tehniko je kmetijska zbornica odprla že pred tremi leti, vendar takrat še brez internata. V teh treh letih je avstrijsko kmetijstvo izdalo nadaljnjih 6 milijard šilingov za obratno mehanizacijo. Gonilna sila za ogromno mehanizacijo za kar kmetijstvo investira ogromne vsote, je stremljenje kmetijstva po obratni racionalizaciji ter vedno upadajoče število kmečkih delavcev. Leta 1960 je 14.000 ljudi zapustilo kmečko delo ter se posvetilo drugim poklicem, od leta 1937 pa je kmetijsko delo zapustilo 145.000 tujih delovnih
V nedeljo 17. decembra trgovine odprte
Pod predsedstvom deželnega glavarja VVedeniga so se izvedenci posvetovali o vprašanju, ali naj bodo, kakor je bilo doslej običajno, trgovine zadnji dve nedelji pred prazniki odprte ali ne, to sta srebrna in zlata nedelja. Po daljšem razpravljanju in ko so zadevo osvetlili od vseh strani, so sprejeli predlog deželnega glavarja, po katerem bodo trgovine odprte v nedeljo, dne 17. decembra, kakor je to v navadi že na Predarl-skem.
moči, kar pomeni 51 odstotkov vseh zaposlenih. Mehanizacija pa je na Koroškem naraščala sledeče: traktorji leta 1945 500, leta 1961 6.500; električni motorji leta 1945 10.000, leta 1961 30.000; motorne kosilnice leta 1945 280, leta 1961 5.500.
Vsled tega je razumljivo, da je treba kmetijski naraščaj razen druge strokovne izobrazbe poučevali tudi v kmetijski tehniki. V treh letih obstoja je bilo na tem učnem zavodu 61 tečajev, ki se jih je udeležilo 1900 tečajnikov. Tečaji trajajo po štirinajst dni, kjer udeležence poučujejo teoretično, še bolj pa praktično.
V novi zgradbi internatskega poslopja je prostora za 80 udeležencev tečajev.
Delovni trg na Koroškem
Dne 15. novembra je bilo pri koroških delovnih uradih prijavljenih 5888 brezposelnih, med temi 1467 moških in 4421 ženskih delojemalcev. V prvi polovici novembra je število brezposelnih naraslo za 1384 oseb, med temi je bilo 210 moških in 1174 žensk. Največ brezposelnih je iz poklicev gostinske obrti in kmetijstva. V primeri z istim časom lani je letos število brezposelnih za 432 oseb manjše. Dne 31. oktobra letos so zaznamovali na Koroškem 142.540 zavorovanih delojemalcev, med temi 100.783 moških in 41.667 žensk. V primeri z istim časom prejšnje leto je bilo letos stanje zavarovanih delojemalcev za 2445 oseb višje.
Bilčovs
V začetku novembra so zvonovi naše cerkve dvakrat zaporedoma vzbujali pozornost v okolici: komu spet zvoni? Kmalu se je sl šala žalostna vest, da sta umrla dva spoštovana moža, ki sta zapustila svoje domove še v vse prerani življenjski dobi.
Prvi je preminul Stefan Esi, star 63 let. Pokojni se je vse svoje življenje preživljal kot delavec. S svojimi rokami in z mnogimi žulji je pomagal na raznih kmetijah obdelovati zemljo, kjer je s svojim delom služil sebi kruh in z njim pomagal preskrbovati tudi kmetovo druž no. Stefan je bil marljiv in priden človek, ki se ni strašil in branil tudi najtežjega dela. Pozneje je sebe in družino preživljal z zaslužkom kot gozdni delavec, v zadnjih letih pa je bil kot pomožni delavec zaposlen pri cestnih gradnjah na Koroškem, Štajerskem in nazadnje na severni meji naše države na Nižjem Avstrijskem blizu Češkoslovaške. Tam si je nakopal neozdravljivo bolezen, ki ji je pred nedavnim tudi podlegel.
Pokojni Stefan je bil zaveden član naše slovenske narodne družine na Koroškem, med drugim je bil tudi zvest naročnik in bralec našega lista Slovenskega vestnika. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo števib no žalnih gostov, pesem slovenskih žalo-stink pa mu je zadonela v slovo.
Drugi je omahnil pod težo svojih truda-polnih dni kmet in gospodar Jakob Bo-š t i j a n č i č , p. d. Baštij v Branči vasi. Deloven kot je bil, se je po svojih močeh prizadeval obdržati kmetijo svojim naslednikom ter jo tudi modernizirati. Razen vsega svojega obilnega dela je bil pokojni Boštijančič velik prijatelj naše domače slovenske pesmi. Pel je v našem zboru domo : ter se pod vodstvom našega Pavleta Ker-njaka udeležil tudi več pevskih gostovanj po sosedni Jugoslaviji."'V našem društvenem zboru je začel sodelovati že kot šolar in temu je ostal zvest vse dni življenja. Svoj čas je bil tudi predsednik našega slovenskega prosvetnega društva. V razburkanih dneh v prejšnjih letih, ki so šla preko naše zemlje, ga je val življenja vrgel sem in tja, vedno pa je ostal zvest svoji materini govorici, ki jo je hranil in čuval kot svoj domači jezik ter pesmi našega rodu. Slovenska pesem ga je spremljala tudi na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Obema rajnima naj bo lahka domača gruda, pod katero naj počivata v miru! Vsem žalujočim svojcem pa izrekamo naše srčno sožalje.
Gradbena dela domačim podjetnikom
Referent za gradnjo cest pri koroški deželni vladi je s pristankom ministrstva za trgovino in obnovo podelil domačim podjetnikom gradbena dela za vodno preskrbovalno naprovo v Borovljah za 5. in 6. gradbeni del ter za vodno preskrbovalno napravo v Bilčovsu.
Dva požara — velika škoda
Letno 10.0 DO rojstev
Urad za statistiko pri koroški deželni vladi navaja, da se je leta 1960 rodilo na Koroškem 10.599 živorojenih otrok. Rojstva dosegajo že šesto leto dobrih 10.000 novorojenčkov vsako leto. V primeri z drugimi zveznimi deželami pa Koroška ne prednjači več pri številu rojstev, kakor je bilo to prejšnja leta, temveč zavzema četrto mesto med avstrijskimi zveznimi deželami. Med hovorojenčki lani je bilo 1779 ali 16,8 odstotka nezakonskih otrok. Število nezakonskih otrok upada na Koroškem že nekaj let, največje število nezakonskih otrok izkazujejo na Solnogra-škem, namreč 20,6 odstotka. Zelo nizko število nezakonskih otrok ugotavljajo na Gradiščanskem. Mrtvo rojen h otrok je bilo na Koroškem preteklo leto 165.
V torek sta pustošila dva požara, ki sta povzročila ogromno škodo.
Šele lani pomladi je velik požar povzročil pri tvrdki Katz & Klump na Brnci milijonsko škodo. V noči od ponedeljka na torek pa je v tem podjetju spet nastal ogenj, ki je uničil večji del obratnih naprav.
Ogenj je okoli dveh ponoči zapazil strojevodja lokomotive. Z dolgotrajnim signalom je dal alarm. Nemudoma so obvestili tudi požarne brambe v vsej okolici. Gasilne akcije pod vodstvom deželnega požarno brambne-ga komandanta Moraka so sc udeležili gasilci požarnih bramb tvrdke Katz & Klump, Brnce, Podkloštra, Zilj ce, Beljaka, Malošč, Štebna in še nekaterih drugih. Gasilcem je uspelo, da so obvarovali zaloge nakopičenega lesa, vendar žagarska hala z vsemi stroji je popolnoma zgorela. V zgodnjih jutranjih urah je združenim gasilcem uspelo tako daleč, da so bili sosednji objekti izven nevarnosti. Požarno škodo cenijo na ogromno vsoto 2,5 milijona šilingov. —
V torek popoldne je izbruhnil velepožar v gospodarskem poslopju najemnika Hansa Katschniga na Zadolah v občini Poreče. Tudi tukaj je požarnim hrambam uspelo obvarovati le sosednja poslopja. Gospodarsko poslopje z vsemi zalogami krme in kmetijskim orodjem je popolnoma zgorelo. Škodo cenijo na okoli 235.000 šilingov. Vzroka nastanka požarov doslej še v obeh primerih niso ugotovili.
KOLEDAR
Petok, 24. novembor: Janez Sobota, 25. november: Katarina Nedelja, 26. november: Konrad Ponedeljek, 27. november: Virgilij Torek, 28. november: Gregorij Sreda, 29. november: Saturin Četrtek, 30. novomber: Andrej
Skrb in smrt
Že v davnih časih smrt je kot danes po svetu hodila, pa se pri skrbi ustavda je, da bi se njo umorila.
Skrb ji pravi: grem rada s teboj al‘ strašna žeja me muči, prosim, bodi dobra tako kozarec mi vode natoči:
Smrt vzela posodico je, da skrbi bi vode zajela, a na nesrečo pri studencu se je v mrežo nastavljeno ujela.
Smrt je ponižno tedaj skrb za milost prosila.
Skrb pravi: takoj izpustila te bom, če me ne boš nikdar umorila.
Še danes smrt po svetu hodi, tu in tam koga umori, le skrb od nekdaj je živela in še sedaj živi.
Taščica
JE PRILETELA
M
m
m
Ko je zapadel prvi sneg, je priletelo na naše dvor šče mnogo lačnih ptičkov. Največ je bilo vrabcev in ščinkavcev, ki so se kmalu tako udomačili, da so kar skupaj s kurami zobali. Kdaj pa kdaj je priskakljala k lačni jati tudi taščica, drobna ptičica s s vorjavi-mi perutmi in rdečo liso na trebuščku. Bila je prav tako lačna kakor drugi ptički, toda med nje si n: upala, ker se ie bala prepirljivih vrabcev, ki so hoteli pozobati najlepše zrnje in so bili vedno pripravljeni na pretep.
