GOSTILNIČARSKI LIST Siroliovisa glasila „Zveze gos&lničarsfeFh zadrug mariborske oblasti v Mariboru1*« Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze" dobivajo list brezplačno. Štev. 9. MarlDor, cine 20. septembro 192®. Leto VI. Sprememba v tajništvu in upravi „Gostilničarskega lista*4. Zvezni tajnik in urednik našega lista gospod Anton Komac je vsled večletne prenaporne službe, dne 10. septembra 1928 težko zbolel, tako, da ni pričakovati, da bi v doglednem času toliko okreval, da bi mogel nastopiti zopet redno službo. Zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kjer je g. Komac že dolgoletni član, so uvideli potrebo specijalnega zdravljenja v zdravilišču na Klenovniku, kamor ga je O.U. Z. D. na predlog svojih zdravnikov poslal v svrho zdravljenja težke bolezni, katero si je g. Komac nakopal v vestnem izvrševanju svoje službe. Le težko se je g. Komac odločil podati se v zdravilišče na Klenovnik, ki je tako daleč od njegove pisarne, katera je bila toliko let priča njegovega požrtvovalnega in nesebičnega dela, katero je rodilo našemu stanu obilnega sadu. Še-le, ko se mu je posrečilo dobiti zanesljivega in zaupanja vrednega namestnika in ko smo mu zagotovili, da ga služba pri naši organizaciji in »Gostilničarskemu listu«, čaka do popolnega ozdravljenja, se je požrtvovalni naš Komac odločil, da sledi zdravniškemu nasvetu glede zdravljenja v zdravilišču na Klenovniku. Kakor je g. Komac vedno z veseljem in v vsakem oziru vestno opravljal svojo službo v našo popolno zadovoljnost, tako mu tudi mi iz celega srca privoščimo zasluženi počitek nekolikih mescev in želimo, da bi ob povratku iz zdravilišča bil popolnoma zdrav, ter mogel tudi v bodoče opravljati svojo službo v isti meri in z istimi uspehi, kakor jo je opravljal do sedaj. Ker je g. Komac, kakor rečeno, urejeval in pisal v »Gostil-stilničarskemu listu« do sedaj skoro sam, nam bo gradiva primanjkovalo. Zato prosimo vse naše člane in prijatelje gostilni-čarstva, da po možnosti nadomestijo g. Komaca glede dopisovanja v »Gostilničarskemu listu«. Vsak stvarni in strokovni dopis nam bo dobrodošel, in ga bomo po primerni korekturi objavili s podpisom dotičnega dopisnika. Gostilničarska strokovna nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisov,anje v vse tri razrede se vrši letos v pondeljek, dne 1. oktobra od 17.—19. ure, t. j. od 5.—7. ure zvečer v prirodoslovnem kabinetu državne trgovske akademije na Zrinskega trgu št. 1, 1. nadstropje, vrata št. 31. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec, os. vajenka zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo zadruge in 50 Bin vpisnine kot donesek za učne pripomočke. Opozarjamo vse gostilničarje, restavratorje, kavarnarje, hotelirje itd., da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati gostilničarsko nadaljevalno šolo. Prejeli smo tozadevni odlok od velikega župana mariborske oblasti O. br. 2477/1 z dne 26. septembra 1927, ki se glasi: Vsem splošnim obrtnim in strokovnim nadaljevalnim šolam. Iz predloženih letnih poročil je razvidno, da je obisk nadaljevalnega po1-uka na nekaterih splošnih obrtnih in strokovnih nadaljevalnih šolah zelo pomanjkljiv. Pomanjkljivosti obstoje v glavnem v tem, da se v nekaterih krajih k pouku ne pritegnejo vsi šoloobvezni vajenci šolskega okoliša, poseb-no ne deklice in pa tisti vajenci, ki so priglašeni v oblastnih in pokrajinskih obrtnih zadrugah, in da se nezadostno kontrolira zanemarjanje pouka. Ker je pouk na nadaljevalnih šolah že itak vsled njihovega ustroja omejen na zelo kratko dobo in skrčen na minimum števila učnih ur, je tembolj potrebno, da se skuša preprečiti vsako izmikanje šoloobveznih učencev in se zasleduje zanemarjanje šolskega obiska najmanj s tisto strogostjo kakor na rednih dnevnih šolah. Pozivno na tuk. razpis od 23. okto-nra 1925 O. br. 1296/1 opozarjamo po-n.ovno, da so vsled določbe § 99/b al. 3. °' r- obvezani k rednemu obiskovanju obstoječih splošnih ali strokovnih obrtnih (trgovskih) nadaljevalnih šol 1 vsi vajen,ci šolskega okoliša, ki še niso dovršili obrtno-nadaljevalnega ali drugega najmanj enakovrednega pouka, in sicer toliko časa, da dosežejo učni smoter, t. j. do svoje oprostitve. Postranskega pomena je pri tem, ali in v kateri obrtni zadrugi je vajenec prijavljen; merodajna je le okolnost, da je zaposlen v šolskem okolišu. Samo | oh sebi umevno velja ta predpis tudi za trgovske vajence in enako kakor za moške vajence tudi za deklice. Postopek v primerih nerednega obiskovanja šole je pa obsežen v § 5—7 šolskega in disciplinskega reda, izdanega z naredbo bivš. avstr, ministrstva za uk in bogočastje od 14. 11. 1904, št. 24.977/Osr. 1. zv. XIII., str. 6„ ki ga mora imeti vsaka šola in primerno objaviti začetkom šolskega leta, V splošnem veljaj načelo, da preširoko-grudno opravičevanje šolskih zamud in kcmcdno preziranje zanemarjanja rednega šolskega obiska ne le škoduje prizadetemu vajencu, marveč ovira napredovanje pouka tudi pri ostalih, marljivih učencih. Podpis. Omenjeni § 5—7 šolskega in disciplinskega reda veli, da je vsak vajenec primoran pouk nadaljevalne šole redno obiskovati. Neopravičene zamude se strogo kaznujejo in ako se ponavljajo, se vajencu lahko podaljša celo njegova regularna učna doba. V osnutku je nov pravilnik, ki tudi zahteva brezobzirno najstrožje postopanje pri neopravičenem zanemarjanju šolskega pouka. Opravičuje le zamude radi bolezni in selitve, j Novi pravilnik zahteva tudi. med j drugim, da ne gme biti noben vajenec I oproščen, ako ni z uspehom dovršil j strokovnega nadaljevalnega pouka, Ako je prisiljen razred dvakrat ponavljati, t. j. ako je tudi kot repetent nesposoben za prestop v višji razred, se mora izključiti iz šole. Naravna pof s ledi ca tega je, da ga mora odpustiti j tudi njegov učni gospodar. Vedno strožje so torej odredbe, kar j je tudi pravilno, ako hočemo dohiti : čim boljši naraščaj. Zato je potrebno, j da gospodar že sam deloma preizku- j ša vajenca, predno ga sprejme, bo-li tudi sposoben slediti pouku v gostilničarski nad. šoli. Gostilničarski stan ne rabi tepcev in idiotov, temveč nasprotno, inteligentnih in bistrih ljudi, dobro izvežbanih moči, da more konkurirati z drugimi stanovi v lastni državi, a predvsem pa s kolegi v sosednjih državah. Mariborska gostilničarska šola po- j laga posebno važnost na vsestransko, kolikor mogoče globoko vzgojo, posebno tudi z ozirom na dvig tujskega prometa v naših krajih. Pouk traja od 1. oktobra do konca aprila, torej sedem mesecev. Poučuje se strokovno računstvo, slovenščina, spisje, nauk o živilih, nauk o državljanstvu, o serviranju in obratovanju, lepopisje, knjigovodstvo, kletarstvo in lansko leto se je uvedla tudi nemščina in francoščina. Posebno k francoščini so se oglasili tudi nekateri natakarji, ki sicer niso več obvezani obiskovati pouk. Tudi letos se oni, ki so sicer že prosti, pa čutijo še potrebo po nadalnji izobrazbi, lahko priglasijo tudi kot redni