Nekega dne, ko so bila vežna vrata na stežaj odprta, sem nenadoma zaslišal nad seboj ptičje frfotan e. Pod stropom je letala taščica in plašno gledala vame, kakor da bi hotela reči: »Si tudi ti poreden kakor tisti klepetavi vrabci na dvorišču? Lej, lačna sem, pa ne pustijo, da bi se do s:tega najedla!« .
Odprl sem vrata, ki drž jo v sobo — ^in glej, taščica je brž zletela skoznje. Nekaj časa je frfotala križem kražem po sobi in si radovedno ogledovala moje bratce in sestrice, ki so se greli na peči, nato pa je sedla na luč, ki je visela izpod stropa.
»Taščica bo moja,« je zavp 1 Ludvik.
»Ne, moja bo,« se je zadrl Jože.
Morski rak in opica
Bil je nekoč morski rak, ki je sklenil prijateljstvo z opico. Nekega dne je našel dateljnovo zrno in ga vsadil v zemljo. Iz zemlje je zrasla palma in obrodila obilico sladkih plodov. Rok bi si bil rad privoščil malo gostijo z datlji, ali plezanje ni bila njegova stvar. Zato jo je mahnil k svoji prijateljici opici in ji rekel: .Ali bi mi storila uslugo, ki bo tudi tebi v korist?"
.Prav rada," je odgovorila opica. »Tudi če ne bom imela pri tem nobenega dobička.
.Palmo imam nekje," je povzel rak. .Sam sem jo zasadil in vzgojil in je prekrasno zrastla in jedva nosi breme zrelih plodov. Kakor veš, ne morem doseči dateljnov, ker ne znam plezati. Ti pa si uma in okretna In lahko ti je splezati na drevo in pobrati plod. Če mi nabereš nekaj dateljev, jih bom pošteno s seboj delil in ti dam polovico tega, kar je drevo obrodilo."
Opica se je na videz branila, češ, da bo prijatelju tudi brez nagrade rada pomagala. Ali nazadnje je vendar pristala. In tako sta se podala nekega dne skupaj v gozd, kjer je rastla palma.
Opica je splezala brž na drevo, rak pa je potrpežljivo sedel spodaj in čakal. Sled-
»Nikar se ne prepirajte,« sem jim dejal. »Taščica ne bo ne moja ne tvoja, ampak naša. Seveda — če bo hotela ostati pri nas.«
Prinesli smo kaše iz kuhinje in jo natresli na mizo. Tašč'ca je milo gledala vablj vo jed, pa si ni upala zleteti dol, ker se nas je bala. Kdo se ne bi bal, če ga vsi tako radovedno gledajo!
»Kako ima lep trebušček!«
»In kako drobčkan je njen rumeni kljunček!«
njič je zaklical: .Zakaj ne mečeš ničesar dol?"
.Prebiram ti najlepše datelje,” je odvrnila zvita opica, ki jih je žvečila s polnimi usti. .Takoj ti vržem nekaj prgišč.”
Nato je jela metati slabe nezrele in gnile datlje. Pri tem je tako merila, da je pogodila raka na usta in nos, tako da se od bolečin skoro ni mogel več premakniti. Ni mu privoščila niti enega sladkega ploda in v svoji zlobi se je veselila ob njegovi muki, medtem ko je vse dobre datlje sama pozobala.
Morski rak se je počasi pobral stran, ozlovoljen in poln onemogle jeze. Spotoma je noletel na kostanjevo drevo, polno bodičastih grič. Pod drevesom je ležal dolg meč.
.Kaj ti je?" je sočutno vprašal meč, ko je tarnajoč lezel rak mimo njega.
Povedal mu je, kaj se mu je zgodilo. Meč ga je tolažil rekoč: .Nikar si tega preveč k srcu ne jemlji, pomagal ti bom osvetiti krivico, ki ti jo je storila lažna prijateljica. Vrni se k nji, in reci ji, naj pride semkaj in naj ti pomaga otresti tudi ta kostanj. Naj spleza na drevo in naj ga potrese, pa bodo nenadoma padali nanjo bodičašti kostanji in ji bodo opraskali
Volčja obljuba
Plazil se je volk k čredi in zašel v past. Naj je bil še tako močan in zvit, iz pasti ni mogel. Legel je in začel tuliti.
Drugo jutro je volka v pasti našel lovec, dvignil puško in pomeril vanj.
Zajoka volk in prosi:
„Da, kriv sem... Zaslužil sem kazen! Toda, nikar me ne ubijaj, dovolj sem že kaznovan, ker sem se ujel v past. Toda, dragi mej, kdo ne greši! Spusti me, pa boš videl: četudi poginem od lakote, mesa se več ne dotaknem!...”
Lovec je verjel volkovi obljub) in ga spustil. Volk je od veselja poskočil v zrak z vsemi štirimi in jo ucvrl čez drn in strn. Beži tako ves dan in se zlačni, da se mu kar tema dela pred očmi. — Opoteka se sem in tja in od lakote škrta z zobmi. Tedaj ugleda svinjo, ki se valja po luži in zadovoljno kruli.
Razveseli se volk in reče:
.Kruli ali ne kruli, če si v vodi, pomeni, da si riba. Za ribe pa se z lovcem nisva pogodila.”
Tako smo se pogovarjali, ko smo jo gledali, dokler ni prišla v sobo mamica :n dejala: Dokler boste vsi kričali vanjo, si gotovo ne bo upala zleteti na mizo in zobati kašo. Zato pa vsi na peč! Tam sedite pa tiho bodite, če hočete, da bo taščica ostala pri nas.«
Ubogali smo — in glej! Komaj smo se zgnetli na peč, že je taščica sfrfotala na mizo in začela zobati rumeno kašo. Mi pa smo tiho sedeli in gledali, dokler ni vsega pozobala.
Taščica se nas je čedalje manj bala. Seveda smo pazili, da ni bila nikoli lačna. Na okno smo ji postavili deščico, ki je bila »njena pogrnjena miza«: vsak dopoldan in popoldan smo natresli nanjo prosa in zdrobljenih ostankov mesa, ki so šli taščici še posebno v slast.
Nekega dne, ko so sijali skozi okno žarki svetlega zimskega sonca, je taščica začela peti. Čiv, čiv, čivčiv ... Tako prijetno je čebljala, kakor da se nam zahvaljuje, ker smo jo v hudi zimi vzeli pod streho. In potem nas je vsak dan razveseljevala s svojim petjem. Tako se je udomačila pri nas, da nam je sedala na rame in na roke. Vsi smo jo imeli radi in smo mislili, da bo ostala za vselej pri nas.
Potem pa je prišla pomlad. Tašč ca je čedalje pogosteje letala okrog oken, ne da bi se zmenila za nas. Toplo sonce jo je vabilo v naravo. Začeli smo paziti, da nam ne bi ušla.
Nekoč pa je teta Mica pustila hišna in vežna vrata na stežaj odprta (še zdaj ne vem, ali za nalašč, ali zato, ker je bila stara in pozablj va). Taščica je brž sfrfotala v vežo, od tam pa skozi vežna vrata ven. Zletela je v pomlad, v svobodo.
Nekaj časa smo bili vsi jezni na teto Mico, potem pa smo rekli: — Saj bi nam taščica tako in tako nekoč ušla; morda pa bi ji mi sami odprli vrata, ko bi videli, kako žalostno gleda v zeleno pomlad. Saj si vsako živo bitje želi sonca, pomladi in svobode.
obraz in telo. Ko pa bo hotela pobegniti in bo skočila dol, se bom vzravnal ko sveča in jo prebodel."
Rak je nekaj razmišljal, potem pa se je osrčil, se pomiril in se podal k svoji palmi, na kateri je še vedno sedela hinavska opica in se gostila.
.Pusti slabe in nezrele datlje!" ji je zaklical! .Imam nekaj boljšega za tebe. Stopi dol, da mi boš pomagala pobirati kostanj
z onega drevesa, ki sem šel ravnokar mimo njega in ki je poln zrelih plodov."
Pohlepna opica je skočila brž s palme, naskrivoma se rogajoč rakovi zaupljivosti in je šla z njim do kostanja. Kakor bi trenil je bil a na drevesu. Ali jedva je sedla na neko vejo, že jo je obsula cela ploha bodičastih grič. In ko je, tuleč, hotela skočiti na tla, se je vzravnal meč kakor sveča: zabodla se je nonj in jadno poginila.
®oooooooo0oooooooooooooocxxxjooowooooooooccocQOOoccxxxx300ooooooooooQooootKXX3Qoooooooc
CLAUS E IG K '	\^.	I
dan nič	!
______________________________________- 24
Medlem so se spustili že na 1000 kilometrov. Zračni ovoj okoli Zemlje pa se pričenja šele pri 400 kilometrih! 3obma je sikala čedalje razločneje in glasneje.
Hitrost je zlagoma pojemala. Višina se je manjšala. Sedaj 800, kmalu zatem 600 kilometrov.
Tedaj je Birger Mundus vstal in vzel bombo pod pazduho. Začutil je, da se je segrela. Hudi so bili trenutki s peklensko zadevo tako blizu telesa! Vsako sekundo tohko eksplodira in ga raznese na koščke! Toda nekaj metrov bliže telesa ali dlje ni ničesar pomenilo. Zato itudi hladnokrvnost, ki jo je izražala njegova drža, ni bila igrana, ompak posledica treznega preudarka.
Stopil je k neprodušno zaprtim vratom, ki jih je bilo mogoče odpirati le s poveljniškega prostora. Vsa posadka razen VValterja in VVielanda se je zbralo ob , njem. Norman je stal na koncu hodnika ob poveljniški kabini; povedal naj bi pilotu, kdaj odpreti vrata.
Končno je višinomer pokazal 400 kilometrov. Prve redke plasti zemeljskega ozračja! Vsi so strmeli v Mun-dusa, ki je nepremično gleda! na višinomer.
350 kilometrov!
Mundus je prijel peklenski stroj v dlan, se z levico krepko oklenil oporne palice in pokimal Normonu. Ta je posredoval znak pilotu, ki je hipoma ustavil meteorske propelerje. Vrata so se ‘sunkovito odprla. Mundus je z malomarno kretnjo, ko da bi vrgel na smetišče šop nesnage, zapodil bombo v praznino.
Ni dosti manjkalo, pa bi se pripetila nesreča. No-
tranji pritisk je bil tako močan, da je pritisnil može ob stene in grozil vreči Mundusa iz ladje. S tem pa je računal. Krčevito se je zagozdil med železne opore ob vratih in sekundo dolgo je kazalo, ko da visi med nebom in zemljo. Potem se je s skrajnim naporom vseh sil potegnil v notranjost, vrata so se pravi hip zaprla in nesreča je bila mimo!
Zadnje, kar so videli skoz zapirajočo se režo, je bil svetal blisk. V tekmi s smrtjo so zmagali z desetimi sekundami prednosti!
Sedaj je vsak vedel, kaj storiti. Poskrbeti je bilo treba za varen pristanek. Zaviralne rakete so zabobnele skoz šobe in zmanjševale še zmeraj preveliko hitrost.
Dihalne maske so lahko sneli šele 3000 metrov visoko, ker prej v zelo razredčenem zraku ni bilo mogoče dihati. Na tej višini pa so notranji zrak lahko obnovili z onim iz okolnega ozračja.
Spet jih je objela sedaj kor domača polama noč. Brzojavna zveza z oazo je vzorno delovala in po vsega sedmih urah poleta je vesoljska ladja gladko in brez težav pristala na domačem letališču.
Toda polet na Mesec je spodletel!
Pred slabo uro so se bila vrnila stratosterna letala; opustiti so morala zasledovanje skrivnostnega Indijca. Sledili so mu do bolivijskega višavja, tam jim je pa zginil spred oči.
Frank Eigbrecht, ki je zasledovanje vodil, se je penil od jeze. Bil je namestnik Birgerja Mundusa in čutil se je odgovornega za vse, kar se je med njegovo odsotnostjo v oazi pripetilo. Ko je sedaj zvedel še o bombi v vesoljski ladji, je kar podivjal. Sele milim čarom Barbare Keanhart se je končno posrečilo razjarjenega možaka potolažiti.
Kljub naporom poleta je Mundus nemudoma sklical
v stolpu ožje poveljstvo. V delovni sobi v sedmem nadstropju se je zbralo nad petdeset ljudi. Viharno in razburjeno so razpravljali o nepričakovanem dogodku. Močno so sumili Mabel Morena in prebivalce indijske kolonije. Norman se je sicer vneto zavzel za svojo prijateljico in vsakdo mu je bil pripravljen tudi verjeti, toda to zadeve še nikakor ni razčistilo.
Končno je prispelo poslanstvo domačih Indijcev. Ti so takoj po dogodku do zadnjega kotička preiskali naselbino in v stolpu svetišča našli neznančeve stvari.
Norman in Walter sta takoj ugotovila, da so stvari Leuwenhoutove. Dogodek se je jel kazati v čedalje jasnejši luči, čeprav še ni bilo razumljivo, kako je mogoče, da možak sploh še živi.
Kar se je tikalo novinarke, so logično sklepali, da jo je Leuwenhout, čigar nagnjenje do nje je bilo vsem znano, omamil in ugrabil.
Toda kam jo je odpeljal?
No, tega si ni bilo težavno zomisliti. Leuvvenhout je bil nedvomno eden izmed ljudi Viktorja Borriesa in ga je bilo zato treba poiskati v skrivnem mestu Ipsilonu, komor se je najbrž zatekel.
Sprožili so vprašanje, ali naj bi po ponesrečenem poletu na Mesec tvegali nov poskus, ali pa bi raje takoj obračunali z Borriesom.
Norman in Eigbrecht sta se globoko oddahnila, ko je Mundus sklenil, da bodo najprej uredili svoje zemeljske račune.
.Borriesa sem sprva hotel pustiti pri miru. Zlahka smo prenašali njegove stalne napade. Sedaj po mi je zadosti teh neslanih šal. Razen tega gospodična Mobei sodi v oazo in ne v Ipsilon. Na srečo precej dobro vemo, kje skrivno mesto leži. In to znanje bomo sedaj, gospoda, izkoristili!"
Uporabljajmo več skute!
Naj otroke vzgajamo s šibo?
Marsikdaj starši upoštevajo pravila sodobne pedagogike in tako ne vzamejo za vsako malenkost šibe v roko. Še večkrat pa jim živci odpovedo in tedaj »poje šiba*. Redna uporaba šibe pomeni tudi za otroka samo navado ne kazen.
Mnogi starši zdaj drugače gledajo na zastarelo vzgojno sredstvo. Kako naj se otrok uveljavi pozneje v družbi, če je navajen, da vsa njegova dejavnost izhaja le iz strahu in ne iz zavesti? Neka mati mi je potožila takole: »Vselej, kadar mi živci popustijo in otroka namlatim, me je silno sram.* Res je, da je staršem često težko, ko ne vedo, kako bi ga kaznovali. Tudi v šoli starši sprašujejo: »Kaj naj še napravim, da me bo ubogal?* Res je, enotnih receptov v vzgoji ni in tako tudi kazni za vse ne morejo biti enake. Iz tega sledi, da morajo starši otroka najprej dobro opazovati in poznati. Kajti že otroci se močno razlikujejo: eni so silno dovzetni in čustveni, drugi spet trdi realisti. Jasno je, da bo kazen za enak primer pri obeh različna.
Nekako do desetega leta starosti lahko otroka »krotimo*. Do petega starostnega leta otroka kaznujmo, da bomo njegova slaba dejanja ironizirali. Nikar ga ne kaznujmo z odtegnitvijo hrane, saj pri tem prikrajšamo telesni razvoj. Malo spretni starši znajo otroku vse prekrške pokazati v pravljicah, ki jih sami sestavijo. Med petimi zajčki z belimi repi naj bo eden, ki ni matere poslušal in si je zato zlomil nožico. Otrok bo zgodbi verjel in primerjal zajčka s seboj. Take pravljice močno učinkujejo. Pri uporabi pravljičnega gradiva, predvsem takega, kjer nastopajo čarovnice in druge temne in zle osebe, moramo biti previdni. Če bi poskušali z njimi zastrašiti otroke, lahko izzovemo včasih naravnost bolezenske posledice. Čarovnica je otroku tajna in hudobna in ga spremlja celo v sanjah.
So starši, ki spet nasprotno pojmujejo sodobno vzgojo. S šibo ga ne smemo. Pustimo ga, se bo že spametoval! S šibo ne, toda starši morajo biti zahtevni in dosledni. Ne najprimernejše, toda učinkovite so priporne kazni. »Ker nisi ubogal, se popoldne ne boš igral s sosedovimi!* Nikdar ne smemo izreči najhujše kazni, temveč jo stopnjujmo: opomin, zapoved in prepoved.
Ko otrok začne hoditi v šolo je z njim nekoliko laže. Prve skrbi in več dela zanj. Pol dneva preživi v šoli, kjer mora slediti razrednemu kolektivu. Otrok se nekoliko ob delu zresni.
Večje težave nastopijo spet ob prehodu iz osnovne šole v gimnazijo in so naravnost akutne, ko je dijak v drugem razredu gimnazije. Takrat je star od 11 do 13 let. Matere takrat navadno priznajo: »Sedaj pa nič več ne pomaga!* Delno je nemirnost, ki prehaja tudi včasih v brutalnost, treba razumeti in potrpeti, saj otrok spolno zori.
Naravnost smešno je pokoriti otroka v tej dobi s šibo, z dresuro, namesto da bi se mu poskusili približati. Spet je tudi sedaj treba vedeti, kakšnega otroka imamo pred seboj.
Spominjam se neke matere, ki je svojega vihravca Ivana za prekršek hudo oštsla in mu povedala, da ji je le to plačilo za trud. Nato z njim ni več govorila. Po obračunu mu je prinesla rumene pogače, ki jo je imel Ivan najraje. Ivan jo je jedel vselej s solzami v očeh. Kajti v takih trenutkih je občutil, kako neizmerna je materina ljubezen in kak slabič je on. Saj ste uganili, kaj ne? Ivan je bil silno čustven.
Če že nekaj terjamo od takega otroka, premislimo, kako bomo izrekli željo, da je ne bo občutil kot strogo zapoved. Pri dorašča-jočih otrokih »pobrenkajmo*, če je le mogoče na njih čustva! In še nekaj! Oče in mati, ki ju tak otrok še prav posebno opazuje, morata z medsebojnim zgledom ugodno vplivati na otroka.
Tepsti otroka v tej dobi je zločin. Kaj boste dosegli s palico? Nič! Mogoče še večjo upornost, mržnjo, nezaupljivost in predrznost. Saj tudi doraščajoči otrok vidi, da so starši s palico nemočni!
Najlepše je, če otrok reagira že na pogled. V takem primeru so starši vedno pripeljali otroka do mosta. Ko se mu bodo pri mostu še bolj približali in ga za roko peljali čezenj, se otrok ne bo izgubil. Starši ne smejo biti samo avtoritativni, nego tudi prisrčni do otroka.
Ko izrekamo kazen, moramo paziti še na sledeče: kazen mora biti dognana in zato pravična!

Odrasel človek bi moral zaužit! dnevno vsaj 70 gr beljakovin, pri tem je seveda treba upoštevati, da n mamo hrane, ki bi vsebovala samo beljakovine. Meso, na primer, ima v ce.otni masi le eno petino čist h beljakovin. Potrebe po živalskih beljakovinah je precej težko kriti; ker so živila, ki jih vsebujejo, draga. Če b jih krili le z mesom, bi moral biti predračun izdatkov za hrano precej visok. Lahko pa si pomagamo tudi z drugim virom — z mlekom in mlečnimi proizvodi, kar je znatno ceneje. Pol litra mleka ima namreč prav tol ko visokovrednih beljakovin kot 10 dekagramov mesa in še enkrat toliko moščob kot meso.