učenci. Pri vpisovanju zvedo vpisani vajenci in spremljajoči jih gospodarji vse nadalnje, kar se tiče pouka samega. Ponavljalni izpiti se bodo vršili 2. oktobra — v torek — od 3. ure popoldne dalje. V sredo 3. oktobra pa se prične ob 3. uri popoldne reden pouk za vse •čepice. Apeliramo na vse učne gospodarje, naj se zavedajo svoje najsvetejše stanovske dolžnosti, .skrbeti za dober naraščaj in naj pravočasno vpišejo in redno pošiljajo svoje vajence v šolo. Vodstvo šole. Gostilničarska nadaljevalna šola. Opozarjamo, da se prične za vajence šolski pouk Gostilničarske nadaljevalne šole v Celju in Mariboru dne 1. oktobra t. 1. Pouk je obvezen za vse vajence, ter je za njihov vpis in reden obisk šole odgovoren gospodar sam. Vajenci imajo k vpisovanju prinesti s seboj krstni list in učno pogodbo, sklenjeno s svojim šefom. Pouk se vrši v Mariboru na trgovski akademiji, ravnatelj g. prof. Škof, v Celju pa na meščanski šoli, ravnatelj g. Černej. Izvajanje naredbe o odpiralnem in zapiralnem času Ker se z oziram na novo naredbo v odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic dogodijo posebno i na različnost zapiralnega in odpiral- | nega časa raznih obratov dnevno topo- I gledni prestopki, prosimo policijsko, da poduči svoje podrejene varnostne organe, da strogo pazijo, da se taki prestopki preprečijo, odnosno naznanijo kompetentni oblasti. Enotni v boju za ! obrtniške interese. V soboto 8. septembra t. 1. se je vršila v Mariboru seja Vrhovnega obrtniškega sveta, katere so se udeležili zastopniki vseh v Vrhovnem obrtniškem svetu včlanjenih zvez. Vršila se je ob 6. uri zvečer v klubovi sobi Mariborskega dvora. Predsedoval ji je predsednik g. Ivan Rebek iz Celja. 'Vrhovni obrtniški svet je sprejel na tej seji svoja pravila. Organizacija bo temeljila na podlagi § 130. c obrtnega reda in bo torej ustanova obstoječa na obrtnem redu. Vrhovni obrtniški svet bo predložil pravila oblastveni v odobritev, nakar bo ustanavljanje te, za obrtniško gibanje nadvse važne korporacije končano. Obsežna in nadvse zanimiva debata se je razvila pri razpravi o novem obrtnem zakonu. Osrednje obrtniške organizacije vse države se skrbno pripravljajo na čas, ko bo ministrstvo trgovine in industrije predložilo svoj osnutek zbornicam in drugim merodajnim faktorjem v izjavo. Vse osrednje organizacije so že izdelale svoje osnutke. Tudi Slovenija hoče pri novem obrtnem zakonu sodelovati in naloga obrtniških organizacij je, da ščitijo interese slovenskega obrtnika. Vrhovni obrtniški svet je napravil radi tega potrebne sklepe in bo pozval vse obrtniške organizacije, da bodo sodelovale pri sestavi osnutka novega obrtnega zakona. Vrhovni obrtniški svet je razpravljal nadalje o uredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč in o protestnem zborovanju, ki ga je priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani dne 3. septembra t. 1. Pri tem je podal Vrhovni obrtniški svet soglasno sledečo izjavo: »Vrhovni obrtniški svet je na svoji seji dne 8. septembra 1928 v Mariboru razpravljal o uredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč ter osemurnem delavniku in je prišel do sledečega zaključka : Obrtniški položaj v državi je skrajno neugoden. Naše zahteve in naši protesti ne najdejo na merodajnih mestih nikakega odmeva! Rušijo se najosnovnejše obrtnikove pravice v pogledu obrtne zakonodaje, državna uprava spodjeda kruh obrtniku s svojimi delavnicami, ugonablja ga inozemska konkurenca, tarejo ga davki in druge dajatve, preživlja dobo nasilnega proletariziranja in obuboža,vanja. Z žalostjo konstatiramo, da ruši državna uprava s svojo neuvidevnostjo in svojo brezbrižnostjo najzdravejše temelje naše države. Z uredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč je zadalo ministrstvo socijalne politike v sporazumu z mini-strstvem trgovine in industrije gospodarskim krogom, zlasti malemu obrtniku, najtežji udarec. Omejuje mu svobodo dela in ga tira s tem v naravnost obupen položaj. Državna uprava ni pokazala doslej nikakega razumevanja za racionalizacijo obrtnih obratov in kriza sili obrtnika, da vzdržuje svoj obrat s težkim ročinm delom, v vodni borbi za svoj obstoj. Brezposelnosti obrtniškega pomožnega osobja ni krivo obrtništvo, pač pa oni, ki pritiskajo obrtnika k tlom. Osemurno delo ne bo rešilo naroda težke socijalne bede. ker ležijo njeni vzroki izven obrtnih delavnic, v razdrapanih gospodarskih in političnih razmerah. Obrtništvo zahteva zase popolno svobodo dela in zato odločno zavrača vsako uredbo, ki bi ga v delu omejevala. Ge se pa obrtništvo bori za deseturni delavnik, naj merodajni faktorji vidijo vzroke za to obrtniško zahtevo v dejstvu, da so baš oni izčrpali njegovo gospodarsko moč do skrajnosti ter da se opri jemlje mali obrtnik kot edine rešilne bilke — dela, s katerim vzdržuje sebe in pomožne moči. In pri lem mora pritegniti k delu svoje delovne moči, če jim hoče nuditi eksistenco. Obrtništvo zlasti poudarja, da tendenca te borbe ni naperjena proti obrtnemu delavstvu, ker se dobro zaveda, da sta tako mojster kot pomočnik zainteresirana na procvitu podjetja. Pač pa velja ta borba onim. ki doslej, sledeč svojim političnim demagogičnun načelom, niso čuli obrtniških zahtev, ki so pripeljali obrtnika na rob pro- pasti in ki so ga prisilili, da išče svoj obstoj v čim boljši in večji izrabi delovnega časa! Tudi delavstvo je s tem žrtev nepovoljnih gospodarskih razmer ! Vrhovni obrtniški svet apelira na vse merodajne faktorje, da končno uvidijo pogreško, ki so jo zakrivili na narodu s Sistematičnim ubijanjem gospodarstva. Pri tean pa Vrhovni obrtniški svet ne more prezreti dejstva, da se je na protestnem zborovanju obrtništva dne 3. septembra t. 1. v Ljubljani izjavil oficijelni zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo proti interesom obrtništva. Obrtništvo odločno obsoja ta korak zborničnega funkcijo-narja in to tembolj, ker je prejel zbornične funkcije iz rok obrtništva, Vrhovni obrtniški svet pozivlje Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, kot zaščitnico gospodarskih interesov obrtništva, da tak korak svojega zastopnika popravi. V Vrhovnem obrtniškem svetu včlanjene Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru se pridružujejo v celoti protestom in resolucijam iznesenih na protestnem zborovanju Zveze obrtnih- zadrug v Ljubljani dne 3. septembra 1928 in zahtevajo, da merodajni faktorji upoštevajo te zahteve celokupnega slovenskega obrtništva, V Mariboru, dne 8. septembra 1928.