Cenen in vsestransko uporaben mlečni proizvod je skuta. 100 gr skute vsebuje 17 gr beljakovin, 1,2 grama maščob, 4 gr ogljikovih hidratov, 104 mg kalcija in ima 97 kalorij. Za pr merjavo si oglejmo še 100 gr govejega mesa, ki ima: 119 kalorij, 20 gr beljakovin, 3,5 gr maščob, 0,6 ogljikovih hidratov in 11 mg kalcija.
Meso ima torej le nekaj več kalorij, beljakovin, maščob (slabše kakovosti), a skoraj desetkrat manjšo količ'no kalcija. — Zato lahko rečemo, da sta hranilni vrednosti skute in mesa približno enaki in vendar je skuta več kot štirikrat cene ša od mera.
Zaradi cenenosti in obenem visoke b:olo-ške vrednosti je prav škoda, da se skuta v naši prehrani ne uporablja mnogo. Poleg te-
ga, da skuto uporabljamo za različne sladko in slane namaze, kuhane štruklje in pečeno zavitke ter nadev za palačinke, vse možnosti s tem še zdaleč niso izčrpane. Pr našamo le nekaj nasvetov za izdatne in dobre jedi s skuto.
Testenine s skuto
Skuhajte testenine in jih dobro odcedite. Skuto posolite in vmešajte še poljubno število jajc. V pomaščeno posodo stresite polovico testen n, pokrijte s plastjo skute in naložite nanjo še preostalo količino testenin. Vse skupaj prelijte s smetano in jajcem in postavite v pečico, da se zapeče. To jed lahko naredite tudi brez jajc, seveda bo zato nekoliko slabša.
Skutini cmoki
Žlico margar ne dobro umešamo, dodamo dve celi jajci, 40. dkg dobro odcejene skute, moko, soi in vse skupaj dobro zmešamo. Z žličko oblikujemo manjše cmoke in jih sproti zakuhamo v slan krop. Vro naj počasi 15 minut. — Kuhane položimo v skledo, zabelimo s praženimi drobt nami in serviramo s solato ali potresemo s sladkorjem.
Skutini ocvrtki s sadnim sokom
Pretlačimo 50 dkg skute, dodamo 2 jajci, sol in 20 dkg moke ter na hitro zgnetemo testo. Oblikujemo za prst debele svalke, jih povaljamo v drobtinah in na masti ocvremo. Še vroče osladimo in serviramo s sadn:m sokom. Če jih ne potresemo s sladkorjem, iih lahko serviramo s solato.
Skutin pečenjak
Pol kilograma starega belega kruha zrežemo na rezine, polijemo s skodelico vročega mleka in pustimo stati pol ure. Posebej dobro umešamo dva rumenjaka in 8 dkg sladkorja, dodamo pretlačeno skuto, limonino lupinico in sneg iz beljakov, med katerega smo vtepli še 7 dkg sladkorja. — Dodamo še namočen kruh in na rezine narezano sadje (jabolka). Testo prelijemo v dobro pomaščeno kozico in ga pečemo poi ure.
NASVETI
© USEDLINO V VRČU za vodo lahko očistite. Zmešajte žlico lesnega pepela, kavno žličko drobne mivke, kavno žličko kisa in 3 žlice vode. Zmes vlijte v vrč ali steklenico z usedlino, zamašite odprtino in posodo stresajte, dokler obloga ne izgine. Izplak-nite.
• MADEŽ OD JODA odstranite iz perila tako, da ga očistite z žlico hi-posulfita, razredčeno z 2 žlicama vode. Ko madež izgine, perilo dobro iz-plaknite.
« PREBARVAJTE LESENO POLICO brez stroškov! Nekaj dni shranjujte kavno usedlino, namesto da bi jo zavrgli. Navlažite jo in z njo premažite polico v smeri rasti lesa. Za to uporabljajte mehko krpo. Usedlina naj se na polici nekaj minut suši, potem jo odstranite.
Le zakaj grejemo vrat
Deloma fz slabe navade, deloma iz neznanja še zmeraj grejemo vrat. VzlSc temu često vidimo, da mnoge boli .vrat’ in to prav tiste, ki ga najbolj varujejo.
Ta pojav je razumljiv, kajti deli telesa, ki jih najbolj grejemo, postanejo kaj lahko občutljivi za kakršnokoli spremembo temperature. Kadar pride do razneženega vratu ali zgornjega dela prsnega koša veter, prepih ali mraz, takoj nastane prehlad, ker ti deli telesa niso dovolj odporni.
Seveda vse to, kar smo rekli, ne pomeni, da vrotu sploh ni treba kdaj pa kdaj zaščititi. Kadar je hud mraz in močno piha veter, kadar delj časa delamo na odprtem polju, hodimo ali se vozimo na odprtih vozilih, je nujno treba oviti okrog vratu šal in se tako obvarovati morebitnega prehlada.
Bolečine v vratu, do katerih pride spričo naglih sprememb temperature, niso toliko nevarne, kolikor druga obolenja, ki so posledica prehlajenega vratu. Ljudje, ki so prehlajeni in ki imajo občutljivo grlo, laže obole tudi za drugimi nalezljivimi boleznimi, kajti kužne klice laže prodro skozi vnete dele grla v ostale dele telesa. Zato so takšni ljudje dovzetni za klice škrlatinke, ošpic, gripe, pa tudi nalezljivega vnetja možgan.
Zdravi mandlji so varuhi našega zdravja, medtem ko so obolele sluznice mandljev in grla najbolj pogosto vhod za razne klice nalezljivih bolezni. Ljudje s takšnimi mandlji lahko obole tudi za hujšimi boleznimi, na primer na jetrih in srcu, dobe sklepni revmatizem in podobno. Zato otrokom, včasih pa tudi odraslim priporočajo, naj si dajo mandlje odstraniti.
Pretirano gretje vratu je docela napačno
Tisti, ki so od detinstva navajeni, da se zapenjajo .do vratu’, bi se morali čiro-prej, toda postopoma odvaditi škodljivega gretja in zavreči debele volnene rute, šale, kapuce in podobno. To zlasti velja za otroke in mladino. Navaditi jih je treba, da si bodo vsako jutro in zvečer, poleti in pozimi umili vrat In prsni koš s hladno vodo ter si vsako jutro in zvečer izprali grlo s hladno vodo. Kdor se bo tako navadil, bo odporen tudi zoper najhujši mraz in ne bo vedel, kaj je to — obolenje grla.
OBISK v SAN JUANU
Pravijo, da je moderni, čedalje hitrejši svetovni promet našo zemljo zmanjšal. To pa nikakor ne drži. Kolikor hitreje letala, velikanske ladje, električni brzavlakj in urni j avtomobili divjajo po celinah, morjih, tirih in betonskih cestah, tem bolj neznan in tuj je človeku svet ob robeh velikih cest. Kaj šele zaledje, daleč od glavnih prometnih žil! Mnoge pokrajine dandanes spe pravo spanje Trnjul-čice, mnogo bolj, kakor bi si leta 1950 kdorkoli mogel zamisliti.
Človekov duh je spremenil mnoge prej puste in zakotne dežele. Ob vodnih vrtinah in umetnih studencih v Sahari so zrasla čudovita mesta in novo življenje je vzkipelo v pokrajinah, ki so še pred tridesetimi leti veljale za simbol nerodovitnosti. Sibirski gozdovi so zgubili vso grozofnost in so postali vzorno obdelana kulturna zemlja. Nekdaj suha in neplodna Perzija je sedaj cvetoč vrt. Po drugi strani pa sedaj životarijo mnoge dežele, ki so bile včasih središča civilizacije, a se po vojnih grozotah niso mogle več opomoči. Prometne žile teko preko njih, a jih j ne oplajajo, marveč samo še vežejo preko njih druge, srečnejše dežele. Zračne proge vodijo čez Amaconkino porečje, toda letališče je tod samo v Manaosu. Železnica veže Peking in Saigon, toda vlak postane samo osemkrat na vseh 5000 kilometrih poti. Od Aljaske do Ognjene zemlje teče najsijajnejša avtomobilska cesta sveta, toda avtomobilisti divjajo po njej z dve sto kilometri na uro, ne zato, da bi kaj videli, marveč da bi kam prispeli, v Frisco ali v Mexico City, v Panamo, Bogoto, Limo ali Santiago. Imajo se za .junake cest”, če prevozijo 10.000 kilometrov dvanajst minut prej, kakor njihov tekmec. Deželo ob cesti pa so ljudje za časa Aztekov, Mayov in Inkov bolje poznali kakor dandanes!
Žel? Ali nemara na srečo?
Mnogo je pač takih, ki tega ne obžalujejo. Neznani, zapuščeni kraji so nedvomno v določenem oziru očarljivi, celo mikavni in privlačni.
K tem neznanim pokrajinam sodijo tudi severnogva-iemalski pragozdovi. Vsekakor pa tudi pozabljena in zakotna vasica San Juan, ki leži ob robu teh gozdov, umazana in lenobna, daleč od železnic in cest.
Maloštevilni prebivalci, večinoma čislakrvni Indijanci, so se zato tem bolj začudili, ko so nekega vročega majskega dne zagledali v veži štiri jezdece. Možje na konjih so bili belci. Počasi so zajahali med bedne, bolj ali manj razpadle kolibe in hišice.
To so bili 3irger Mundus, Mihael Angel, Douglas Norman in Gcrhard VValter. Najdaljši del njihove poti do Paname je bil gotovo najlažji. Dlje je trajala pot do Gvatemale, od tod do San Juana pa so potrebovali celih pet dni. Razen njih je iz različnih smeri popotovalo proti San Juanu še kakih dvajset izbranih mož. Ti so trenutno pod vodstvom Franka Eigbrechta čakali v pragozdu pol dne ježe od tod. Močna skupina močnih ljudi.
Upali so, da so bo izplačalo.
Ob vhodu v vas so jezdece sprejeli na pol goli, umazani otročaji, ki so ob redkem in nenavadnem obisku dvignili peklenski vik in krik.
Pristopi! je bos Indio, oblečen v srajco in hlače. Na glavi mu je tičal slamnat klobuk. Pozdravil jih je v dobri španščini.
„K alkaldu hočemo, senor!” je rekel Mihael Angel potem, ko je neznancu odzdravil.
.Pa nimate sreče, senores,” je odvrnil Indijanec. .Pijan je ko klada in se bo do večera komoj utegnil strezniti. Nemara vam lahko pomagam jaz?"
Kljub temu, da se je vede! silno ponižno in vdano,
je govori! hitro in ostro. Temne oči pod črnimi lasmi, ki so mu viseli nizko na čelo, so živahno in zvedavo ogledo-1 vale tujce. Kazalo je, da je elegantni črnolasi jezdec s pesiveiimi senci napravil nanj globok vtis.
Mihaela Angela je nekoliko presenetil odkriti in nepričakovani odgovor in vprašujoče se je obrnil k Mun-dusu. Ta pa je očitno žele! ostati čim bolj v ozadju in brezbrižno je odmahnil z roko.
Angel je nato nadaljeval: .Ameriški roziskovclci smo. Tu v bližini so baje zanimive ruševine starih Indijoncev Maya. V glavnem mestu so nas zato napotili k vašemu alkaldu!"
Indio jih je urno, toda pazljivo premeril s pogledom, potem pa enako brezbrižno odgovoril: „Ce !ako želi vlada, naj bo. Pojdimo sedaj v naš Gran-Hotel!"
Ne da bi počakal odgovor, je pokazal po vaški cesti in odkoračil po njej. Jezdeci so mu počasi sledili.
Po kakih dve sto korakih so med slikovito zanemarjenimi kolibami domačinov prispeli k bednemu lesenemu poslopju, na katerega pročelju je bilo brati preperel napis: .Gran-Hotel".
Možje so hudomušno ogledovali kaj malo vabljivo I lesenjačo.
.Vajeni ste boljšega, ni res, senores?" je vprašal Indio in iz njegovega glasu je zazvenel očiten porog. .Toda v Gvatemali ste in ne v New Yorku ali — od koder pač prihajate."
„lz Berlina smo!" je tedaj posegel v besedo Birger Mundus. Predobro je poznal ljudi in ni se mu zdelo varno j voditi Indijanca za nos. Skočil je iz sedla.
„To je pa v Nemčiji!* je zabliskal z očmi Indio.
(Dalje prihodnjič)
ROBERT SCHECKLEY:
Hude sanje
Zbudila se je z zavestjo, da kriči in vedela je, da traja to gotovo že nekaj dolgih sekund. V sobi je bilo mrzlo, vendar je bila kljub temu po vsem telesu pokrita s potnimi kapij cami. Trkljale so se ji čez obraz, po ramenih in preko oprsja nočne srajce. Hrbet je imela premočen od potu in rjuha pod njo je bila vsa vlažna.
V hipu je začela drgetati.
»Je vse v redu s tabo?« je vprašal moz.
Nekaj trenutkov sploh ni mogla^ odgovoriti. Ovila je lakti tesno okrog skrčenih kolen in si prizadevala, da bi nehala trepetati. Mož poleg nje je bil kot temna gmota, dolg, teman valj na motnem bleščanju rjuhe. Ko ga je pogledala, je pričela znova trepetati.
»Bo kaj pomagalo, če prižgem luč?« je vprašal.
»Ne!« je rekla ostro. »Ne premikaj se — prosim!«
Potem se je slišalo samo enakomerno tiktakanje ure, a tudi to je bilo polno nekakšne grožnje.
EDUARD FRANZ:
Jasnovidec
.... in zdoj, spoštovane dame in gospodje,* * je rekel znani jasnovidec, .menim, da sem dovolj govoril o teoriji. Končno vam bom pokazal nekaj praktičnih primerov svoje umetnosti.'
Pogledi vseh prisotnih, ki so se zbrali na intimni prireditvi v vili bogatega konzula Bentheima, so bili uprti v moža, ki je togo stal na improviziranem odru.
.Dovolil si bom povabiti," je znova začel jasnovidec, .enega prisotnih gospodov k sebi na oder.* Počasi se je sprehodil ob vrsti mož, ki so sedeli z malce tegobnimi občutki na svojih sedežih. Prenekateri je imel dovolj vzrokov, da se je bal jasnovid-čevih sposobnosti. Končno se je ustavil pred možem, ki se je posebno trudil, da bi se skril za širokim hrbtom prednjega soseda.
.Bodite tako ljubeznivi in pojdite z menoj,” je rekel prijazno, toda z odločnim glasom.
.Toda... za vaš poizkus prav gotovo nisem primeren mož,’ je prizadeto zajecljal
človek.
.Vseeno pojdite, prosim,’ je ponovil jasnovidec skoraj grozeče. .Za svojo umetnost ne potrebujem nobenega sposobnega medija. Vašo preteklost vidim prav tako jasno pred seboj kot vašo prihodnost.'
S klecajočimi koleni je sledil železni roki jasnovidca.
.Po poklicu ste izvozni podjetnik,’ je dejal jasnovidec, ko je za nekaj sekund zasenčil njegove oči. .In sicer skoraj poldrugo desetletje. Drži?"
,Da,’ je mukoma iztisnil iz sebe.
.Stari ste osemintrideset let, kajne?"
.Da."
.Vaš storejši brat je umrl pred dvema letoma pri avtomobilski nesreči.’
.Drži,' je zažmerikal mož v smrtnem strahu.
,in samski ste kot oba vaša mlajša
brata.’
Mož je samo še skrušeno prikimal.
Jasnovidec je položil za nekaj sekund roko na visoko, bledo čelo, potem je rekel: .Zelo ste premožni in zato se nameravate poročiti iz ljubezni, kajne?"
,7a ugane vse,’ je zastokal vprašani.
Znani jasnovidec mu je še povedal številko čevljev, širino ovratnika in telesno višino. Vse se je ujemoto do pičice.
.Resničen genij ste, mojster,' je rekel bogataški konzul po predstavi jasnovidcu. .Čudovito, kaj vse ste vedeli povedati o mojem ljubem gostu, izvoznem podjetniku Stepnerju.”
,Oh, to je bila zame malenkost," je preudarno odvrnil znani jasnovidec in mislil pri tem na stotak, ki ga je dal Stepnerjevi čistilki za njeno izčrpno poročilo o gospodarju.
.Res veličastno!” je soglašal zdaj tudi izvorni podjetnik Stepner sam in mislil pri tem, kako dobro je bilo, da je vedno trikrat preplačal čistilkino delo in ji zobiče-val, naj nikomur ne izda, da ima vsepovsod dolgove in da je pred finančnim zlomom. No, sicer pa se bo tega rešil zdaj, ko bo poročil hčerko bogatega konzula.
»Se je spet ponovilo?«
»Da.« je odvrnila. »Popolnoma isto. Za božjo voljo, ne dotikaj se me!« Pomaknil se je proti njej. Odražal se je od rjuhe teman in usločen in ona je spet divje vztrepetala.
»Sanje,« je previdno pričel, »so bile... sem bil jaz... ?« Rahločutno je umolknil in komaj opazno spremenil lego svojega telesa. Pazil je, da je ne bi prestrašil.
A že se je spet obvladala. Razklenila je pesti in pritisnila dlani trdno in plosko ob posteljo.
»Da,« je rekla. »Spet kače. Po vsem telesu so se mi plazile. Velike Ln majhne so bile — na stotine kač. Soba jih je bila vsa polna in še zmeraj so prihajale skozi vrata, skozi okna. Omara je bila tako natrpana s kačami, da so pod vratnicami padale na tla.
»Pom ri se,« je rekel. »Si prepričana, če sploh hočeš govoriti o tem?«
Ni odgovorila.
»Bi rada zdaj luč?« jo je nežno vprašal.
Oklevala je, potem je rekla: »Ne še. Ne upam si še.«
»Oh,« je rekel z glasom popolnega razumevanja. »Potemtakem je bil tudi tisti drugi del sanj —«
»Bil.«
»Glej, mogoče pa ne bi smela govoriti o tem.«
»Le govoriva!« Poskus'la se je nasmejati, pa je samo zakašljala. »Človek bi mislil, da se bom počasi privadila. Koliko noči zdaj ze traja?«	_	v
Sanje so se zmeraj začele z majhno kačo, ki se ji je počasi priplazila po laktu. Gledala je vanjo z majhnimi rdečimi očmi. Dvignila se je in zagnala kačo daleč proč od sebe. Potem je oo odejah spolzela druga, večja, hitrejša kača. Tudi to je zalučala stran, med tem pa je hitro zlezla iz postelje in obstala na podu. A naenkrat je začutila kačo pod stopalom, takoj nato pa ji je druga, zvita v laseh, že visela čez oči in skozi odprta vrata jih je prihajalo še več. Vrešče je stegnila roke proti možu in se umaknila nazaj v posteljo.
A v sanjah njenega moža ni bilo tam. V postelji poleg nje — dolg teman valj na motnem lesketu rjuhe — je bila velikanska kača. Spoznala pa jo je šele tedaj, ko so kačo že objele njene lakti.
»Prižgi zdaj luč,« je velela. Mišice so se ji skrčile in stisnile, ko je luč preplavila sobo. Stegna so se ji napela v pripravljenosti, da bi se odgnala s postelje, če. ..
A bil je njen soprog, vendarle.
»Moj bog,« je dahnila in se končno, popolnoma sproščeno pogreznila nazaj v žimnico.
»Si začudena?« jo je vprašal in se postrani zarežal.
»Vedno,« mu je rekla, »vedno sem prepričana, da te ne bo, da bo tu kača.« Dotaknila se je njegove roke, kot bi se hotela prepričati, ali je res on ali ni.