« Končno se je razpravljalo še o nekaterih notranjih zadevah. Z ustanovitvijo Vrhovnega obrtniškega sveta je slovensko obrtništvo mnogo pridobilo. Prej, raztrgane na štiri kose, na štiri osrednje organizacije, ki niso imele med seboj nikakih stikovj so sedaj vse te organizacije kakor eno telo, ki deluje v prid našega obrtništva. Potreba Vrhovnega obrtniškega sveta se je že pokazala pri vprašanju novega obrtnega zakona in vsi bomo v bodoče stremeli za tem, da bomo v prijateljstvu in solidarnosti kovali močno obrtniško organizacijo. Občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru. V nedeljo, dne 9. t. m. dopoldne sa je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata v Mariboru letošnja glavna skupščina Splošne zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast. Od 39 v Zvezi včlanjenih zadrug jih je bilo zastopanih 36 z nekaj nad 50 delegati, kar je gotovo dokaz, da se te zadruge zavedajo velikega pomena obrtniške organizacije in organizatorične-ga dela za napredek obrtniškega stanu. Predsednik Zveze g. Bureš, znani organizator obrtništva, je uvodoma pozdravil zastopnike oblastev, dalje g. dr. Pretnarja kot delegata Zbornice za TOL gg. Rebeka in Kaiserja iz Ljubljane kot zaistopnika ljubljanske Zveze ter g. Oseta, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug. Tajniško poročilo je pokazalo, da je Zveza navzlic skromnim denarnim sredstvom živahno delovala na eni strani za izpopolnjenje' obrtniške organizacije, na drugi strani pa za vsa dnevna vprašanja, ki so v zvezi z usodo našega obrtništva. Žal še niso vse obrtne zadruge uvidele potrebe orga-nizatornega dela z Zlvezo in imamo danes od 87 obrtnih zadrug v mariborski oblasti šele 39 članic Zveze, Tu ne smejo igrati vlogo nikake osebne ambicije ali pa antipatije, temveč le interes obrtništva. Na skupščini je g. Vahtar med drugim poročal tudi o pripravah za letošnjo vajensko in pomočniško razstavo, ki se je vršila te dni. Kljub temu, da so vsi načelniki obrtnih zadrug, zlasti v Mariboru, dobili tozadevne okrožnice že. pred več meseci in bi bila njihova dolžnost pospeševati pravilno vzgojo naraščaja, mungi niso niti smatrali za potrebno, da. bi bili vsebino te okrožnice sporočili odboru, kaj šele prizadetim vajencem in pomočnikom svojih strok. Takšni načelniki so samo coklja v razvoju obrtništva. Zveza je v svojem delokrogu bila. napram oblast vam' tolmač potreb in zahtev obrtništva, zlasti glede sprememb raznih socijalnih zakonov, uredb o odpiranju in zapiranju obra-tovališč itd. Nastopala je proti šuš-marstvu, sodelovala pri ustanavljanju novih obrtnih zadrug ter pri reorganizaciji že obstoječih zadrug. Posebno skrb je posvečala tudi vzgoji naraščaja. V interesu zdravega razvoja obrtništva se je doseglo, da se nad 18 let stari vajenci ne smejo več sprejemati. Posebno skrb je posvečala Zveza obrtnonadaljevalnim šolami. Ministrstvo je sicer izdalo poseben pravilnik za te šole, za njihove potrebščine, ki znašajo v tekočem letu nad 800.000 dinarjev, pa je v državnem proračunu določenih komaj 15.000 Din. Posamezne zadruge so votirale za te šole celo 10.000 Din, kar dokazuje, da mnoge zadruge pravilno pojmujejo važnosti obrtnonadaljevalnih šol. Zveza je priredila tudi nekaj tečajev iz knjigovodstva za mojstre in pomočnike ter tečaje za krojaško prikrojevanje. Precejšnje razočaranje so doživeli obrtniki glede Obrtne banke SHS, kjer ni kredit nič cenejši nego pri drugih denarnih zavodih. Zaradi tega je iz mariborske oblasti za te kredite le malo reflektantov. Žal pa je tudi Narodna banka ukinila dajanje takozvanih malih obrtniških kreditov. Novi davčni zakon je obrtništvo razočaral, ker ne bo imelo po tem zakonu nobenih davčnih olajšav, nasprotno, moralo bo deloma prenašati celo še težja bremena. Blagajniško poročilo in poročilo o novem proračunu Zveze za prihodnje poslovno leto je podal g. Kumerc. Pri razpravi o proračunu se je velika večina delegatov odločno izrekla za to, da mora imeti Zveza posebnega, dobro izvežbanega in organizatorno inicija-tivnega tajnika ter da je treba v to svrho dohodke Zveze zvišati. Skupščina je sklenila v ta namen, da s-e zviša članarina od 3 na 8 Din letno za člana. V imenu odbora Zveze je stavil g. Jakob Zadravec predlog, naj se v okviru Zveze uvedejo obligatorične mojstrske preizkušnje pod vodstvom posebnih mojstrskih preizkuševalnih komisij. Na podlagi takih preizkušenj bi ee imenovali diplomirani mojstri. Delegati go predlog toplo pozdravili in soglasno sprejeli ter prav tako soglasno odobrili tudi pravilnik za te pjjp-izkušnje. Prav tako soglasno je bil sprejet predlog g. Rebeka • iz Celja, naj bi ; Zveza delala na to, da se po možnosti že s prihodnjim finančnim zakonom ali pa vsaj z novim obrtnim zakonom ! določi obveznost zadrug, da so člani- ; ce Zveza Po kratkih poročilih g. predsednika | Bureša o akciji za delitev OUZD in o ' novi uredbi o odpiranju obratovalnic I jie bila soglasno sprejeta resolucija, s i katero se ta uredba, ki je zlasti za ma- j lega obrtnika pogubonosna, odločno ! odklanja in se tudi obsoja, da je na I nekem zboru v Ljubljani oficijelni za- i slapnik Zbornice za TOI v zadevi te uredbe zastopal obrtniškim interesom nasprotujoče stališče. Gosp. dr. Pretnar je pojasnil, da se pripravlja že ; nova unedba. Prihodnja letna skupščina Zveze ge | bo vršila v Celju. S© miSjoiiov dinarjev SO . Taj. posl. Petrovicky je pregledno j poročal o delovanju osrednjih gostilničarskih organizacij v prvem desetletju republike. Poleg drugih zahtev je povdaril zlasti ono, da bi se ne po.-deljevale gostilničarske koncesije raznim društvenim domom ter široko obrazložil pomen odličnega strokovnega šolstva. Po njegovem govoru je pozdravil shod minister trgovine inž. L. Novak, ki je me;d drugim naglasil, da bo na Slovaškem v kratkem zrušen takozvani Šrobarov zakon, ki je zabranjeval točenje alkoholnih pijač na Slovaškem, in v Podkarpatih. Starosta Zveze gostilničarskih zadrug za Češko, gosp. Adam, je spregovoril o preobčutnih občinskih dajatvah ter o nemogočnosti zvišanja državnega davka na pivo. če bi se pa le davek zvišal, morale bi se zvišati tudi cene pivu. O zahtevah slovaških gostilničarjev je govoril predsednik zveze slovaških gostilničarjiev g. Sucha iz Zvolena, kair je bilo tudi vnesene v sprejeto resolucijo. Zahteva se predvsem zrušenje paragrafa 11. zakona št. 64 z dne 10. decembra in uvedbo enotne gostilničarske in točil-ske obrti za Slovaško in Podkarpate. Prodaja žganih alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah mora biti koncesijonirana in koncesije omejene z ozirom na število prebivalstva. Pri podeljevanju koncesij naj bi se upoštevalo mnenje gostil, organizacij. Na Slovaškem in Podkarpatih naj bi bila z zakonom ustanovljena strokovna udruženja gostilničarjev in točil-cev, katera naj bi bila združena zopet v zvezi teh samih. Dalje naj bi bil zrušen zakon o krčmarskih kreditih in omejeno točenje pod vejo. Veljavnost zakona z dne 15. julija 1927 se mora razširiti tudi na ozemlje Slovaške in Podkarpatske. Končno se zahteva odprava raznih občinskih davščin, privatnih kuhinj in menz, pooštrenje kontrole trgovin, izkuh in zasebnih kuhenj. Trgovcem se morajo prepovedati manipulacije s pijačami in polnitev steklenic. V ostalem obsega resolucija še mnogo drugih točk, ki so slične zahtevam gostilniških organizacij v ostalih državah. Hotelir g. Moravec iz Brna je govoril o propagandi tujskega prometa. Izvajal je: Naše hotelirstvo je zaznamovalo ogromen napredek. Tako je bilo n. pr. v Pragi po prevratu 1860 hotelskih sob, dačim jih je danes 3675. Investicijska kvota v hotelski industriji v Pragi se ceni na 125,000.000 Kč. Tudi na Moravi je porasti o število hotelskih sob za 50%. Dohodki tujskega prometa so znašali leta 1927 približno 750,000.000,— Kč, a v letu 1928 bodo še višji. Zato bi trebalo podpreti tujsko-prometno gibanje, ki je visoka aktivna postavka v naši državni bilanci. V resoluciji je zbral g. Moravec vse zahteve, kjer se poleg drugega omenja zlasti podpore hotelski obrti, znižanje davčnih dajatev ter primerna brezobrestna posojila. Propaganda za tujski promet naj bi se centralizirala in bi na ta način dobila potrebnih sredstev od ministrstva za trgovino. Davek na prenočevanje tujcev naj bi bil ukinjen. Končno se zahteva odpravo potnih vizumov. Vlada naj bi uporabila ves svoj upliv v prid na-daJnjemu razvoju tujskega prometa. podpora ima pričakovati Slovenija (ljubljanska in mariborska oblast) po svojih članih ,,Ljudske samopomoči^ v Mariboru, ko bo štelo društvo 10.000 članov, katero število bo kmalu doseženo. Kdor še torej ni član tega prekoristnega društva, naj zahteva še danes brezplačno pristopno izjavo. •Ljudska samopomoč v M »ribaru* Aleksandrova cesta štev. 45. Shod gostil Ulčarjev v Brun ČSIl. Nedavno so se zbrali v Brnu, G. S. R., na četrti delovni skupščini zastopniki gostilničarstva cele češkoslovaške republike. Po sprejemnem večeru dne 25. je bilo drugi dan, 26. junija, glavno skupščinsko zborovanje, ki se je začelo ob pol 10. uri predpoldne v veliki dvorani »Besedniho domu«, katero so udeleženci napolnili do zadnjega kotička. Shod je vodil starosta vseh zvez gostilničarskih zadrug g. Michalek iz Kromeriža. Tajnik g. Hrabalek iz Brna je orisal načrte za bodoče stanovsko delovanje tekom daljnih 10 let, in raztolmačil poedine zahteve, katere so že izražene v resoluciji. Poudarjal je, naj bi se v novelirani obrtni zakon vnesla tudi določba neopravičenosti pravnih oseb pri vodstvu gostiln, ker se pojavljajo številne nav)e društvene gostilne, ki jih ni treba. Podeljevanje koncesij mora biti prosto vsakega političnega vpliva. Gostilniške licence ob izrednih slučajih, slavnostih, žegnanjih itd. se morajo izdajati edino gostilničarjem iz Elektro- in radioaparati, žepne sve-tiljke, baterije, instalacijski ter ves v elektro- stroko pripadajoči materijal. Na debelo in drobno. Jos, lipplinger elek ro- in radio- trgovina Maribor, Jurčičeva ul. 6. iste občine, v kateri se slavnost vrši. Vdovam po imetniku koncesije in najemnikom mora biti zagotovljena pravica izvrševati samostojno gostilničarsko obrt tudi tam, kjer je veljaven dokaz usposobljenosti. Ministrstvo financ naj izda naredbo o povrnitvi plačanih davčnih zneskov na ono šumeče vino, ki ni bilo konsumirano, temveč se je vsušilo ali na drugi način zgubilo pri pretakanju iz soda v sod. Končno je bilo naznanjeno zborovalcem, da so bili imenovani častnim članom Jednote Zveze gostilničarskih zadrug za češko, član upravne komisije trgovske komore iz Čeških Budje-jevic, gospod Žak, tajnik Petrovickv. in g. Hrabalek. Ob koncu so pozdra-vili zborovalce tudi zastopniki sorodnih korporacij in političnih strank. (Is »Lidovih Novini, prevedel E. P.) Vzor stanovske zavednosti. Vzgledu mariborske mestne, žalske in slovenjgraške zadruge, katere so nam nakazale prostovoljne prispevke za kritje izvanrednih stroškov, so sledile tudi sledeče zadruge z nakazilom primernih vsot in sicer: 1. Sv. Lenart, načelnik g. Retzer .... 100.— Din 2. Slov. Bistrica, načelnik g. Kos . . . ■ . 500.— » 3. Braslovče, načelnik g. Hosner .... 700.— » Skupaj 1.300.— Din, v zadnjem »Gostilničarskem listu« izkazanih 3.950.— » Skupaj 5.1250.,— Din. Za prispevke se najtopleje zahvaljujemo v nadi, da bi našle omenjene zadruge čim več posnetmalcev. Izpraševanje vajencev in proglašenje so-trndnikom V pondeljek, dne 17. septembra 1928 se je sestala v klubovi sobi hotela »Mariborski dvor« izprasevama komisija za vajence, in izprašala dva, letos ab-solvirana vajenca in sicer gg. Vailter-ja-Finkeš-a in Vinka Valjak-a ter jih slovesno proglasila sotrudnikom v gostilničarski obrti. Komisijo so tvorili zadružni načelnik g. Andrej Oset kot predsednik, šolski vodja prof. Franc okcf. gosp. Rado Starman, gosp. Adolf Spatzek kot učni mojster, ga. Finkeš, mati g. V. Finkeša in g. Alfred Istenič kot namestnik obolelega zadružnega tajnika g. Komaca. Vsem vprašanjem tako teoretičnega kot praktičnega pomena sta kandidata odgovarjala povsem zadovoljivo. V podkrepitev izpraševalnega uspeha, je izročila komisija novima gostilničarskima sotrudnikoma lepo izdelani diplomi. M9BIB0H, Ulica ID. m. 1 LISTNICA UREDNIŠTVA. Gosp. Blatnik, gostilničar in oblastni poslanec iz Velenja nam je poslal obširen dopis glede odpisovanja občinskih doklad ter o njegovem posredovanju pri oblastnem odboru. Radi pomanjkanja prostora v septemberski številki in da dobimo pri oblastih vsa potreban pojasnila, bomo v prihodnji številki objavili celo pismo g. Blatnika in pojasnila, ki jih bomo dobili od oblasti. Vse gostilničarje pa prosimo, da posnemajo g. Blatnika in da nam tudi pošljejo kake dopise az list. ker sedaj, ko je g. tajnik Komac odšel, nam primanjkuje gradiva, plačane dopisnike pa nam naše finance prepovedujejo. Torej tovariši, dopisujte! Vsak gostilničar se naj zglasi s kakim dopisom! Andrej Oset s. r. ČEVLJI IN NOGAVICE 'PAVLA TRAUN MARIBOR, ALEKSANDROVA 19 MODNO BLAGO IN PLETENINE Prohibicija. (Posneto iz »Jutra« z dne 15. avgusta 1928, št. 190.) V bolgarski vasi Izvoru je bilo nekaj notoričnih pijancev in ponočnjakov, proti katerim ni zalegla nobena dobra in huda beseda, nobena globa in zaporna kazen. Neprestano »o razsajali, podnevi in pomoči. Da napravi teni razmeram koenc, je sklenil občinski svet eksemplarično rešitev po ameriškem sistemu: zaipretje gostiln. Vršili so se .shodi, nastopali so govorniki za predlog- občinskega sveta, in proti njemu, vršile so se volitve, ki so dale pro-hibicijonistorn 315 glasov, pristašem pivske stranke pa 152. V Izvoru je bilo 5 gostiln. Še isti dan so se tri spremenile v prodajalne, ena pa postala li-tnonadniča in kavarna, peto so pa prelevili v javno knjižnico. Kakor bi trenil se je naselil v kraj rajski mir; po cestah nisi opazil pijanega človeka, ponoči si lahko Spal in ni bilo nikogar, ki bi te z divjim'vpitjem in popevali jem budil iz sladkega, sna. 0 prete-pih in podobnem seveda niti duha ali sluha. Tako je šlo cele tri mesece. Tedaj, pred nekaj dnevi, je šel skozi vas sprevod kakšnih 40 kmetic in kmetov. Bila je komisija, ki se je odpravljala k notranjemu ministru v Sofijo z dolgo peticijo, a v peticiji bi lahko bral med drugim te-le stavke: ». . . Naši možje in sinovi zahajajo v okoliške vasi in so postali stalni obiskovalci ondatnih beznic. Mnogi prenočujejo tam, marsikateri ne prihaja no cele