»Vid:š, kako nesmiselno je vse to,« je dejal mehko in tolažeče. »Ge bi le hotela pozabiti! Če bi le imela malo zaupanja vame, pa bi te nočne more prešle.«
»Vem,« je rekla in pričela vsrkavati vase vse podrobnosti sobe. Mala mizica s telefonom, nastlana z načečkanimi zaznamki in sporočili, je bila neskončno pomirjujoča. Mahagonijeva pisalna miza, polna prask in vdr-tin, je bila star prijatelj, kot sta bila tudi mali radio in časopis na podu. In kako domača in vsakdanja je bila njena smaragdno
A N EK D O TE ___________________
Nekoč je živel nadvse dober in moder človek, po imenu Sokrat. Zgodilo pa se je, da je zbudil nejevoljo mogočnikov: vrgli so ga v ječo in mu svetovali, naj se pripravi, na smrt. Sokrat pa je odkimal in dejal: Ze vse življenje sem se pripravljal na smrt. Kako le? ga vprašajo. Nikomur nisem storil krivice, ne javno ne skrivaj, je rekel Sokrat.
*
'Stravinskemu so ponudili določeno vsoto za uglasbitev nekega filma. Premalo, je rekel. Kako premalo? mu odvrne producent. Prav toliko je dobil tisti, ki je pred vami delal za nas. — Je bil pač nadarjen človek, meni Stravinski. Jaz pa nisem. Torej se bom moral bolj potruditi.
*
Ko je Churchill nekoč govoril v Torontu, je na lepem odpovedal mikrofon. Glasneje! je zahtevala publika. Churchill pograbi mikrofon in ga trešči po tleh, in hip nato je po dvorani zagrmel njegov glas. Tako, pravi, ko smo izčrpali tehniko, se zatecimo k materi naravi.
zelena obleka, ki jo je snoči brezskrbno vrgla preko stola!
»Zdravnik ti je povedal isto,« je, rekel. »Ko so bile med nama še tiste tezkoce, si v vsem, kar ti je šlo narobe, v vsem, kar te je bolelo, videla mene. In še zmeraj me vidiš, čeprav so zdaj najine skrbi pri kraju.«
»Ampak ne zavestno,« je rekla, »prisegam ti, da ne hote.«
»Pa vendar,« je vztrajal. »Se spominjaš, ko sem se hotel ločiti? Ko sem ti rekel, da te nisem nikoli ljubil? Še veš, kako si me tedaj sovražila, čeprav mi nisi hotela dati svobode?« Premolknil je, da bi zajel sapo. »Sovražila si Heleno in mene. Zdaj se ti maščuje. Pod najino poravnavo še vedno tli sovraštvo.«
»Ne verjamem, da sem te kdaj koli sovražila,« je rekla. »Samo Heleno —, to mršavo opico!«
»Ne smemo govoriti slabo o tistih, ki so rešeni vseh nadlog,« je zamrmral.
»Da,« je rekla zamišljeno. »Mislim, da sem jo jaz prignala do zloma. Ne morem reči, da mi je žal. Misliš, da me hodi strašit?«
»Ne smeš se mučiti brez vzroka,« je rekel. »Helena je bila preobčutljiva, živčna, umetniška narava pač. Nevrotičen ti p.«_
»Vse se bo še uredilo, zdaj ko je ni več.« Nasmehnila se je in gube zaskrbljenosti so izginile z njenega čela. »Čisto nora sem nate,« je zamrmrala in mu segla v svetlo rjave lase. »Nikoli ne bi pustila, da mi odideš.«
»Res bolje, da ne.« Tudi on se ji je nasmehnil. »Saj te sploh ne želim zapustiti.«
»Samo pomagaj mi.«
»Kolikor bom le mogel.« Sklonil se je in jo rahlo poljubil na lice. »Ampak, ljubica, če ne boš premagala teh sanjskih strahov, ki ti slikajo mene kot glavno pošast, bom pač moral stran.«
»Samo ne reci tega,« je šepnila. »Še pomisliti ne morem na kaj takega,. In najtežje je že za nama.«
Pokimal je.
»Vseeno pa imaš prav,« je dejala. »Mislim, da se bom pogovorila še s kakšnim drugim psihiatrom. Teh sanj noč za nočjo ne bi več dolgo prenesla.«
»In stvar postaja zmeraj hu;ša,« jo je opozoril z namršenim čelom. »Od začetka ni bilo tako pogosto, zdaj pa že vsako noč. Če ne boš kmalu kaj ukrenila, se zna zgoditi da —«
»Bo že šlo,« je rekla. »Ne govori več o tem!«
»Moram. Pričenja me skrbeti. Če bo ta fiksna ideja s kačo še trpela, me boš nekoč ponoči, ko pom spal, še z nožem zabodla.«
»Nikoli ne bom storila tega. A ne govori več o tem. Želim, da bi pozabila. Mislim, da se ne bo več ponovilo, pa ti?«
»Upam.«
Segla je z roko čez njega, ugasnila luč, ga poljubila in zaprla oči. Po nekaj minutah se je obrnila. Čez pol ure se je spet obrnila, rekla nekaj brez zveze in obmirovala. V na-
Domislice
Podoba iz narave — snežinke: niti dve si nista podobni, če pa se združijo, so mogočna sila, celo promet lahko ustavijo.
*
Kako se ženski glavo zavrti: red ji, da ima lep profil.
*
Idealna žena ve, kdaj bi njen mož rad, da ga k čemu prisili.
*
V družbi mož lahko takoj prebere na obrazu svoje žene, kako se obnaša.
*
Žena zno molče trpeti. Potem pa na dolgo tarnati.
*
Morda so moški res pametnejši od žena. Vendar pa bi se težko našla ženska, ki bi poročila neumnega moškega zaradi njegove postave.
*
Najbolj učinkovita nega za lepoto je delaven duh, ki odkriva vedno nova
*
Ene hočejo moškemu odpraviti slabosti, ene pa hočejo biti njegova slabost.
*
Najznamenitejši ljubimci iz zgodovine bi prišli danes pred mladinsko sodišče. Heleni je bilo dvanajst let, ko jo je Pariš odpeljat v Trojo.
*
Pesem je melodija besed, ki jo nekateri znajo samo prebrati, nekateri pa tudi zapeti.
I________________________________—__________
slednjih dvajsetih minutah je še enkrat trznila z ramo, sicer se pa ni več ganila.
Njen mož je bil v temi, kakor temna gmota poleg nje.
Ležal je oprt na komolec, premišljeval je in poslušal njeno dihanje in tiktakanje ure. Potem se je v vsej svoji dolžini iztegnil po postelji.
Počasi je razvezal trak svoje pižame in vlekel zanj tako dolgo, da ga je bilo prostega kakih trideset centimetrov. Potem je odgrnil odejo. Prisluškujoč njenemu dihanju, se je s trakom v roki čisto tiho prevali proti nji. Položil ji je trak na laket. Pričel ji je vleči trak po laktu; počasi, po več sekund za vsak centimeter.
Kmalu je zaječala.
B. TRAVEN:
-----------------------------------Stražar—-—
Nekega jutra je sporočil v nekem rudniku preddelavec, mešanec, službujočemu inženirju, da se .nekaj dogaja" v enem izmed glavnih rovov.
V stropu nad rovom, tako je pripovedoval preddelavec, je velikanska skala, ki tehta po vsej priliki deset ton. Okoli skale, tako je domneval, že nekaj ur prši pesek In kremenčasta drobnjad, zanesljivo znamenje, da se je skala razmajala in da se lahko zruši čez eno uro, mogoče šele čez šest dni, ker tako natanko vendarle ni mogoče določiti trenutka.
Skozi rov so morali mnogi delavci in ker inženir ni hotel kockati z njihovimi življenji, je poklical nekega rudarja Indijanca in mu rekel:
.Ali vidite tisto skalo, Avguštin!"
.Seveda jo vidim, senor, saj nisem slep!"
.Prav, skala se je razmajala in se bo kmalu zrušila."
.Ni čudno, če se je razmajala, saj je že videti, kako se kruši."
„Če se bo skala zrušila in bo po naključju nekdo pod njo, ga bo zmečkalo kot fortillo."
.Tako je, senor. Toliko brihten sem tudi jaz."
.Prav. Postavljam vas sem kot stražarja. Drugega dela ne boste imeli, kot da boste opozorili na nevarnost slehernega delavca, ki bi hotel skozi rov, In ga poslali skozi rov št. 14; nikakor mu ne smete dovoliti, da b) uporabljal ta rov. Saj sami vidite, kako je nevaren."
.Vem, saj še diši po nevarnosti, senor!"
Čez uro je Inženir obšel jaške In pri obhodu prišel tudi do nevarnega rova.
Stražar je sedel pod nevarno skalo, dobrodušno kadil cigareto in bil srečen, da je dobil prijetno službo, ko rti imel nobenega dela.
Po dolžnosti Je poročal inženirju, da je slehernemu prepovedal mimo skale, ker se skala lahko vsak trenutek zruši, da nihče tudi ni šel skozi rov, odkar je na straži, in da je senor inženir lahko brez skrbi.
„Na vašem mestu ne bi sedel naravnost pod razmajano skalo," je svetoval inženir, .prostor ni primeren."
.Zakaj, senor!" je rekel možak. .Kar meni prepustite skrb, kje naj sedim. Prostor je zelo udoben. Ne pretegnem se, ni mi treba vpiti in na obe stran! imam enako daleč, tako da lahko brez velikega napora slehernemu onemogočim, če bi poskušal tod mimo. Kajti zelo, zelo nevarno je, senor, če bi bil kdo pod skalo, ko se bo utrgala."
Medtem s< je spokojno zvil novo cigareto in si jo z največjim zadovoljstvom prižgal.
Čez štiri ure je moža zmlelo. Vse, kar so mogli prinesti ženi od njegovih smrtnih ostankov, je bila opanka z leve noge, ki je štrlela izpod kamenitega velikana.
8 _ Štev. 47 (1019)
24. november 1961
NOGOMET
Avstrijski nogomet je našel svojega mojstra
Jugoslavija — Avstrija 2:1 (1:1)
Za nedeljsko nogometno tekmo v Zagrebu n) zaman vladalo izredno zanimanje: srečali sta se Jugoslavija, olimpijski prvak, in Avstrija, katere državna reprezentanca letos še ni utrpela izgube in sodi v vrh evropskega nogometa. Zato je bil stadion v Maksimira razprodan do zadnjega prostora in 30.000 gledalcem iz vseh delov Jugoslavije se je pridružilo še kakih 13.000 obiskovalcev tekme iz Avstrije. V Zagreb so šli z zavestjo, da se bodo vračali kot .zmagovalci", toda avstrijski nogomet, v zadnjem času vajen samo zmag, je v zagrebškem stadionu našel svojega mojstra. Tako so avstrijski listi v poročilu o tekmi morali zapisati, da je v nedeljo zvečer prišlo do .bega Avstrijcev" iz Zagreba, potem ko so sramežljivo poskrili neštete zastavice in transparente, s katerimi so prej zelo glasno navijali za svoje moštvo.
Tekma se je začela v znamenju očitne jugoslovanske premoči in že v drugi minuti se je glasil rezultat 1:0 za Jugoslavijo. Potem je igra skoraj pol ure potekala precej izenačeno in se je tudi prvi polčas končal z »eodločenim 1:1. Po odmoru sta se ekipi predstavili z malenkostnimi zamenjavami, kar je imelo zk avstrijsko moštvo usodne posledice, medtem ko je jugoslovanska ekipa pratiikoncu igre dosegla še očitno stopnjevanj^. tako je četrt ure pred koncem Jugoslo-v^pofi uspelo doseči drugi gol, ki so ga potem branili z vsemi silami in avstrijskemu napadu nikakor ni uspelo, da bi prebil jugoslovansko obrambo.
Jugoslovani so spet pokazali svojo odlično tehniko, le pred golom je bilo opaziti znano neodločnost, čemur pa se imajo Avstrijci zahvaliti, da rezultat ni bil še bolj porazen. Lahko rečemo, da je bila obramba na obeh straneh najboljši del moštva in sta se zlasti odlikovala oba vratarja. Posebno je prišla ta razlika do izraza pri avstrijskem moštvu,
Močna sadna drevesca in ribeze nudi drevesnica Marko Polzer, pošta Št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntai.
ri katerem je napad očitno odpovedal, v olikor ni bila na tem kriva dosedanja avstrijska taktika, ki na račun obrambe zapostavlja napad. Vsekakor je imelo to za posledico, da je morala avstrijska reprezentanca vzeti na znanje svoj prvi letošnji poraz, in to proti nasprotniku, ki ga je vedno podcenjevala, čeprav jugoslovanski nogomet v ostalem svetu zasluženo uživa velik ugled.
Ob robu nedeljske tekme bi lahko nap:sali mnogo zabavnih podrobnosti, toda zadostuje naj ena sama: Avstrijski gledalci, ki so prišli v stadion s precejšnjo samozavestjo, so svoje moštvo pozdravljali s svojim tradicionalnim klicem »Z:cke-zacke, zicke-zacke, hoi, hoi, hoi!« Ko pa je jugoslovanska ekipa dosegla svoj drugi gol in s tem tudi zmago, jim je jugoslovanska publika vrnila z domiselnim »Cike-cake, cike-cake, joj, joj, joj!«
Ostale tekme med Avstrijo in Jugoslavijo
V soboto' sta se v Linzu pomerili B-moštvi obeh držav in se po izenačeni igri razšli z neodločenim rezultatom 4:4 (2:2). V Zagrebu pa je bilo pred glavno tekmo še srečanje mladinskih moštev obeh držav, kjer je jugoslovanski nogometni naraščaj prepričljivo demonstriral svoje znanje in dokazal, da bo v kratkem lahko dal mlade talentirane igral-
ce za državno reprezentanco. Po lepi igri, v kateri so jugoslovanski mladinci ves čas dominirali, sta se ekini razšli s prepričljivo zmago 5:0 (3:0) za Jugoslavijo.
Tako se je letošnje nogometno srečanje med Avstrijo in Jugoslavijo zaključilo s sijajno zmago jugoslovanskih nogometašev, ki so v vseh treh tekmah skupaj premagali avstrijske nogometaše s skupnim rezultatom 11:5.
Koroška — Slovenija 3:3 (2:2)
Prav tako v soboto je bila v Celovcu povratna tekma med izbranima ekipama Koroške in Slovenije. Zelo skromno zaseden celovški stadion je predstavljal za to srečanje dokaj nenavadno ozadje, pač pa sta tekmi prisostvovala deželni glavar Wedenig in jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Trampuž.
Koroška ekipa se je odlikovala zlasti z borbeno igro. Nastopila je v najmočnejši postavi, najboljši igralec pa je bil nedvomno Dunajčan Fabischowitz, ki trenutno nastopa za Radenthein; dosegel je vse tri gole in s tem rešil domače moštvo pred porazom. Slovensko moštvo je pokazalo tehnično zelo izdelano igro, pač pa se ni posebej izkazalo z zaključenimi streli na gol. Kljub temu je bila ekipa Slovenije že blizu zmage, če po prvem polčasu ne bi prišlo do nepotrebne zamenjave odličnega napada, ki je v drugem polčasu deloval precej bolj okorno in nespretno.
HOKEJ NA LEDU
KAC — WEV 4:0 (1:0, 0:0, 3:0)
Tekma med celovškim KAC in dunajskim WEV je bila prvo srečanje v okviru prvenstva ekip z umetnim drsališčem. Pred 5200 navdušenimi gledalci je KAC v težki borbi uklonil žilave Dunajčane in s tem odločno najavil svoje pretenzije na prvo mesto v tem tekmovanju. V obeh moštvih skupaj je nastopilo kar sedem Kanadčanov, izmed katerih pa se je najbolj odlikoval novi celovški branilec Lafrance.
KAC — KEC 11:7 (2:3, 6:2, 3:2)
V dvojnem tekmovanju, ko je šlo za prvenstvo ekip z umetnimi drsališči in hkrati za Alpski pokal, je celovški KAC v torek nastopil proti moštvu KEC iz Kitzbiihela in po začetno zelo slabi igri končno zmagal z rezultatom 11:7. Medtem ko je imel vratar Htibner tokrat zelo slab dan, se je Kanadčan Turple izkazal kot najboljši igralec tega večera.
lasHaiSPftEieeaBs.giicaasiSBBiianiiaaaaaaaaBBaaBaarjnausaBBiszass^iSicsasuR*
Koristno darilo za otroke:
Mladivedež
Prvi slovenski leksikon, namenjen otrokom in mladini
Pri pisanju Mladega vedeža je sodelovalo več priznanih strokovnjakov; vsak izmed njih je obdelal gesla, ki sodijo v njegovo stroko. Besedila so napisali Miroslav Adlešič, Milko Kos, Metod Mikuž, France Planina, Anton Polenec, Josip Ribičič, Silvester Škerlj in Venceslav Winkler, ilustracije pa so prispevali Milan Bizovičar, Jože Ciuha, Ančka Gošnik-Godec, Stane Kumar, Božidar Jakac, Slavko Pengov, Savo Sovre, Ive Šubic, Melita Vovk-Stih in Tone Žnideršič.
Knjiga obsega 164 strani velikega leksikonskega tormata in je opremljena z neštetimi ilustracijami ter zcrmtjevidi. V polplatno vezana stane
samo 75 šilingov
v knjigarni
„Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
■■■aMnnaaHMBMBiasEHanBESfEeBaisiBBBSfianaiaaarjcaKiiE&arj.eGaranaaainaBBn«
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnasika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 25. 11.: 8.00 Otroški zbori — 8.05 Nas hišni vrt — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za fila eliste — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Dunajsko melodije — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci
—	20.15 150 let Druš va prijateljev glasbe na Dunaju —
22.15	Plesna glasba.
Nedelja, 26. 11.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Popevke
—	11.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 12.00 Glasbena nedel ska promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13 00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport —
20.15	O pomenu in vsebini grške mitologije — 21.15 Pozdrav z Dunaja.
Ponedeljek, 27. 11.: 8.00 Koroška domovinska kronika
—	8.30 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas —
15.45	Knjižni ko iček — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci
—	20.30 Parada porod! j — 21.00 Koroški visokošolski tedni — 21.15 Komična Afrika.
Torek, 28. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Oddaja mladinskega referata
—	15 30 Komorna glasba — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.35 Nove umetnostne knjige — 19.00 Srečna Avstrija — 19.15 Kolo se vrti — 20.15 Bavarska-Avstrija-Svica.
Sreda, 29. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.00 Glasba za mladino — 18.15 Pomoči je vsakdo potreben
—	20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 30. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkeslrski koncert — 13 05 Glasba Josefa Lannerja —
13.30	Mala melodija — 14.45 Ura pesmi — 15.45 Koroški
18 30 Mladi solisti — 19.00 Znanost in tehnika — 20.0(7 Športna tribuna — 20.30 »Elek ra", opera.
Torek, 28. 11 : 18.00 Radijska univerza — 18.30 Orkester Tržaške filharmonije — 19.00 Za najmlajše — 21.00 Njegoš »Gorski venec" — 21.30 Sopranisfka Milova Pertol — 22.00 Oble niča fedna.
Sreda, 29. 11.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 Liki iz opernih dol — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 »Razsvetl eno okno", igra.
Četrtek, 30. 11.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Sirimo obzorja — 20.30 Znani dirigenti.
Petek, 1. 12.: 18 00 Italijanščina po radiu — 19.00 Sola in vzgoja — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe — 22.00 Novele 19. stoletja — 22.20 Chopinova roman ična sonata.
Nedelja, 26. 11.: 17.00 Za otroke — 17.15 Za mladino: Kaj lahko pos anem — 17.45 Svet mlad ne — 18.15 ,Fury*t pustolovščine konja — 18 45 Sedem dni dogajanj — 19.30 Družina Leitner —	20.30 »Rojstni dan naše poroka",
veseloigra.
Ponedel ek, 27. 11.: 19.35 S kamero v Afriki — 20.20' Krafki film — 20.30 Ak’ualni šport — 20.50 Enaindvajset.