tedne domov. V naši vasi so posestva;, ki ro čisto zapuščena in zanemarjena. ker ni več meške roke, da bi se zanje brigala. Ob nedeljah ostajajo doma samo ženske in otroci in tako nam je naš edini dan odpečitka še težji od drugih. Slabo je bilo vedno, a še slabše je sedaj, ker bi rade svoje može in sinove, čeprav pijane, pri sebi, ne pa. da se potikajo po tujih vaseh s tujimi možakarji in se dajo ropati za lastna posestva in imetja . . . Podpisane žene iz Izvora prosimo torej za razveljavljenje prepovedi« itd. Podpisanih je bilo 1.50 žena- a potem je dodalo svoj podpis Še kakih 180 kmetov. Prohihicifski zakon v Izvoru se je bil ponesrečil. Kakšen bo letošnji vinski pridelek. (Posneto iz »Jutra« z dne 18. septembra 1928, št. 219.) Bliža se vinska trgatev in zato vlada splošno zanimanje za letošnji vinski pridelek, zlasti glede na veliko »ušo, ki je vladala vise poletje, dalje glede na obetajoči se obilni pridelek in na deževno vreme, ki je te dni nastopilo. Trta je letos res povsod izredno dobro obrodila. Grozdje se je tudi poleti še do druge polovice avgusta povoljno razvijalo in je ostalo zdravo, kajti zaradi suhega in vedno močno razgretega zraka ter zaradi skrbnega negovanja se glavne trtne bolezni peronospora ii> oidij nista megli uspešno razvijati. V drugi polovici avgusta in začetkom septembra pa je suša ponekod tako pritisnila, da so jele že trte deloma veneti, grozdje je zaostalo v razvoju, jagode pa »o postale od dne do dne bolj mesnate in spečene. Tam, kjer je bilo to opažati, jagode ne bodo dale obilo soka ali mošta in še ta ne bo tako sladek in mil (nekisel), kakor od grozdja, ki zaradi suše ni trpelo. Žal pa so bile razne bolj strme vinske gorice od suše močno prizadete in se, bo zaradi tega pričakovani pridelek kvantitativno znatno skrčil. Nasprotno pa bo pridelek v goricah in krajih, ki od suše in drugih nezgod niso trpeli, v kvantitativnem in kvalitativnem oziru izboren. Ne bo morda, povsod dosegel »sedemnaijščeka«, gotovo pa »edenindvajščeka«, ki je bil, kakor znano, eden najboljših letnikov zadnjega desetletja. čeprav je grozdje povečini že prilično dozorelo in je sedanji dež izredno dobrodošel, ker se bo od solnca in suše zapičeno grozdje še znatno po- pravilo, vendar je vprašam je prav dobrega splošnega izida letošnje trgatve še kočljivo. Če bo deževno vreme prenehalo in bo nastopilo zopet lepo solnčno vreme, ki bo trajalo 3—4 tedne, tedaj bo trgatev idealna, kajti grozdje bo zdravo, zelo sočno in izredno sladko. Če bo pa deževje dalje časa trajalo, tedaj se bodo jagode preveč in prenaglo napihnile, grozdje, osobito zgednje, pa bo pričelo pokati in gniti, kar bo zmanjšalo pridelek, zelo otež-kočilo lepo trgatev in ves pridelek poslabšalo. Glede na obrazloženo stanje ni razumljiva prevelika rezerva vinskih trgovcev in gostilničarjev, ki kategorično zavračajo sedanje ugodne nakupe lanskih vin, ki jih vinogradniki sedaj ponujajo, češ, novo vino, ki bo letos izvrstno in prav poceni, je že tu. Glede količine in kakovosti letaš,njega pridelka bomo mogli z gotovostjo izreči sodbo šele čez dober mesec, ko bo večina. novega vinskega mošta že v sodih. Želeti bi bilo le, da bi se ponekod ne prenaglili s prezgodnjo trgatvijo in tako pokvarili dobro ime vsega okoliša. Portugalko s-o nekateri že potrgali, ker je že popolnoma dozorela, večinoma pa se bo še potrgala, ko se bo vreme zboljšalo. Siljeni radie. Bližamo se letnemu času. ko nam bo čedalje bolj primanjkovalo presnine. Na vrtu bo ponehala rast in tudi spravljena zaloga salate in zelene presnine poide. Še vztrajmi motovilec se ne gane, ako je le preveč mraz. Da gospodinja ne pride od te strani v zagato, se zavaruje z vlaganjem siljenega radiča. Vsak prostor in kot v stavbi je za to pripraven, da le ne zmrzuje v njem. Za to porabimo lahko kak prazen prostor v kleti, v hlevu, v izbi, pa tudi v zavarovani topli gredi. Vlaganje radiča je različno. Lahko ga vlagaš ob steni od tali visoko proti stropu, na tleh v obliki piramide ali na tleh v vodoravni legi, kakor nam pač kaže prastor. Za v lagal n o sredstvo nam pa služijo gnoj in zemlja, pa tudi mokro listje ali zdrobljena mokra slama,. Najboljši v ta namen je goveji gnoj. Ako pa tega nimamo, vzamemo preležan konjski gnoj. Svež konjski gnoj bi bil prevroč. Kadar hočeš vložiti radie za siljenje ob steni n. pr. v hlevu, nameči gnoja ob steni približno 20 cm na široko in 10 cm na debelo v dolgosti, kakršno si želiš, oziroma s kakršno razpolagaš. Ravno tako na debelo, pa le kakih 15 centimetrov na široko naloži ob robu gnoja vlažne (ne mokre) zemlje, da se ne sesiplje. Gnoj in zemljo nekoliko potlači in glej, da »ta v isti višini. Na zemljo polagaj radičeve rastline vodoravno drug ob drugi v ravni vrsti tako, da leže glavice obrnjene na ven, ob robu zemlje, korenine pa proti gnoju, ali če so dolge, v gnoju proti steni. Ko je ena vrsta končana, položi zadaj oh steni vrhu prve plasti gnoja novo 10 cm debelo plast, spredaj pa novo plast zemlje in zopet položi radičeve sadike drugo ob drugi, kakor v prvi vrsta. To zidanje nadaljuj po mili volji in potrebi navzgor, lahko do stropa. Da se pa ta »stavba« ne zvrne in zruši, položi in pritrdi pred zidanjem | , v primerni razdalji od zida nekaj ko-iov navpično in nekaj remeljnov počez. Ako imaš dovolj prostora na tleh, •(tedaj lahko siliš radič na kupu v obliki piramide. V to svrho zloži kup gno-Ija v piramido, kakor pripravljajo gramoz ob cesti. Okrog te gnojne piramide mašuj 15 cm na široko in 10 cm na ■ debelo zemlje in vrhu zemlje položi le-fže radičeve sadike okrog in okrog. Za drugo vrsto nasuj zopet 10 cm debelo plast zemlje in nadaljuj s polaganjem. Cim višje zidaš, tem bolj »e piramida zožuje. Namesto piramide narediš lah-•ko tudi stožec. V topli gredi, ali če je prostor, tudi v kleti, vložiš radič lahko tudi vodoravno. V tem slučaju naloži 30 cm na debelo gnoja;. V začetku nasuj ob kraju, kjer nameravaš začeti z vlaganjem, poševen, 10 cm debel rob zemlje. Ob tem robu polagaj radič poševno, da ; gornji del rastline; sloni ob zemlji, spodnji pa na gnoju. Na položene sadike v prvi vrsti prisuj zopet 10 cm na široko zemlje in nadaljuj s polaganjem druge vrste. Tako prisiplješ zemljo sproti za vsako vrsto, dokler napolniš 1 določeni prostor. Oskrbovanje tako siljenega radiča je kaj preprosto. Treba ga je po potrebi, le tu in tam primerno zaliti, ker vrenje gnoja razvija toploto, ki pospešuje idapenje vlage. Preobiio zalivanje in mokrota pa škodujeta, ker se gnoj shladi in mokrota povzroča gnilobo nežnega listja. Zalivaj pa vedno s toplo vodo, ki jo pripraviš najhitreje, ako v mrzlo vodo doliješ nekoliko vrele. Ker bi listje izkopanega radiča pospeševalo izhlapevanje, pa tudi plesen in gnilobo, ga je treba pred vlaganjem za siljenje nekoliko skrajšati. Vr jeseni, dokler ni še ostre izme, vlagajmo radič tudi v mrzle grede. Namesto gnoja in zemlje vzamemo samo mokro listje (steljo) ali zdrobljeno mokro slamov V steljo ga y vrstice postavljamo in prisipavamo, kakor je bilo prej povedano glede zemlje in gnoja. čez teden dni začne vloženi radič odganjati lepo rdeče, pisano ali bledo-rumeno listje, kakršna je pač sorta. Nekateri ga sproti žanjejo, drugi pa izkopavajo. Boljše je, izkopavati ga, kti žetev je vsaka pičlejša in slabejša, pa tudi bolj grenkega okusa. Tudi na trgu je bolj priljubljen odrezan z malim košček cm glavice, kakor samo od-žeto listje. Ponekod porabljajo tudi radičeve korenine za čaj, ki ga pijejo zjutraj na tešče. Menda je to dober lek za želodec. Za siljenje sejemo radič spomladi, pa tudi sredi junija kot drugo setev. Da pa dorastejo dovolj močne korenine, nc sme biti setev pregosta. Sejejo ga tudi na polje med turščico takoj po osipanju. V jeseni in ob južnem vremenu pozimi si ga sproti izkopavamo, kolikor nam ga je treba za vlaganje. Za siljenje so dobre tiste radičeve sorte, ki imajo močno rast, ki delajo debele korenine in ki imajo rdeče ali pisano listje. Izmed teh najbolj hvalijo rdeči treviški radič, (Josip Št rekel j v »Sadjarju in vrtnarju« 9/1928.) v • Oglašujte! Tri vprašanja. Lev N. Tolstoj. Mislil je nekdaj kralj, da bi se mu nič ne moglo ponesrečiti, če bi vedel troje: prvič čas, kdaj naj začne sleherno opravilo, drugič s katerimi ljudmi naj ima posla in katerih naj se izogiblje, in tretjič — kot glavno stvar, katero izmed vseh opravil je najvažnejše. Ko si je bil kralj to premislil, je dal v svoji državi razglasiti, da hoče bogato obdariti tistega, ki bi ga naučil, kako bi našel za sleherno podjetje pravi čas, kako bi utegnil vedeti, kateri ljudje so mu najpotrebnejši, in kako bi slednjič nezmotljivo spoznal, katero opravilo je izmed vseh najvažnejše. . In prišli so učeni možje h kralju in so zelo različno odgovorili na njegova vprašamja. Na prvo vprašanje so nekateri odgovor ili, da vemo za pravi čas slehernemu opravilu le tedaj, če določimo od vsega začetka program za vse dneve, mesece in leta in ga potem strogo vršimo. Le po tej poti, »o dejali, moremo o pravem času izvršiti sleherno nalogo. Drugi so dejali, da nikakor ne moremo že vnaprej določiti, kaj se mora o vsakem času storiti, da se ne smemo dati odtegovati z brezdelnimi naseljevanji, da moramo vedno paziti na razvoj stvari in temu primerno storiti, kar je pač potrebno storiti. Zopet so drugi dejali, da kralj kot posameznik, pa naj razvoj stvari še tako paz-no zasleduje, nikakor ne more vedno prav odločiti, kaj naj se v vsakem trenutku stori, ampak da je zato potreben svet dobrih mož, po razsodnosti katerih se mora potem odločiti, kaj je treba, storiti v tem ail onem času. Zopet drugi pa so rekli, da so slučaji, ko ni nobenega časa za povpraševanje svetovalcev, ampak se mora takoj odločiti, ali je pravi čas za opravilo ali ne. Vendar pa moremo to le potem vedeti, če je nam že naprej znano, kaj se bo zgodilo. To pa morejo vedeti le čarovniki. Za to moramo vprašati čarovnike, kdaj je prišel pravi čas za katerokoli opravilo. Prav tako različno so se glasili odgovori na drugo vprašanje. Nekateri so dejali, da so kralju najpotrebnejši ministri in drugi državniki; drugi so dejali, da so mu duhovni najpotrefr nejši, zopet drugi so imenovali zdravnike za najvažnejše, drugi pa so razglasili vojake za najpotrebnejše. Na tretje vprašanje, kaj je najvažnejši predmet, so nekateri odgovorili, da so na svetu najvažnejše znanosti; drugi so dejali, da je najvažnejša vojna umetnost; še drugim pa se je zdelo častenje boga najvažnejše. Ker so se vsi odgovori glasili različno, ni dal kralj nobenemu veljave in nikomur izplačal nagrade. Da dobi boljše odgovore na svoja vprašanja, je sklenil, da vpraša starega puščaivnika, ki je bil daleč okrog na glasu velike modrosti. Puščavnik je živel v gozdu, ki ga ni nikdar zapustil in je sprejemal le preproste ljudi. Zato se je oblekel kralj v preprosto obleko, zapustil je svoje spremstvo, preden je dospel do puščav-nikove koče, stopil je s konja in sam odšel k starcu. Ko je kralj dospel, je puščavnik ravno prekopaval grede pred svojo kočo. Kakor hitro je opazil Mocterrae tiskovine vseli vrst: kaijifje, lepalce, letalce, pisemslce glave, kuverte, vabila i. dr. Vam nudi v okusni izvedbi in po zmerni ceni lllIilllllllllM Zvezna tiskarna v Celin O tvoril sem novo trgovino z železnino v MARIBORU na Kralja Petra trgu štev, 6, kjer se dobi vsakovrstna kuhinjska posoda, stavbene obklade, pločevinasti štedilniki, orodje, pločevina, železo v palicah, žičniki, verige, kakor sploh vse v železninarsko stroko spadajoče blago po najnižjih cenah in z reelno postrežbo. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen obisk ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem O. HORVAT kralja, ga je pozdravil, a je naprej kopal. Bil je sbojšan in slab; ko je zasejal lopato v zemljo in dvigal majhne kepe, je trudno dihal. , Kralj je stopil k njemu in dejal: »Prišel sem k tebi, modri puščavnik, da te poprosim odgovora na tri vprašanja: »Kateri čas moramo izbrati za sleherni posel, da se potem ne kesamo? Kateri ljudje so nam najpotrebnejši, s katerimi se moraimo torej več in s katerimi manj pečati? Kateri posli so najvažnejši in jih moramo torej v pr-v vi vrsti opraviti?« Puščavnik je poslušal kralja, a mu nini odgovoril, temveč pljunil si je v roke in je naprej prekopaval zemljo. »Utrujen si«, je dejial kralj. »Daj „sem, pomagati ti hočem.« • »Hvala«, je dejal puščavnik, ko mu je izročil lopato. Potem je sedel na zemljo. ■ Ko je prekopal dve gredi, je kralj .prekinil delo in ponovil vprašanje. Puščavnik mu ni odgovoril, ampak je vstal in stegnil roko po lopati. < »Zdaj pa ti p oči j in daj mi lopato!« ;. .. je dejal. Toda kralj mu hi dal lopate in je kopal naprej. Minila je ena ura, potem še ena: soluoe je že izginilo za drevesi, ko je kralj aizsadil lopato v „zemljo in dejal: »Prišel sem k tebi, modri mož, da dobim odgovor na moja vprašanja. Če mi ne moreš odgovoriti nanje, tedaj mi povej, in vrniti se hočem zopet i domov.« 1 .: »Glej, nekdo leti«, je dejal puščav- .nik. »Videti hočemo, kdo je.« ... .. Jvralj se j?, ozrl in videl, da je res ; : priletel iz gozda bradat mož. Mož se je držal z rokami života in kri mu je „vrela izpod prstov. Ko jie bradač priletel čisto blizu do kralja, s« je zgru-; dil; oči so se mu zaprle, nič več se n j . ganil in ej samo rahlo stokal, n; :pvS ,pomočjo puščavnika je kralj mo-;; .