Torek, 28. 11.: 10.35 »Prodana bodočnost' — 20.20 Kratki film — 20.30 »Zvijača in ljubezen", komična opera Josepha Haydna.
Sreda, 29. 11.: 17.00 Za otroke — 17.30 ,Corky in cirkus' — 19.35 Pomočniki človeštva — 20.10 Kraki film — 20.20 »številka 66" — 21.10 Mesečna bilanca.
Četrtek, 30. 11.: 19.35 Šport — 20.10 Krctki film —
20.20	»Pfašč" — 21.20 »Zgodovina Amerike", dokumentarno poroč.lo.
Petek, 1. 12.: 19.35 »Kmetje v Evropi' — 20.20 Krafkt film — 20 30 Oddaja z znanim filmskim artis om Arni-mom Dahlom — 21.40 Boksanje med Nemčijo in Italijo.
avtorji: Hannes Schneider — 17.10 Melodije med svetlim in temnim — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev
—	18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Ljudski običaji —
21.00	Zveneča alpska dežela.
Petek, 1. 12.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.30 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Na zapečku — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halo! Teenagerji! — 21.00 Slavni dirigenti: Wilhelm Furfwangler.
II. PROGRAM
Sobota, 25. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 šolska odda'a — 11.00 Ljudske viže
—	13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umetniki — 14.40 Tehnični razgled — 16.30 Parada popevk — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Svetovno znani šansoni — 20 00 Vseh deveti — 20.45 Dober večer želiia Cissy Kraner in Hugo Wiener — 21.15 Pariški ABC.
Nedelja, 26. 11.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.10 Dopoldanski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 18.25 Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Glasbeni večerni sprehod —	20.00 Bavarska-Avstrija-
Svica.
Ponedeljek, 27. 11.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Prosimo,	prav prijazno —	9.05	šolska oddaja —
11.00	Za ljubitelja resne glasbe	—	13.30 Za prijatelja
opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Ludw!g van Beethoven; Missa solemis — 21.25 Tedenski	šporini komentar	—	22.15 Tisoč taktov
plesne glasbe.
Torek, 28. 11.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Da, to je moja melodija — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Priložnostne kompozicije velikih mojsrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Bavarska-Avsfrija-Svica — 15.00 Šolska oddaja	— 16.30 2ivljenja	se	prične pri šestde-
setih — 17.15 Znan e za vse — 17.50 Esperanto — 20.30 Akrobatika, senzacije.
Sreda, 29. 11.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.0C Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prija*elja opere
—	15.00 Šolska oddaja — 16.00 Sodobna holandska lirika — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Hišni zdravnik —
19.30	Štirje pro i štirim — 20.00 Operetna glasba.
Četrtek, 30. 11.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Veselo igranje — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Orkestrski koncert — 15.00 Šolska oddaja — 17.40 Zenska oddaja —
18.00	Glasba za zabavo — 20.30 Pod zvezdami domovine.
Petek, 1. 12.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za lubitelja rosne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15 00 Šolska oddaja —
16.00	Otroška ura — 16.30 Moderna zabavna glasba —
17.15	Znanje za vse — 19.30 Radijska igra — 22.15 Plesna glasba.
Slovenske oddaje
Nedelja, 26. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 27. 11.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda.	—	Domači zbori pred	mikrofonom:	Slovenska
pesom naroda in skladateljev Koroške. (Reprodukcija koncerfa Zveze pevskih društev z dne 22. 10. 61 — 2. del)
—	18.00 Psihologija za vsak dan. (2.)
Torek,	28.	11.:	14.15 Poročila,	objave —	O potrebi
fizike in o njenem pomenu.
Sreda,	29.	11.:	14.15 Poročila,	objave. —	Kar želite,
zaigramo.
čotrtek, 30. 11.: 14.15 Poročila, objave. — 20 minut za prijatelje popevk in jazza.
Petek, 1. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Zgodbe izpod Obirja. (3.) — Hišna imena v okolici nekdanje Humper-ške graščine.
Sobota, 2.	12.:	9.00 Od pesmi	do pesmi . .	. 18.25 do
18.45	Kdo trka tam . .
RADIO TRST
Slovenske odda|e na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Nedelja, 26. 11.: 9.00 Kmetijska odda a — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Tedenski odmevi v naši delali — 13.45 Sestanek s Silvom Tamšejem — 15.20 Razmotrivanja o jazzu — 17.00 Obzornik filmskega sveia — 21.00 »Domači večeri".
Ponedeljek, 27. 11.:	18.00 Italijanščina po radiu —
RADIO LJUBLJANA
Potočila: 5.05. 8.00.	10.00, 13.00,	15,00,	22.00, 23.00.
24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerro Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	17.00 Lokaini dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik
Sobota, 25. 11.: 8.25 Popevke in južni ritmi — 8.55 Ro-dijska šola — 9.25 Pri starih mojstrih — 10.15 Dvospevi in ansambelski prizori — 11.15 Angleščina za mladino
—	11.30 Glasbene novosti — 12.05 Grupa Dalmatincev —
13.30	Pozdravi za Dan republike — 14.35 Voščila —
15.20	Moški zbor »France Prešeren’ iz Kranja — 15.40 Praznične čestitke — 18.10 Londonski simfonični orkester
—	18.45 Okno v svet — 19.05 Pozdravi za Dan republik«
—	20.20 Zabavna radijska igra — 21.00 Za prijeten konec ledna.
Nedelja, 26. 11.: 6.00 Z vedrimi zvoki v nedeljsko jo~ Iro — 7.35 Godba na pihala — 8.00 Mladinska radijsko igra — 8.55 Kitara in mandolina — 9.05 Zabavna glasbo za novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 12.05 Voščila — 13.3C Za našo vas — 14.00 Slovenske narodne — 14.15 Voščite
—	15.30 Lepe melodije — 16.00 Humoreska tedna —
16.20	Tako so pisali skladatelji pred Mozartom — 17.05 Zabavni orkester radia Celovec — 17.15 Radijska igro
—	13.30 Športno popoldne — 19.05 Naši mladi izvajalci)
—	20.00 lzberi!e melodijo tedna — 21.00 Operna glasba.
Ponedeljek, 27. 11.: 8.05 Popevke in zabavne melodij«
—	8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Operna glasbo
—	11.00 Glasba iz Jugoslavije — 11.35 Orkester Beograjske filharmonije —	12.05 Po	domače	— 13.30 Čestitke	za Dan	republike	— 14.00	Melodije	z evropskega
severa in juga — 14.35 Voščila — 15.20 Pojo zabavni zbori	— 15.40	Liferarni	sprehod	— 16.00	Češki operni
skladatelji •— 18.10 Zvoki iz Beethovnove rojstne hiše —
18.45	Radijska	univerza	— 19.05	Pozdravi	delovnih ko-
lektivov —- 20.45 Kulturna tribuna — 21.00 Orkester Slovenske filharmonije.
Torek, 28. 11.: 8.05 Moški zbor iz St. Vida v Podjuni
—	8.55 Radijska šola — 9,25 Odlomki iz jugoslovanskih opor — 10 15 Izberite melodijo fedna — 11.00 Orkester Beograjske filharmonije — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 12.05 Slovonske narodne pesmi — 13.30 Partizanske pesmi jugoslovanskih narodov — 14.05 Radijska šola —
16.00	Naši komponisti o domovini — 17.05 Delovni kolektivi čestitajo — 18.10 Za mlade ljubitelje dlasbe —
18.30	Seja delavskega sveta (reportaža) — 19.05 Od valčka do cha-cha — 20.00 Radovan Gobec: Njegovo ime je legenda, kantata — 20.35 Ciril Kosmač-Mitj« Mejak: Balada o trobenti in oblaku, radijska igra.
Sreda, 29. 11.: 6.00 Prazniku v pozdrav — 7.15 Pozdravi in čestitke — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Pozdravi iz Zagreba — 9.05 Zabavne melodijo jugoslovanskih skladateljev — 9.30 Praznični koncert —
11.00	Reportaža o us.avi —	11.30 Partizanski samo-
spevi — 12.05 Avsenikovi bratje — 13.30 Partizanske pesmi — 15.20 Paul Robeson spet poje — 17.05 Orkester Beograjske filharmonije —- 18.00 Jugoslovanska pokrajina v jugoslovanski literaturi — 18.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 19.05 Naše priljubljene popevk® — 20.00 V svetu opernih melodij.
Četrtek, 30. 11.: 6.00 Tito — Nova Jugoslavija — 7.13 Rado Simoni‘i: Kolednica mladinskih brigad — 8.15 Zadovoljni Kranjci — 8.30 S popevkami po Jugoslaviji — 9.05 Svobodna zemlja, kantata — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.30 Športna reportaža — 12.05 Maria Calla«
—	13.30 Pozdravi in častilke — 15.20 Nove slovenske popevke — 16.00 Moj kraj danes (reportaža) — 17.30 Slovenski oktet — 18.00 Radijska igra — 20.00 »Naši kraji za naš spored' — 20.55 Popevke in plesne melodije v izvedbi jugoslovanskih izvajalcev — 21.30 Orke-stor Slovenske filharmonije — 22.15 Radio Beograd našim poslušalcem.
Pelck, 1. 12.: 8.05 Glasba ob delu — 8.40 Srbske in makedonsko pesmi 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Za mlade ljubitelje glasbe — 9.45 Operelni zvoki — 10.13 Pevski in violinski zvoki z Balkana — 11.00 Pevke Groetje Kauffold in pevec Ivo Robič — 12.05 Beneški fantje —- 13.30 Pitani zvoki z Dravskega polja — 14.03 Radijska šola — 14.35 Zagrebški operni pevci — 15.45 Orgle, orglice in vibrafon — 16.00 Parada pihal — 16.45 Jezikovni pogovori —• 19.05 Operni dueti — 20.00 Mandolino in godala — 20.15 Tedenski zunanjo-političnl pregled — 20.45 Štiri sto let klavirske glasbe — 21.13 O morju in pomorščakih.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Frenc Pefek, Velikovec. — Uredništvo in upravo: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. —- Tiska: Založniška
n tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.