ža slekel in videl, da mu zija na trebuhu ranai. Kralj je umil rano, kakor je znal, in jo obvezal s svojim žepnim robcem in s puščavnikovo otiraeo. Toda kri se. ni dala ustaviti in nekateri-krat je moral odvezati s krvjo premočeno obvezo in rano vnovič umiti in jo obvezati. Ko se je kri slednjič ustavila, si je ranjenec zopet opomogel in jie tožil o žeji. Kralj je prinesel svežo vodo in je dal ranjencu piti. . Med tem je bilo solnce popolnoma zašlo in shladilo se je. Kralj je nesel ranjenca, s puščavnikovo pomočjo, v . kočo in ga položil na postelj. Zdaj je ranjenec zopet sklenil oči in utihnil. Kralj pa, utrujen od dolge poti in od dela se je pogreznil, ždeč na pragu, v ■globok spanec in je prespal vso kratko poletno noč. Ko se je zjutraj zgodaj zbudil, dolgo ni mogel razumeti, kje je in kdo je čudoviti bradati mož, ki je ležal na postelji in ga tako tuje opazoval s svojimi svetlimi očmi. »Odpusti mi«, je dejal ranjenec čez nekaj časa s slabotnim glasom, ko je videl, da se je kralj zbudil in ga je 'motril. »Ne poznam te in ti nimam nič odpuščati«, je dejal kralj. »Ti me ne poznaš, ampak jaz te poznam. Tvoj sovražnik sem, tisti, ki je prisegel, da se maščuje nad tabo, ker si dal umoriti mojega brata in si se polastil mojih posestev. Vedel sem, da si sem odšel k puščavniku, in tedaj sem sklenil, da te na povratku usmrtim. Toda minil je ves dan in ti še vedno nisi prišel. Tedaj sem zapustil svoje skrivališče, da izvoham, kje si, pri tem sem naletel na tvoje spremstvo. Spoznali so me in ranili. Ure* zlato, srebro in kina-srebrnino kakor tudi naočnike in očala kupite po reklamnih cenah in tudi na obroke brez poviška cene najbolje in najceneje pri M. Ilger sin, urar in zlatar, Maribor, Gosposka ulica 15. Največja izbira, največja zaloga. Ušel sem jim. Toda visled močnega kr-va vi jenja bi bil izgubljen, če bi mi ne bil ti obvezal ran. Hotel sem te usmrtiti, ti pa si mi rešil življenje. Zdaj hočem, če ostanem pri življenju in ti nimaš nič proti temu, služiti tebi kot najzvestejši suženj, in moji sinovi naj store enako. Odpusti mi. Kralj se je zelo veselil, da se mu je-tako lahko posrečilo napraviti iz so-’ vražnika prijatelja; ni mu le odpustil, ampak je tudi obljubil, da mu vrne njegova posestva. Tudi mu bo poslal svoje sluge in svojega zdravnika. Ko se je potem ločil od ranjenca, je kralj stopil na prag in njegove oči so iskale puščavnika. Pred svojim slo-, vescm.ga je hotel še zadnjič prositi,; naj mu odgovori na vprašanja. Puščavnik je bil zunaj pri svojih gredah, kjer je po kolenih se plazeč sadil semena v zemljo. Kralj.se mu je bližal in dejal: »Zadnjič te prosim modri mož, odgovori mi na moja vprašanja.« »Ampak„saj si že dobil odgovor«, je dejal puščavnik, dočim je, čepeč na svojih suhih nogah, od. spodaj navzgor: gledal h kralju, ki je stal pred njim. »Kako sem debil odgovor?« je vprašal kralj. »Torej poslušaj!« je dejal puščav-' nik. »Če bi včeraj ne imel sočutja zf mano slabim možem, če bi ne bil namesto mene prekopaval teh gred, ampak bi se bil sam vrnil, tedaj bi te bili ta mož, tebi sovražni mož napadel, in ti bi moral bridko obžalovati, da nisi ostal pri meni. Torej je bil zate ravno pravi čas, da si prekopaval grede,’ in jaz sem bdi zate najvažnejši človek, in najvažnejši posel zate je bil ta, da si meni. storil dobro. In pozneje ko je oni priletel, je bil ravno pravi čas, da si mu stregel, kajti če bi ne bil obvezal njegove rane. tedaj bi bil umrl. ne da bi se bil s tabo sprijaznil. Torej je bil najvažnejši človek in kar si mu storil, je bilo najvažnejše opravilo. Zapomni si torej, da jie le en sam važen čas, ki morajo paziti nanj: sedanjost, in sicer je najvažnejši zategadelj, ker le trenotno razpolagamo s samimi seboj;-najvažnejši človek pa je tisti, ki nas z njim ravno tisti čas privede usoda skupaj, ker nikdar ne moremo vedeti, ali bomo imeil kdaj še s kakim drugim človekom opraviti: in najvažnejše opravilo je — dobro storiti temu človeku, ker je človek samo za ta namen poslan v življenje. Razno. d Poročila sta se minuli mesec v Mariboru g. Štefan Bohinjec, mesar iz Celja z gospodično Marico Petrovič iz Pragerskega. Priči sta bila ženinov brat g. Viktor Hohnjec, mesar v Celju in g. Ivan Svetel, mesar in gostilničar v Gaberju pri Celju. Novo poročenee-ma želimo obilo sreče. d Cene za seno v Mariboru. V sredo je bilo pripeljanih na mariborski trg samo sedem voz sena, ki se je plačevalo po kakovosti od 80 do 140 Din za 100 kg. Garniture za dve postelji in mizo Din 290, 420, 560, klot odeje 185, 220,280, kavne garniture Din 55, 74, 125, mad.as zastori garnitura Din 90 110 130 150. Obrisali frotir Din 30, 40, 53. Otoman odeje 350, 450, 1000, preproge tekači Din 23, 37, 48, linoleum sobne preproge 285, 450, 540, platno za rjuhe Din 28, 33, 37, cvith za žimnice Din 37, 46, 60, češko perje higijentčno čisto Din 40, 60, 85, žima Din 35, 56, 70 Dobavijo se tudi gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni __ kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn. ■ Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine I R. Stermecki, Celje. Naročila Črez Din 500 poštnine prosto. MAGGI "■* zabela je dobra prijateljica kuharice. Priskoči ji v pomoč v potrebi in zadregi. Najflnejšega okusa! Najizdatnejša! Najcenejša pri uporabi! Praške šunke prvovrstne nudi na debelo in drobno ANTON TUMOAB tovarna za mesne kdelke, klobase in prekajeno meso : Jurčičeva ul. 3 TELFFON 281 ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Skrajno znižane cene! ALPAKA VODILNA SREBRO ZNAMKA Dobi se v vseh trgovinah, ki se pečajo s prodajo tega predmeta. POMIZJEinNAMIZNI PRIBOR zaloga in razpošiljainica za Jugoslavijo SREČKO PODGORNIK, MARIBOR, Maistrova 3 ' Sobno in črkoslikanje izvršuje fino, hitro in poceni tudi izven mesta Maribora FRANC AMBROŽIČ Maribor, Grajska til. 2. Modna trgovina Mufon Paš Maribor, Slovenska ul. 4. Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C preo-meti za vezenje, Sifon ter vsa druga drobnarija. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo solidne cene ! Čudovito je lepa letošnja bogata izbira jesenskega in zimskega blaga za moške obleke pri tvrdki UL R Maribor, Koroška cesta štev. 9 Posebno se odlikujejo bajni deseni moškega blaga za spoirtne oblake ki morajo res vsakega presenetiti! Ne odlašajte, da ne bo prepozno ! Pole za obračunavanje uslužben-skega davka se dobe v Zvezni tiskarni, Celje, Stros8mayerjeva i. ODPRL sem v Tatt«nbachowi ulšsi št. 14 hitre popra vi jalnico vseh vrst čevljev kakor tudi gaioš, gumijastih podplatov in snežnih čevlje pod imenom „BRZGPOD?L&TA“ Čakanje samo 30 minut. CENE; moški usnjeni podplati in pete 32 do 38 Dlq. ženski usnjeni podplati in pete 28 do 35 Din. se! Priporoča se »BRZOPODPLATA*. Skladišče jVleinel $ jMd tovarna glasbil, gramofonov tu harmonik, Maribor, št. 39 A. Najcenejša in največja Specijalna tvrdka glasbenih inštrumentov v držav). Dobavlja samo priznano prvovrstne izdelke! Vijoline . . . . od Din 95— dalje, ročne harmonike od Din 85'— dalje gitare ...» » 20'/’— » klavirske citre . » « 192 — » mandoline . . » » 136— » gramofoni ...» » 345'— » Zahtevajte naš veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno! JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19 toirama asa izdelovanje dezentniin vin in sinu ja o v. Kis za vlaganje Na drobno! kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah. Na debelo! SODE vseh vrst, za pivo, vino in žganje, KADI v vseh velikostih dobavlja sodarstvo Peter Tomažič, Maribor Cvetlična ul. 35. Tam se sprejemajo tudi vsa popravila. Transportno društvo BALKAN Maribor, Aleksandrova c. 35 Telefon 375. 'ampanjec p j« ■“«* ,$ouoier ’ Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Rćservće (rdeča glavica). Kletarstvo: Geruja Radgona. Originalnai Zastopstvo za Slovenijo: Kerne in Favai, Ljubljana. Cenik gratis in franke. v steklenicah tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTAR BOUVIER - - - - Gornja Radgona - - - - Vrste letnik; 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. Pletenine Pivovarna Selitve z navadnimi in pohištvenimi vozovi. — Prevoz vsakovrstnega blaga po najnižiih cenah. Skladišča v Mariboru, Meljska cesta štev. 29. MESARSKE JOPIČE pravi dunajski kroj, kupite ceneje kot iz inozemstva pri Jakob Lah, Maribor samo Glavni trg 2. 'Prevzem gostilne i Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel v Hotinjivasi št. 65, žel. postaja Slivnica, znano gostilno Šusteric. Točil bom izvrstna domača, pristna dalmatinska vina ter imel vedno sveže pivo v zalogi. Z mrzlimi in toplimi jedili, bo vedno dobro preskrbljeno. Lepa izletniška točka. Za obilen obisk se priporoča K. S>rtsičič, gostilničar. Jope telovniki pulverji mantelnl kostumi krila večerna ogrinjala otroške garniture f. t. d. iz čiste volne in po n a j n i ž j i h cenah priporoča pletilna SHS« ¥ezjak9 Maribor Ifetrissjšlta uf. 17. Vsa naročila, tudi če se materijal dostavi, se izvršije hitro in najceneje. Nie debelo! Na drobno! ŽELEZNINA Ivan mmim MARIBOR Cenjenim hotelirjem, kavarnarjem, restavraterjem in gostilničarjem se priporoča posredovalnica za službe ELIZA LORBER Maribor, Vetrinjska ulica št. 5. I P£K.X£&Č£& „PokojniMiskeg^ izplača po osmih mesecih vsakemu članu, ki se poroči in plačuje ta čas članarino in prispevke za poročence, doto v znesku ZOsisra. ^0»000. Prispevki neznatni. Zahtevajte prospekte. trboveljski, leški 5 velenjski v vsaki množini in vseh vrst ^ bukova in žagana za kurjavo in kolobarje prodaja najceneje Branko Mejoušek MARBBORy Tattenhachova ulica 13. Josip Tscheligi Maribor, telefon 335. Bock in marčno pivo. Originalno pristno novo dalmatinsko vino belo Opalo črno po zelo nizkih cenah se dobi pri tvrdki BOftaČiĆ & BakOVŠĆ, veletrgovina^dalmatinskega 3p|^. Skladišče v Mariboru, Slomškov trg 6. Zastopstvo »Konservirane ribe sardina d. d.«, Split. Skladišče; Maribor, Lekarniška ulica 7. 8^"“ fIS ~ CENIK in VZORCI na razpolago. ^ISs S’R- PERC I¥I.A.RIIšO^^, Gosposka ul. 34 največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igel itd. Prodaja na obroke. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Vsa instalacijska in kleparska dela, kopalnice, umivalnike, stranišča, naprave za segrevanje vode iz štedilnika ali s posebnimi aparati, centralne kurjave vseh sistemov in za vse svrhe, zlasti pa etažno segrevanje uradov, trgovin, kinogledališč in drugih dvoran izdeluje in dobavlja v prvovrstni izpeljavi po umerjenih cenah 1 Maks Ussar, Maribor, Gregorčičeva ui. Pojasnila in načrti vedno na razpolago. Telefon 259. I£r>£blj. dvomi dobavitelj PETAH I. MIOVIĆ prvo jugoslov. speeijalno podjetje za kmetijstvo Maribor, Kopitarjeva 6 priporoča vse kmetijske in vinarske stroje in potrebščine. Zaloga originalnih Claritovih filtrov, originalnih fleinriehovih sesaljk in Jiolderjevih škropilnic itd. po tovarniških eenah. Gumij. eevi izven kartela. Najmodernejša dovoljena sredstva za negovanje vin in sredstva za zdravljenje pokvarjenih vin. (Cit mu ,ZEISS' FI1HRT9L STEBLO samo ne zadostuje! Temeljni pogoj dobrih očal in zboljšanje vida je pravilno sedlo. To uvidite takoj, Ce si nabavite PetelnoRa očalg z ZEiSS-punhtai steklom. Ta najnatančnejša umerjena očala so najpopol. opora. Specijalna delavnica za očesno optiko pod vodstvom diplomiranega optika E. PETELN, absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni. I. PETELN, MARIBOR, Gosposka S Oglašujte v „Grostiln.ičar»skem listu*1 ! Mubllana, Laško In Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „JPorter" in vsem cenj. gostilničarjem in gostom, Z odličnim spočtoosnjEm Delniška pivovarna »U n i o n«, Ljubljana, LaSlio in Maribor. Lbh j tonsrna 3os. Beobo IVIvir’slia Solbot£& ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike! Garantirano la. blago! Skrajno znižane cene! čevljarski mojster Celje, Samostanska št 6 Izdelujem vsakovrstne moške, damske in otroške čevlje, mestne, podeželske, športne itd. po najnižjih cenah. — Delo 5 zajamčeno. 7 Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. UHE E LATO SREBRO Arni. Lečnik. Celje, Glavni irg št. $ KUPUJE STARO ZLATO SREBRO Ekisportira liisa lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavlce, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah. Na drobno! Na debelo! n e e 0 P. N OBČINSTVO, POZOR! mrkDT O; ITTkFkffc za umivanje, kopanje, pomivanj*, pranje, segre-J- UI -Lil? r U 01/ vanje sob itd., segreva enostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA REŠETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne rešetke v vsak normalen štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter segreva vodo takoj že pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpolago, nadkriljuje vse dosedanje zastarele toplovodne naprave. Štedljiv pri premogu in času, ker odpade vsak j postransko kurjenje za segrevanje vode v kopalni peči, kotlu itd Naprava je neobhodno potrebna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotele ter stanovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo pohvalnih in priporočilnih pisem,ki so na razpolago. Poslužite se enakih naprav, ki jih dobavi in montira solidno strokovnjaško in poceni tvrdka BELAK & INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE f'1 Ji] jj JJ] PREŠERNOVA ULICA 3 POJASNILA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO 0 0 00000000000000000000000000000 Prva celjska parna barvarija in kemična čistilnica Im Tačeh ml. rr it Celje, Gosposka ul. 21 ’l000 penl° l/eletrgovina z vinom ***** 8^ Maribor, Trg svobode 3. Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpoiago. Xiirl3;OE>p44 s 15 letno garancijo ter vseh posameznih delov teh strojev in igle. Strojno olje itd. Izvršujem vsa popravila takoj, tako da kolesar na isto lahko počaka. Lastna poni-klovalnica, peč za emajliranje z električnim tokom itd. Vs« kletarski in vinog^sdniiki gumijasti predmeti. Cene nizke. Vse jealamčsno. Pos'ieež^a ločna. SKLADIŠČE „BERNDORF“ MARIBOR g Najboljša i ljutomerska vina C ^ ^ :7 - i : proda po najnižji ceni H 1 frt upravittelj v infCn 3l9K, Gornji Radgoni. Sode vseh vrst, za pivo, vino in žganje, kadi v vseh velikostih dobavlja sodarstvo Pichler Maribor, Koroška cesta 26 M* kolese-, I 2 letna garancija, najugodnejši obroki. n šii stini stroji, 15 letna garancija, * 24 mesečni obroki. BS » e* i la o i? Glavni trg i PF* Oglašujte! Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. - Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju