Poštnina plačana v gotovini PEVEC GLASILO*PEVSKE»ZVEZE » Uredništvo: Florljanska ulica št. IS Vpravnlštvo: Miklošičeva cesta 7 Izfjafa kot mesečnik v dvojni/) številkaO In velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 30 Din, za Itallfo M 8 lir, za Avstrijo pel šilingov, za Ameriko en dolar 1027 NOVEMBER—DECEMBER ŠTEV« 11-12 ♦ LETO VII ši „ŠAGRIN“ d. z o. z. ZALOGA KNJIGOVEŠK1H, KARTONA2NIH IN TISKARSKIH TELEFON 2595 POTREBŠČIN LJUBLJANA TELEGRAM: LES MIKLOŠIČEVA C. 6 VSEBINA. Članki: " Prof. H. Bajuk: Mera v slov. nar. pesmi. Naši pevski tečaji. Vestnik P. Z.: Občni zbor Pevske zveze. — Koncert radovljiškega pevskega okrožja. — Radovljiški zbor. — Gorjanski zbor. — Zbor iz Ribnega. — Koroška Bela. — Mošenski zbor. — Jeseniški zbor. — Begunjski zbor. — Brezniški zbor. — Tržič. — Iz odborovih sej. — Slov. glasb, društvo »Ljubljana". — Tridesetletni članski jubilej. — Razprodaja pesmaric. — Upravništvo. — Slov. glasb, društvo „Ljubljana“. — Dr. Anton Dolinar. — Za nagrade, — Uredništvo. Iz naših okrožij. Iz koncertnega življenja. Nove skladbe: S.M.Alakok Ekel; Pridite molimo. — Martin Železnik: Sedem evharističnih pesmi za mešani zbor z orglami. Josip Sicherl: Pastirgi iz spanja. Iz glasbenih listov: »Cerkveni Glasbenik". — „Sv. Cecilija". — „JugosIov. Mu-zičar". — „Gfazbeni vjesnik". - - „Zbori“. "Razne vesti. Za dobro voljo. Priloga: P. H. Sattner: Svetonočna. — Dr. Anton Dolinar: Božični zvonovi. — G. J. Rot: Oče — naš. — Mešani zbori. FRANC PAVLIN, LJUBLJANA CENTRALA: GRADIŠČE 3 — PODRUŽNICI: BORŠTNIKOV TRG 4 NAJBOLJŠE TRG TABOR 4 NAJCENEJŠE MANUFAKTURA, ŠPECERIJA S KOLONI AL. BLAGOM, GALANTERIJA MERA V SLOV. NAR. PESMI Narodno blago v širšem pomenu besede .tvori neizčrpljive zaklade, kamor se zatekajo razni umetniki, da črpajo novih misli, da spoznavajo pri viru narodno dušo in morejo ustvarjati nove, svoje umotvore. Vsak narod ima svoje posebne značilne individualnosti. Te značilnosti nosi tudi njegova umetnost. Ti znaki tvorijo nekako narodne idiome, po njih spoznamo pravo narodno dušo. Zato se hodijo pravi umetniki, ki hočejo ustvarjati v narodnem duhu, učit k viru, k narodni umetnosti. To velja v enaki ali še v največji meri za narodno glasbo: Kdor hoče skladati v narodnem duhu, mora poznati narodov značaj v ritmiki, v melodiki, sploh v vsej strukturi njegovih pesmi. Narod je položil te svoje posebnosti v svoje narodne pesmi. Te tvorijo torej edino in glavno snov, v kateri se nam kaže bistvo narodne glasbe. Umetnik pa ne more izbrati ene, dveh pesmi in razbrati iz nje značaja narodne glasbe, zato je treba stopoma 1. zbrati čim več snovi, če mogoče, vse, ker je lahko v vsakem drobcu kaj bistvenega, 2. nabrano tvarino treba dobro pregledati, pretresti in urediti. Kritično jo je treba obdelati in se prepričati, jeli vse pravilno napisano. To delo je prav tako važno kot nabiranje snovi. 3. Ko je snov zbrana in očiščena, treba iskati značilnih potez: ritmične posebnosti, melodične črte, ustroj, značaj itd. Ko je tudi to delo v glavnem završeno, ko so odkrite značilne posebnosti, potem šele morejo umetniki s pridom skladati v narodnem duhu, potem šele more narod govoriti o pravi narodni glasbi, ki nosi pravi znak narodne duše, govori nabodu v pravem domačem jeziku in pristnem narodnem duhu. Vse dotlej, se mi zdi, je prazna fraza govoriti o značilni narodni glasbi. Težko je to zlasti tam, kjer ni v narodni glasbi nič očividno izrednega, pristnega, ki se loči na prvi pogled od splošnega, konvencijo nalnega. Kako je v tem oziru pri nas? 1. Snovi je precej zbrane,'morda je v bistvu izčrpana vsa. Suhoparni bibliografski posnetek, ki sem ga priobčil v Pevcu (T.-V. letnik), je pokazal precej tvarine, četudi vem, da ni bil popoln. Veliko snovi je gotovo shranjene še po rokopisih, ki so znani in niso znani. Te bi moral nekdo za vsako ceno zbrati in varno shraniti. Glasbena Matica bi se morala te važne naloge zavedati in za to skrbeti, ker se mi zdi, da je Ona, naš najstarejši in najvišji glasbeni zavod pač , prva poklicana v to. Pa se bo še kaj porazgubilo, če pravočasno ne zgrabimo. Ni prav, popolnoma je zgrešeno, da posamezne zbirke (rokopisi) prehajajo v privatne roke. Te jih potem lahko po svoje prekrajajo in nrekrojene izdajajo. Vse zbirke bi morale biti nekje zbrane in biti v javnem zavodu, v javni knjižnici strokovnjakom na razpolago take, kakršne so v resnici. V tem oziru torej ni še vse v redu. Kje so zbirke, ki so jih razni zbiratelji pošiljali nekdanjemu odboru za nabiranje narodnih pesmi«? Ponovno že je bilo stavljeno to vprašanje in nihče se ne oglasi. To bi utegnilo zbuditi sum, da ni vse v redu. Zato bo treba primemo poklicati 45 na odgovor one ljudi, ki so bili takrat v odboru in še žive. Oglasijo naj se eventuelno vsi oni nabiratelji, ki so pesmi zbirali in poslali, ter povedo, kam so pošiljatev naslovili. Te zbirke so last našega naroda in morajo preiti v last javnega zavoda. Ali pri Glasbeni Matici nihče ničesar ne ve o tem? Te zbirke, kolikor niso natisnjene, bi morale nuditi snov vsem onim, ki bi se lotili dela strokovno in bi hoteli in mogli posamezne pesmi pregledati in preiskati glede na njihovo pristnost: narodna, ponarodela, domača, tuja itd. Pregledati bi trebalo njen ustroj, primerjati razne zapiske in na podlagi teh in žive pesmi, ki morda še živi, ugotoviti pravilno obliko. Zato je važno, da je pri vsaki pesmi pripisan kraj, kjer je bila zapisana in, če gre, celo osebo, ki jo je pela. Snov bi trebalo torej otrebiti. Vprašam: koliko smo v tem oziru že storili? Odgovarjam: Izvzemši nekaj raztresenih drobtinic o priliki kakšne ocene — nič. Prof. Beranič je v »Času« 1910 poskusil samo nekaj malega, a članek je bil prepovršen in splošen, tako da ga sem ne smemo šteti. Večkrat že pa je kdo zaklical: lotimo se dela, začnimo! Tako razumem tudi Severjev članek v JugosL muzičarju štev. 9, 1.‘ 1927. Popolnoma brez globljega pomena so pa razni,, površno, nekako enciklopedično spisani sestavki. Ne čutim še popolnoma završenih priprav za izčrpno delo v tem oziru, k temu mi manjka i časa i prilik, ovira me zelo tudi dejstvo, ki sem ga orisal v prvih vrsticah. Vendar, ker noče nihče začeti, naj začnem vseeno. Pretresti nameravam najprej po vrsti pesem za pesmijo vse one, ki so sploh napačno zapisane (in tiskane) ali pa so jih posamezni nabiratelji (bistveno) različno zapisali. Sili me pa k temu koraku tudi to, da zlasti v novejšem času nekateri 'prireditelji narodne pesmi z vso silo nategavajo našo preprosto pesem v različne ^interesantne« mere, zlasti v peterodobno, bržkone v prepričanju, da je v tej meri pesem pristnejša in bolj jugoslovanska . Ta mera je — šele po ujedinjenju — prešla zelo zelo tudi v našo umetno glasbo, bržkone v istem prepričanju. Pa bo čas pokazal, je li peterodobna mera res tako zelo zelo slovenska. / S tem hočem tudi izpolniti obljubo, ki sem jo bil dal svojčas v Pevcu 1. V. na str. 35 v prvem odstavku. (Halje prih.) NAŠI PEVSKI TEČAJI. Radovljica: Ivan Praprotnik — Leše, organist, Anton Bižal — Gorje, organist. Ljubljana: Grum Anton, Vrhnika, org.; Ciril Kumar, Vič. glasb.; Čadež Anton, Šmartno pod Šmarno goro, org.; Sever Franc, Št. Jurij pri Grosupljem, org.; Pavel Žagar (orgl. šola); Bernot A. (orgl. šola); A. Slatnar (orgl. šola); Fr. Kanizij Fricelj, Vič, org.; I. Učakar, D. M. v Polju, org.; A. Sever, konserv.; Janez Rihtaršič, Sv. Helena, župnik; A. Slabe, Št. Vid nad Ljubljano, org.; Jus Andrej, org.; Jernejčič Feliks, org.; Vogrin M., Borovnica, org.; Jerman Pavle (orgl. šola); Drmota Jožef (orgl. šola); Pahor Jožef (orgl. šola); dva nevpisana. Zagorje ob Savi: Cajhen Josip, Šmartno pri Litiji, org.; Rostohar Dragotin, Litija, naduč.; Mlinar Martin, Sv. Jurij pod Kumom, org.; Ličar Mihael, Trbovlje, org.; Butara Jožef, Kolovrat, org.; Drolc Franc, Motnik, org.; Hauptman Albert, visokošolec, Zagorje; Rozman Alojzij, Zagorje, 46 org.; Benko Jožef, Vače, org.; Albin Arh, Čemšenik, org.; Fele Ivan, Polš-nik, org.; Mecilovšek Rudolf, Zagorje, visokošolec. Stična na Dolenjskem. Henrik Povše, Čatež, župnik; Jožef Kastelic, Kopanj, org.; Viktor Škoda, Čatež, org.; Dominik Lavrič, Šmihel’pri Žužemberku, org.; Sila Ana, Trebnje, org.; p. Fiederer, Stična, prior; Franc Lavrič, Muljava, org.; Pavla Peitler, Stična, učit.; Malči Erjavec, Stična, učit.; Franc Požun, Žužemberk, org.; Pavle Žagar, Št. Vid na Dol., org.; Lavrih Alojzij, Rimske toplice, org.; Ivan Brtoncelj, Soteska pri Straži, org.; Sadar Janez (orgl. šola); Gorišek Karl, Stična, učit.; Intihar Alojzij, Krka, šolski uprav.; Fr. Samec, Muljava, šolski uprav. (Dalje prihod.) VESTNIK PEVSKE ZVEZE OBČNI ZBOR PEVSKE ZVEZE. Letošnji občni zbor P. Z. se je vršil v Radovljici dne 9. oktobra v društveni dvorani. Predsednik dr. Dolinar je uvodoma poudarjal, da se P. Z. jasno zaveda, da obsega kultura vsakega naroda tudi glasbeno stran in da je torej tudi pri nas treba ponesti smisel za lepo petje med široke sloje našega naroda. Tudi podeželsko ljudstvo mora biti deležno užitka lepe slovenske pesmi. Tajnik Pivk poroča, da se je zveza v preteklem letu predvsem trudila, da bi uredila notranjo organizacijo P. Z., ki se je tekom zadnjih let precej razrahljala. To se ji je le deloma posrečilo in treba bo še mnogo truda, da bo organizacija brezhibna. Zveza je v letošnjem poslovnem letu priredila 4 lepo uspele tečaje, namreč 9. in 10. febr. v Zagorju ob Savi, 20. in 21. aprila v Stični, 8. in 9. avg. v Ribnici; najlepše je uspel tečaj v dneh 14. in 15. septembra v Cerkljah ob Krškem. Udeležba na tem tečaju je bila dosedaj najlepša (okrog 40 tečajnikov), med njimi lepo število okoliškega učiteljstva. Na teh tečajih so se ustanavljala ali reorganizirala pevska okrožja, tako da šteje zveza danes v ljubljanski oblasti 12 moških pevskih okrožij, v mariborski oblasti pa dve okrožji. Vseh zborov je okrog' 130 z nad 2000 pevci in pevkami. Točne statistike ne moremo podati, ker zbori ne pošiljajo redno izpolnjenih preglednih pol, Pevska okrožja so v letošnjem letu priredila več samostojnih pevskih koncertov, ki so tudi pri dek. kat. shodih uspešno sodelovala. Okrožni pevski koncerti so se vršili v Preski, Dobrepoljah, v Zagorju ob Savi. v Grobljah, na Jesenicah, v Mariboru in v Celju. Vse te prireditve je ljudstvo simpatično pozdravljalo in opažati je bilo, da naši ljudje naravnost žele podobnih prireditev. Novi odbor bo moral skrbeti, da se vzbudi iz spanja še novomeška okolica in naša Belokrajina; tudi s Štajerci bo treba stopiti v tesnejši stik. Novi odbor bo moral tudi takoj misliti na to, da se sestavi nov poslovnik, da bo mogoče uspešno in redno poslovanje med centralo in okrožnimi odbori. Blagajnik poroča, da blagajna P. Z. v letošnjem letu ni bila v bogvekako zadovoljivem stanju, vendar upamo, da koncern leta ne bomo imeli dolga. Na vsak način se pa morajo zbori zavedati, da je plačevanje članarine njih dolžnost, in da le na ta način more zveza delovati in nuditi zborom pomoč, če ima vir dohodkov na razpolago. Revizor Zor javlja, da je- pregledal vse poslovne knjige in našel vse v redu; predlaga odboru absolutorij, kar občni zbor sprejme soglasno. Predsednik dr. Dolinar predlaga spremembo pravil in sicer glede tevila odbornikov, naj bi se število reduciralo na 7 odbornikov in glede dolžnosti udeležbe na občnem zboru, da pošlje delegata le vsako okrožje, ne vsak pevski zbor. Občni zbor spremembo pravil sprejme. Pri volitvah so bili v novi odbor izvoljeni: Mihelčič Alojzij, dr. Dolinar, Bajuk, Zdešar, Poženel, Andoljšek, Pivk. Za revizorja: Zor in Mihelčič Franc. V artistični odsek: H. Sattner, dr. Kimovec, Premrl. Bajuk Zdešar in dr. Dolinar. Pri slučajnostih otvori Bajuk debato o članarini. Sprejme se, da plačujejo zbori, ki štejejo do 20 pevcev 15 Din letno, zbori z nad 25 člani pa 30 Din letno. Občni zbor je potekel v najboljšem razpoloženju in vsi udeležniki so ponesli novega ognja in navduenja na svoje domove. Koncert radovljiškega pevskega okrožja ob priliki občnega zbora Pevske zveze. Radovljiški koncert nam je z enim mahom — kot v skioptikonu — pokazal precej jasno stanje pevske kulture med širšimi sloji našega podeželskega ljudstva, bolj kot bi nam mogel pokazati ne vem kakšen popis, oziroma tovrstno predavanje. Spoznati smo mogli tukaj kakovost posameznih pevcev, celotnih pevskih zborov, spretnost posameznih zborovodij in še nekaj — kar je posebno važno — kako se je občinstvo odzvalo vabilu svojih pevcev, s kakšnim zanimanjem jih je spremljalo in kako se je veselio njihovega napredka. V najlepši slogi so nastopili vsi ljudski kulturni delavci, bodisi poklicni pevovodje, učitelji, duhovniki na čelu svojih pevcev in zdelo se je, da so vsi skupaj elani velike 47 prijateljske nevske družine. V ogromni udeležbi ljudstva so bila zastopana vsa oblastva radovljiškega okraja in mesta, veliko okrožnih referentov in zastopniki koroških Slovencev iz Roža, ki so se pri lepem govoru zastopnika Prosvetne zveze spomnili ob obletnici dogodkov koroškega plebiscita, ki je naše rojake vsaj delno odtrgal tudi od naše slovenske pesmi. Pri nastopih posameznih zborov smo povsod vpoštevali dejstvo, da so peli pač na odru, ki je za petje in njega blagozvočnost neprikladen in stalno njegov sovražnik. Zelo splošen pojav pri zborih je bila tendenca, da so intonacijsko silili kvišku, zlasti se je to opazilo pri novo nastopajočih zborih (n. pr. pri zboru iz Kibna). Vzrok je bil navadno pretežko — f petje in tehnične nrti-kularijske napake. l/.med 20skladb, jih je bilo 11 iz ..Pevca“, 2 še ne objavljeni, ostale iz starejših zbirk. H koncertu, ki je bil že ob priliki jeseniškega nastopa obširneje ocenjen, nekaj kratkih pripomb: Radovljiški zbor je razvil svoje silo v ne ravno lahki Prochazkovi »Ljubezni?, kateri bi nekoliko hitrejše prednašanje ne bilo nič škodilo; v moškem zboru (Foersetrjev »Vihar ) so bili basi znatno premočni. V splošnem je bil nastop tradicije radovljiškega zbora časten. Gorjanski zbor se je odlikoval zlasti po veliki glasovni prožnosti in prav lahkotnem, agogično dobro pogodenem prednašanju, posebno še v Kimovčevi »Ti boš pa doma ostala«. Z veliki mveseljem smo ga poslušali. Zbor je v dobrih rokah. Zbor iz Ribnega je bil to pot novinec; glasovno sicer številčno zaseden, je bil v petju pretrd, v deklamaciji nesiguren. Med posameznimi odstavki so bili predolgi odmori, vsled česar je bil 1eksl preveč razkosan. Pa nič zato. Začetek je storjen, pogumno naprej. Koroška Bela je ponovno vzvalovila v no-vem, lepem Klemenčičevem zboru Zmaga . katerega vsled zanimivosti ni bilo mogoče celotno pretehtati. Izredne pozornosti zasluži začetni in vmesni dvospev. Dirigiral je na njemu lasten način skladatelj sam. V Ocvirkovi »Oj polje razcveteno je malo motila medsebojna glasovna neenakost. Mošenski zbor je obe pesmi, zlasti še drugo K. Adamič: Ples kralja Matjaža, pel znatno prepočasi. Jeseniški zbor se je v težkih L. Adamičevih Svatovskih dobro postavil, zasti ko je še njih ritmično stran dobro pogodil. V Dolinarjevi »Doma« mu je pri izmiku v e-dur malo spodrsnilo, no pa se je kmalu znašel. Tisti, ki so videli zadnji jeseniški nastop, so v Radovljici opazili znaten napredek. Dirigent Sredenšek je bil v celotnem nastopu prav siguren. Begunjski zbor je prav dostojno nastopil: obe pesmi (zlasti še Tomčeva: Zazibalka) ste gladko in lahno tekli. Brcziiiški zbor se je šele pred kratkim' formiral, zato je nastopil z bolj priprostimi skladbami (Marko skače, Venček narodnih, priredil Gostiša). Vendar so pa le narodne pesmi med celoten program prav lepo razliko prinesle in zato tudi učinkovale. Mirnost in plastičnost Gostiševega dirigiranja je bila na mestu. Tržič je imponiral že s svojim strumnim nastopom, oči vseh pevk in pevcev so bile strogo obrnjene na dirigenta in že ta discipliniranost je najugodneje učinkovala. Moški zbor -. Franica« je bil tehnično sicer brezhibno prednašan, toda i/. vedno lepe Foer-sterjeve »Ljubice« je pa gorela pevska obču-tenost kar vidno, čeprav jih je v par mestih sreča nekoliko zapustila. No pa postavili so se le tako, kot Tržičani znajo. Zaključni zbor je bil nad vše veličasten; okrožnemu pevovodju Fabijanu je bil ob sklepu — v znak priznanja za veliko požrtvovalnost — poklonjen venec. Poleg omenjenih zborovodij je treba podčrtati še lepe zmožnosti tržiščega Mejača in gorjanskega Bižala. Z dvema točkama je vmes nastopil tudi salonski orkester s Koroške Bele; v ta program, ki je bil posvečen izključno slovenski pesnili, niso spadali odlomki iz tujih operet, temveč bi bili na mestu kaki domači venčki ali kaj podobnega. Program je bil sicer dolg, a ga je občinstvo z nezmanjšano napetostjo do konca poslušalo. Po končanem programu se je v telovadnici razvila neprisiljena zabava, da jo dvorana odmevala petja. Predsednik P. Z. se je zahvalil vsem sodelujočim za veliko požrtvovalnost, g. dekan Fatur je pa pevce in pevke ponovno bodril, naj z enako vnemo sodelujejo pri cerkvenih zborih! Slovenska pesem je la dan praznovala lep praznik. Iz odliorovih sej: Na prvi seji dne 7. novembra t. 1. po občnem zboru se je novo izvoljeni odbor konstituiral sledeče: Predsednik dr. Anton Dolinar; podpredsednik Alojzij Mihelčič (Celje); tajnik Ivan Pivk; blagajnik Ivan Andol jšek; pevovodja Marko Bajuk in odbornika Franc Poženel in Ivan Zdešar. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se s prihodnjim letom »Pevec tiska na 12 straneh. Prof. Bajuku poveri odbor nalogo, da sestavi nekak začetni poslovnik P. Z., ki bo uredil poslovanje zlasti med okrožnimi pevskimi odbori in centralo. Zvezina pravila se v smislu sklepa občnega zbora preurede. V seji P. Z. dne fi. decembra t. 1. je predsednik dr. Dolinar zlasti poudarjal, Unionu« in sicer v veliki in obeh stranskih dvoranah. Sodeluje med drugim celotni društveni zbor in orkester dravske d i v i z i.j s k e m u z i k e. Dr. Ant. Dolinar je 13. oktobra in 28. novembra ob priliki tečajev O. P. predaval o pevski izobrazbi. Za nagrade, razpisane v prvi številki, je tekmovalo 5 skladateljev vendar ni nobena dosegla stopnje, da bi jo bilo možno nagraditi. Uredništvo jih bo po možnosti objavilo v /Pevcu-, boljše izmed njih bo po možnosti delno nagradilo. Uredništvo se ponovno obrača do vseh zborovodij, pevcev in do vseh prijateljev našega pokreta, da agitirajo za naš list in pridobivajo novih naročnikov. Pevska društva naj na svojih občnih zborih to sistematično, po načrtih urede. 49 .................. - _ — T M <« « « « AimAnil .. IZ NAŠIH OKROZI]. Tržič. P r v i pevski koncert prosvetnega društva sv. Jožefa v Tržiču 25. oktobra lf)27 je privabil precej lepe pesmi željnega občinstva. Še okolica (Križe — in mislim tudi druga) je bila zastopana kljub pozni uri in neugodnemu vrenvnu. Program pester: narodna kot umetna pesem s primerno se menjajočim mešanim in moškim zborom — prav po načelu pevske zveze: da mora pesem ugajati neučenemu ušesu, vendar pa učenega ne sme žaliti. Takoj uvodna pesem: Oj, poglejte ptič- ke« (Klemenčič) nam je mimogrede zašepetala, da so se pevci in pevke z g. pevovodjo vred prav skrbno pripravili. Lepo so poudarjali, basi bili izraziti, agogično primerno interpretirali. Na koncu smo si pa d robček prosečega čuvstva več zaželeli. Soprani korajžni, samozavestni. — Druga: »Oj. z Bogom ti planinski svet. (Kalinger) nas je posebno pobožala, ne samo zavoljo skladatelja, ki smo ga imeli v svoji sredi, ognjevito in z navdušenjem mu ploskajoč, temveč ker je našla ravno pot do srca vsled svoje skrbne, občutene izpeljave od strani skladatelja kot zbora. Našo pozornost so zajeli tokrat polni, močni in globoki basi. Č*e se bodo s pridno vajo še nekoliko pogladili, pa si ne bomo nič več želeli. — Tretja: Pojdem v rute« (koroška) je udarila na našo melanholično struno. Podali so jo počasi in z občutkom. kakor je bilo predpisano. Nekoliko so silili v mf, tako, da je bila nevarnost, da bi se tiha otožnost, ki veje iz pesmice, utegnila nekoliko zamegliti. — Prijetni za uho sta bili tudi naslednji dve koroški: »Vigred približa se« in Treba ni k mojoj dečvi jeti . Juhej«, s katerim se začne prva, nas ni prav nič navdušil; v našem srcu je drugače vriskalo. Zdi se pa, da ni bila krivda na pevcih, temveč na pesmici sami. Triolka v naslednji bi utegnila biti nekoliko izrazitejša. — Zaročenka« (dr. Fr. Kimovec) je bila dobro naštudirana. Peli so jo že o priliki katoliškega dne v Tržiču. — Franica: (Adamič E.) jim je nudila nekoliko kočljivih' mostičkov, pa so prav srečno in uspešno prijadrali čez, začeli pa naravnost ognjevito. Je prav izrazita, tako, da jo v resnici z užitkom poslušamo. Prve tri je pel mešani, druge štiri moški zbor, nakar je sledil odmor. Ob tej priliki je okrožni predsednik g. Leopold Govekar podal par misli o naši pesmi ter njenem vsestranskem pomenu v kulturnem, vzgojnem in umetnostnem oziru, nekaj misli o k6n-eertnem programu ter iskren poziv vsem zborom tržiškega okrožja, da naj smatrajo za svojo čast, da bodo gotovo nastopili v skupnem pevskem koncertu v tej sezoni. Sledilo je naslednjih 7 pesmic, zopet 3 za mešani, 4 za moški zbor. V »Miladoc (dr. H. Ipavic) so se lepo poglobili, kar uživali smo jo. Alti v tej, pa tudi sicer, lepo božajoči, neustrašeni. — Drugu: »Spev ptice pojo« (koroška) je bila zajemljiva vsled svojega izrazitega, visokega tenorja. Tenoristi so se prav skrbno potrudili. Nekateri med njimi imajo kar zajemljive glasove. Fizično so imeli med vsemi glasovi najbolj utrudljivo nalogo ozirajoč se na celoten program. Gotov del pridnosti je zahtevala tretja: »Pomlad« (Hladnik). Četverospev, ki ga zahteva sredina, bi morebiti ne bil napačen. Za spremembo bi bil zelo na mestu. Solisti bi lahko stopili spredaj. Poskusite drugič. Bas nas je v svojih hitrih končnih figurah hotel kar privzdigniti. — Dekle, zakaj tak’ žalostno (Železni) je v prav iskrenem, klenem narodnem duhu zložena in bila kot taka podan«. Prvi takt se nam je hotel zdeti ritmično nekoliko nesiguren. — Podobno prijetno se glaseča je bila naslednja koroška: »Kaj mi nuca planinca«. — Adamičeva »Zdravica se je izmed vseh najbolj močno glasila. Saj se pa tudi giblje malodane vsa v samem f in ff. Jerebov »Moj deklič« nam je bil pa tako všeč, da smo zahtevali ponavljanje, da smo si ga kot radovedna mladež od vseh strani ogledali. Še nekaj splošnih opomb pozitivnih koi negativnih, kakor zahteva pravičnost. Točnost, pravijo, je zelo lepa lastnost. Te je bilo premalo. Zbor šteje 18 ženskih moči in ravno toliko moških v mešanem zboru pa blizu 30. Tako število (čez 40) že res kar rešpekt budi. Poudarki, intonacija, deklamacija, dinamika, agogika prav zadovoljivo, dasi jim nadaljnja pot napredka še ni zaprta. Dirigent je bil ves v ljubezni do pesmi; vse kretnje so bile lepo umerjene, preje manj živahne kot preveč. Nekoliko so parkrat motili krčevito zviti prsti. Je pa lahko s svojim uspehom prav zadovoljen. Zdelo se je, da črke »s niso vsi izgovoril na koncu; najlepše je kratko in nekoliko ostro. Tudi je bilo čuti enkrat ali dvakrat, da na končnem zlogu niso vsi sledili dirigentovi gesti glede dolgosti. temveč samo nekateri. Poln se izgovori: poun. Lep umetniški užitek so nam pripravili, želimo samo, da bi nas še katerikrat razveselili s podobnim programom, da bi razumevanje za lepo pesem (posebno še pri okoličanih) še bolj poglobili. Po pravici smemo, mislim, pričakovati, da se bo dvorana drugič še bolj napolnila, da boste pokazali TrZifcani kot okoličani, da našo pesem v resnici ljubite! — Zbore, združene v tem okrožju pa zopet pozivam, da se vsi brez izjeme skrbno pripravljate. Pa nikar se ne kapricirajte le na moške zbore, posebno če ni glasov za 10. Dobri prvi tenoristi so redka stvar, domišljavi pa pogosta. Saj v glasbenem oziru mešani zbor prekaša moškega in tudi ženski je lep, gotovo lepši kol prisiljen moški. Treba je le vztrajnosti in veselja, s katerim se 50 oborožite, da'naši pesmi priborite priznanje, ki ga po pravici zasluži. Levko. Orgelski koncert v št. Vidu nad Ljubljano. Orglarski mojster g. J e 11 k o je za katoliško župno cerkev v Belgradu izdelal nove orgle z 12 registri, ter jih postavil v Ljudski dom z namenom, da jih v nedeljo 4. dec. krsti koncert, katerega je posetilo več odličnih glasbenikov iz Ljubljane ter mnogo domačinov in okoličanov. — Za uvod je g. svetnik Premrl svi-ral petero orgelskih skladb, katere so imele ■vse razen Bachovega preludija in fuge božični značaj. Peli so božični zvonovi, dihala je mehka, prelestna in blažena božična radost. — Domači cerkveni pevski zbor je pod vodstvom g. org. Bucelja pel dvanajst cerkvenih pesmi. Zbor razpolaga z lepimi jasnimi glasovi, zlasti v sopranih in tenorjih, iudi ravnotežje posameznih glasov je dobro izravnano. Poznalo se je pa takoj na prvi pogled, da so s študijem hiteli in da je bil čas tega prekratek. Manjkalo je one neob-hcdno potrebne temperamentnosti, vzorno lepe •dinamike in pestre agogike. — Sredi koncerta je g. kanonik dr. Kimovec govoril o postanku in zgodovini orgel, njih ustroju, značaju in pomenu posameznih registrov, katere je z igranjem tolmačil gosp. Premrl. — Orgle so, smem reči, brezhibno rejeli. Koncertno življenje v Trbovljah. Lahko se reče, da se v Trbovljah precej poje in »muzicira«. Toda žal, da so moči tako razkosane, da noben zbor oziroma orkester ne more priti čez vsakdanje. Naš pevski zbor »Kat. prosv. društva« ima večne srčne krče. Moški zbor ne more do sape vsled pomanjkanja dobrih tenoristov, mešani zbor pa še prav živeti ni začel. Sicer je pa nastopil že ■ob 201etnici »Prosv. društva« s precej obširno, zelo lepo donečo, še vedno učinkujočo Bendlnovo »Križarji na morju« in »čolničku-:. No, ljudje so bili zelo zadovoljni, pevovodja je pa rekel, da je bilo bolj takole srednje. Bolj živahen je troglasen mladinski zbor, ki šteje sedaj 40 deklic in dečkov. Obstoja že poldrugo leto in letos je priredil samostojen mladinski pevski koncert dne 6. nov. 1927 s sledečim sporedom: 1. Jakob Aljaž: Triglav (troglasno); 2-Gustav Ipavec: Zvečer (trogl.); 3. Koroška narodna: Ko ptičica sem pevala (dvoglasno): 4. Fr. Gerbič: Pastirček (trogl.); 5. Narodna: Pastirica 'kravce pase (dvogl); (it Zorko Prelovec: Oj Doberdob (trogl.); 7. C. Pregelj: Na potoku (dvogl.); 7. E. Adamič: Tam gori za našo vasjo ... (trogl.); 9. Ciril Pregelj: Ena ptička priletela (tercet); ilO. Gustav Ipavec: Lastovki v slovo (dvogl.); 11. Gregor Rihar: Savica (dvogl.); 12. Jos. Gruber: Marija moja ljubezen (dvoglasno z altovim samosp.), 13. Stanko Premrl: Bože za Marijo (dvogl.); 14. Jos. Gruber: Prošnja (dvogl. s sopranovim in altovim samosp.). S to prireditvijo mladinskega zbora so bili zelo zadovoljni. Pevovodja pa ne preveč. Mogoče je bil strah otrok (bil je to prvi javni nastop) ali mogoče neugodno vreme krivo, da so glasove skoro vedno zvišali. Posebno v začetku je bilo to opaziti. Proti koncu so pa še precej čisto peli in najlepše je izzvenela zadnja »Prošnja«, tako da so jo morali ponoviti. Pripravljeni so bili dobro. Zlasti se je opazila pazljivost pevcev na pevovodjo, kar je zelo lepa čednost pevca. Seveda izgovorjava ni bila vedno dobra, kar se pa bo sčasoma tudi še popravilo. Pevsko društvo »Zvon« je obhajalo svojo 301etnico s pevskim koncertom. »Zvon« ima stare člane, o katerih se mora reči, da so dobro izvežbani, le premalo jih je. Pri nastopih jih je okoli 40, pa petja ni slišati za to število. Najbrž jih je tudi nekaj kar za število. Sicer so pa njegove pevske prireditve dobro pripravljene. Sta pa pri nas letošnje leto tudi gostovala dva pevska društva: »Ljubljana: z 80 člani in učiteljsko pevsko društvo z okoli 70 člani. Z obema prireditvama smo bili zadovoljni. Tuda godba je prav živa. Zlasti je omeniti rudniško godbo na pihala, ki ob poletnih nedeljah prireja večkrat promenadne koncerte. Obstoja pa tudi več orkestrov. Toda večjega orkestralnega društva ne zmoremo, smo še premalenkostni. Imeli sino tudi priliko slišati znani kvartet »Zika«, ki nas je vsaj nekatere s svojo tehniko pa tudi s finim prednašanjem večkrat skoro očaral. — Živimo, — loda ne s pravim ognjem. R. Koncert pevskega zbora »Zarja« v Clevelandu. Slovenski pevski zbor »Zarja« obstoja že dvanajst let (dolga doba za pevski zbor v tukajšnjih državah) ter prirejuje po dva koncerta na leto, in sicer spomladi in jeseni; poleg tega pa ima še druge nastope pri raznih društvih. — Prejšnja leta je bil pevski zbor »Zarja« jako upoštevan v vseh ozirih, bodisi glede obiska njegovih prireditev ali pohvale njegovega delovanja. Zbor je imel tudi najboljše pevske moči; žalibog teh ni več. Kaj je temu vzrok, vemo vsi, tisti, ki pojemo in tisti, ki nas posečajo. 51 Današnje občinstvo zahteva od izvežbanih jievcev nekaj drugega nego navadne pesmi čeprav so raznovrstne), ker se mu zde vse enake. To se pravi: hočemo užitka za vstopnino, ki jo plačamo za koncert Tako pojema občinstvo ob prireditvah in pevci v zboru nimajo več pravega veselja do petja. Vendar se je pri zadnjih prireditvah pokazalo, da bi se vzajemno delovanje pevcev in občinstva dalo oživeti; treba bi biln nuditi kaj boljšega, n. pr. male opere, operete in kaj sličnega. To se lahko vidi po kritiku (g. Joseph Siskovič) zadnjega našega koncerta, ki vam jo podam dobesedno. »Naravni zakon večnega spreminjanja pozna samo eno izjemo — clevelandski slovenski pevski zbor »Zarja . Izvzemši par častnih izjem, nam to društvo venomer, in skoro bi dejal trdovratno, sili vedno in vselej enako enoličen program. Že vnaprej natančno veš, kako se bo vrstila točka za točko, kakšni bodo nastopi in kak bo splošen izid koncerta kot celote in posameznih točk. Dal Bog, da bi zarja res še pravočasno posvetila med ; Zarjane . In ko smo že pri tem, naj bi ji zarja di delia več poguma za proizvajanje boljših koncertnih točk, bolj raznoličnih programov in če ni preveč zahtevano, tudi kako opereto, tako da bi res »vstajali , ko včasih v dobro znani pesmi. ' Teh misli nisem sam. Kdor je bil na zadnjih par koncertih Zarje je prisiljen tako soditi. — Vse kaže, da i Zarja potrebuje nove krvi — novega življenja. Kakor je lepa naša pesem, kakor jo ljubimo, vseeno ne maramo samo ene vrste istih. So pač trenutki, ko si želimo tudi kaj drugega mesto Kudečiga praporja«. Nerad 1o konstatiram, a stvar je taka in nič drugačna. Nojeva taktika je škodljiva, v tem slučaju je pa lahko tudi pogubonosna. Radi tega le dobrolotne vrstice zboru, kateremu želim še mnogo in mnogo let obstanka med nami, ki se zadnje čase dokaj hitro krušimo in se vpepeljnjemo v skoro neobsežnem morju današnjega ame-rikanizma. S tega svarila in konstruktivnega na migljaja preidem na koncert. Program sam na sebi, moram reči, ni bil ravno slab, vendar nebosežnih hvalospevov tudi ne zasluži. Bil je nekako srednje >sorte« — dober in slab obenem. Točk je bilo več kot dovolj. Kljub temu so se vrstile hitro druga za drugo. To v začetku; proti koncu je jelo vse nekam pešali in ljudje so postali nestrpni radi dolgega programa. Da se ne ujamem v lastno zapjko, bom izbral nekaj točk, in tako obdelal to svojo kritiko« kolikor mogoče na kratko. Foerster-Aškerčev »Spak« je pokazal znatno pomanjkanje prvih tenorjev, da ne omenim basistov, kateri so bili jako potrebni pri drugih točkah. To pomanjkljivost smo prezrli takoj v drugi točki dvospeva »Oj, večer je že , katerega sta peli ge. Švigelj in Jalovec. Te kombinacije moje uho še ni slišalo do sedaj. Peli ste dobro, in ljudje, čeravno so navadno na napačni strani v priznanju, so hiteli sploskati še predno ste dospeli. To je dobro in vzpodbujajoče znamenje, da dvospeve -lajkamo (ljubimo) če jih ne bo preveč. Florijančičeva »Zdihljaji pevca je ena tistih pevskih točk, ki izzovejo buren aplavz in priznanje onih, ki venomer »pojejo kako in kaj je pravilno petje. Da bi pevci ne bili nameščeni tako nagosto kot so bili, bi bil efekt boljši in slika bi bila popolnejša. Petja te točke ne morem nič grajati. Unzer Walter Lazar je pogodil slepca dokaj dobro. Trenutno sem mislil, da je morda res oslepel nekaj dni pred koncertom. — Šepetajoče upanje , ki sta ga peli gdč. Grili sedaj ga. Ivanush, in ga. Viktorija Poljšak, je jako ugajal ne samo ljudem, pač pa celo onim, ki zadnje čase ne gledajo s prijaznim očesom na Zarjo-. Kar je mene prijetno dimilo, je bil uglajen in dobro treniran sopranov glas ge' Poljšakove. Vedel sem, da poje, nisem pa vedel, da zna konkurirati škrjančku s svojim ljubkim glasom. V njem je tisti zaželjiv tremolo, tisti zlati zvok, katerega tolikokrat pogrešamo pri naših pevkah. O slabih točkah, če so bile, ne bom pisal, 'ker sem uverjen, da se prihodnjič ne bodo ponovile; omeniti hočem le čudno »prikazen % ki sem jo komaj zadnjič zasledil. Ta je, da so pevci nekam izgubl jeni, ako ni pevovodje ž njimi. Kakor hitro ga ni, ni življenja v njih, ozirajo se boječe drug v drugega, na gledalce in poslušalce — na kratko — niso več sami svoji. Vprašal sem se, kje je tisto samozaupanje, katerega kažejo skoro vsi pevci ob drugih prilikah'? Do danes nisem iztaknil — mogoče bom izvedel na prihodnjem koncertu ali kar bodo že priredili. Zaključna točka je bil dolg kuplet Črno-meljski škric . Dasiravno dolg, smo sledili z zanimanjem petju v proizvajanju kupleta. Epich, glavna figura, je pogodil cesarskega Jožeta. Vendar moram povedali, da je včasih skočil iz vloge. Bil je v vlogi za spoznanje pijan ali vinjen, naenkrat pa se je začel sukati kot kak akrobat v cirkusu. Postavljal se je sedaj na eno nogo, sedaj na drugo, vse tako kot da ga že ni videl cel leden . Ti redki skoki iz karakterja, ki ga je predstavljal, pa niso bili taki, da bi človek rekel: spet ga je polomil. Nasprotno, lomil ga je kot to nepisano določa vloga. Od časa do časa smo se prijeli za trebuh in tiščali tako, da so nekateri kar stokali bolečin. Unzer Epich in Unzer Walter Lazar sta ga '-pihnila- v tem kupletu. Z njim sta imela priliko pokazati nekaj več, kot človek pokaže pri navadnih pevskih točkah. Do uspeha so iima pomagali: Frank Plut, človek, ki je na- 52 lašč ustvarjen za kakega pajaca na odru in Anton Smith. S tem kupletom je »Zarja : pokazala, da se morda tudi pri nji nekaj svita. Bilo temu tako! Zakaj zastonj je pregovarjanje, da hočemo nekaj novega, nekaj raznoličnega, ne pa, da se držimo vedno enih in istih programov — istih sporedov in nepre-nehnih pevski htočk, katerim bije že zadnja ura, če se bodo proizvajale tako pogosto. H koncu moram še omeniti, da kakor je bilo vse nekam starokopitno glede programa, vendar je le prišlo nekaj ljudi v dvorano. Ti so se zbudili — ti so že vstali. — Zarja: pa bo morala poskrbeti, da zbudi tudi druge, in to bo dosegla, če bo upoštevala podane dobrohotne nasvete ter nasvete vseh onih, katerim je res do njenega obstoja. Da je zmožna to storiti, vemo. Da-li bo to storila, bo pokazal njen prihodnji koncert!« Torej ni pohvale za trud in požrtvovalnost pevcev, ki se trudijo celih šest mesecev za prireditev. Zakaj je ni? Zato ker so pesmi že vse preveč popularne med ljudstvom. Povsod se slišijo po gramofonih, po radio, največ pa po privatnih stanovanjih. Primorani smo torej, da začnemo pridobivati novo življenje naši »Zarji«, ako hočemo, da jo. obdržimo pri eksistenci in zopet pridobimo naše posetnike. Treba bo gradiva, treba bo moči in truda zato, in vse to v veselje drugih (nekaj tudi pevcev). Vprašanje je, kje naj se dobi vse to? Moči bi se dobile, toda kje je gradivo? Prošnja na vas bo najboljša, da nam pomagate iz zagate v kojo smo zašli. — Prosim vas, da nam pošljete kolikor mogoče dobrega materijala (seveda proti plačilu) da nadaljujemo z našo kulturo. Želim vam mnogo uspeha pri vašem priljubljenem listu »Pevec« in nam boljše bodočnosti. S pozdravom ostanem vaš za skupno stvar. — Walter Lazar. P. S}. Pevovodja zbora je g. John Ivanush. IZ KONCERTNEGA ŽIVLJENJA. Razmeroma smo slišali letos prav mnogo lepih koncertov — povdariti je treba takoj — koncertov prirejenih od izvenljubljanskih edinic. Čudno je, da domači ljubljanski ansambli kar nimajo poguma in da se celo sliši, da se z ozirom na hladnost ljubljanske publike — nasproti koncertom — prirejenim od domačih društev — sploh ne splača truditi in pripravljati se za koncertne nastope doma v Ljubljani. Za nastope nedomačih udruženj je pa Ljubljana pravi Eldorado. Nekaj tukaj ne bo v redu. Najprej podpreti prizadevanja domačih zborov, potem pa tudi zanimati se za produkcijo onih skupin, ki prihajajo k nam gostovat. Pojdimo kar po vrsti! V soboto 22. oktohra jo priredilo zagrebško pevsko društvo »Kolo« v Unionu koncert in proizvajalo pod vodstvom prof. Srečka Kumarja dr. Širolin vokalni oratorij Život i spoineu slavnih učitelja, sv. brace Cirila i Metodija, apostola slavenskih Oratorij je bil zložen za tisočletnico rojstva sv. Cirila. Prvič se je letos zgodilo, da se je muzika južnih Slovanov oglasila na odru mednarodne glasbene prireditve, kakor je bila ona v Frankfurtu. Prvič je široki, visoko kulturni svel Evrope čul o hrvatski muziki in visoko ovrednotil tako skladbo samo, kakor nje izvedbo, v kateri so Slovenci igrali veliko vlogo, sirota je stilno s tem oratorijem dosegel, čeprav z eklektičnimi sredstvi, stilni ideal najmodernejše glasbene struje, ki je pri nas Slovencih šele v povoju: opustil je harmonski »baroiti način izražanja in se oprijel izrazne linije, ki dopušča v polifonem tkivu plastično neporabljene lisoč izraznih in arhitektonskih možnosti. (Točno podčrlal dr. Sl. Vurnik v »Slovencu .) »Z:i izgubo čutnih harmonskih užitkov nas eminentno zadosti z izrazno nianso in novim užitkom, ki tiči baš v mnogoglasju in njega posebni arhitektoniki sami na sebi. Ta stil je zelo blizu onemu, ki ga išče današnja mlada kulturna generacija, ki išče v plastično-! inearnem izrazu iz čutne dekadence romantike in impresionizma. (Takisto dr. Vurnik.) Iz čutne dekadence... bi v toliko popravil, da velja to za tiste, ki golo posnemajo ta harmoniški stil, ne velja pa za tiste, ki so ta stil po svoje izoblikovali, in organsko v njem zrastli. Najtežje je bilo v tem široko razpletenem delu, ki operira samo s korom in solisti, podčrtati moment kontrasta. Zanimivo je bilo poslušati sodbo inteligentov, ki sicer niso glasbeniki in sploh z glasbo v nobenem stiku: -Če je pa to moderna glasba, potem smo pa mi prvi, ki se postavimo zanjo v boj. Junak dneva je bil pri oživetju tega dela Srečko Kumar; njemu gre zasluga, da je s svojo impulzivnostjo povzročil, da je delo uspela in izzvalo vihar navdušenja. Koncert je bil za naše razmere, zlasti za olajšanje glasbeno-stilne orientacije izredno na mestu in nadvse koristen. Med gratulanti je bila tudi P. Z., ki je po svojem zveznem pevovodji M. Bajuku poklonila Kolašem venec. 14. novembra je koncertirala zagrebška primadona Zdenka Zikova. Zikovci so si dosegli že svetovno slavo in kjerkoli se govori o pomembnih kvartet-nih združenjih v svetu, se gotovo imenuje tudi Zikovce. Na koncertu v Ljubljani — 17. novembra — so proizvajali pet Schul-hoffovih komadov za godalni kvartet, Škerjančevo: .Sonat ina da Camera in Sukov godalni kvartet v B-duru op. 11. 53 21. novembra se jc vršila v ljubljanski •►peri proslava francosko-jugoslovanske prijateljske zveze, to je proslava podpisa državnega akta, ki je bil podpisan po francoski in naši vladi v petek, dne 11. novembra. Sodelovali so: Pevski zbor Glasbene Malice v Ljubljani, dramski ansambel ter celotni operni ansambel z baletom. Zaključno intimno slavnost v proslavo tega dogodka je na dan. podpisa te pogodbe — 11. novembra — priredilo kat. starešinstvo v Akademskem domu. Pri tej proslavi je vzorno sodeloval kvartet Ljubljane' z lepo izvedbo pet moških zborov. Pri časnikarskem koncertu 1. decembra so sodelovali: operni orkester (dir. A. Ba-latka), trio — Sancin-Marsičeva-Matz; pevski ■/-bor ^Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona«, solistka gdč. Majdičeva, prof. .1. Ravnik. — »Koncert je bil uspela umetniška prireditev.« (Dr. Vurnik.) V soboto, dne 3. decembra je dala muzika kraljeve garde v Unionu sinfonični koncert pod vodstvom višjega kapelnika D. F. Pokornyja. Program je obsegal: V. Kalikinov: Simfonija I. (G-mol.) l)r. M. Milojevič: Srpske seoske scene op. ‘2. A. Dvorak: Podnevna vestica, op. 306. J. Gotovac: Simfonijsko kolo, op. 12. P. Čajkovski: Svečane uverture: 1812: op. 49. Gardni orkester se je izredno postavil in kar moč imponiral nič manj njegov vodja po izredni mirnosti, a vendar čudoviti jasnosti in točnosti. V ogromnem aparatu — 120 godbenikov — so bila zlasti godala močno zasedena in žarela na gotovih mestih kot opoldansko solnce. Kraljevi Belgnid se s to godbo tudi kraljevsko postavi. 12. decembra se je vršil pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti g. generala Kalafatoviča koncert opernih članov: ge. Thierry-jeve, ge. Medvedove, g. Betetta in prof. Janka Ravnika. Čisti dobiček je bil obrnjen v podporo olimpijskega fonda J. Z. S. S. Tudi opera jc bila izredno agilna: S. Prokofjeva opera: Ljubezen do treh oranž (za naše operne razmere izredna novost), Konjo-vičevo »Miloševa ženitev«. Bajadera in potem novo naštudirana »Tosca« s prvovrstno Mitrovičevo v naslovni vlosri. in Hoffman-nove pripovedke« z novo nastopajočima gdč. Popovičevo in Majdičeva. NOVE SKLADBE S. M. Alakok Ekel: Pridite molimo — 12 blugoslovnih in Srca Jezusovih pesmi za mešani zbor. Zbirka je bila že ocenjena v »Cerkvenem Glasbeniku« štev. 7.-8. (St. Premrl.) V Slovencu jih je toplo priporočil organist Lovro Hafner. Vsekakor Premrlova ocena gotovo ni preostra, rajši še preobzirna. Skladbe ne pridejo čez okvir harmonskih nalog po dovr-šitvi študija o tri- in štiri-zvoku. Podobne so si medseboj akordno docela, ločijo jih le predznaki durovih načinov. G. Hafner pri oceni in priporočbi dve stvari zamenjuje. Piše: Ne zdi se mi pravilno, da bi prepro- stejšo glasbo potisnili v kot, naše pevce pa mučili vedno le s težkimi skladbami. »Skušnja dolgih let me je izučila, da je preprostejša glasba našim pevcem in ljudstvu mnogo bolj ljuba,« itd. Zoper preprosto glasbo nima prav noben človek žal besede; saj se en delni tok novejše glasbe prav k preprostosti obrača in ta del ni v manjšini. Je pa lahko, in mora biti tudi preprosta glasba — če hoče biti z umetnostjo vsaj v daljnem sorodstvu — oblikovno in vsebinsko kolikor toliko korektna. Tega pa o tej zbirki ne morem trditi. Martin Železnik: Sedem evharističnih pesmi za mešani zbor z orglami. Z dovoljenjem kn. šk. ordinariata 18. avgusta 1927. St. 3216. Samozaložba. — Kar moramo pri Železniku občudovati, je njegova preprosta in jasna zamisel, odeta v bujno harmonijo. Železnik kratko piše, toda v tem veliko pove. On vodi cerkveno glasbo čisto po samosvoji oživljeni izraziti in oduševljeni poti. Ne išče tujega, dovolj mu je lastno duševno imetje izraženo v blestečih harmoničnih barvah. Skladbe vsebujejo mnogo nežne lepote in mehkega občutja, izražajo vročo molitev in najvišje slavljenje zakramentalnega Boga. Samostojno nastopajoči glasovi se skladno menjajo z zborom in orglami. Težja mesta so prepuščena orglam, zbor izraža večinoma v lahkih nastopih z jasnim in vedrim harmoničnim po1ekom. — Železnik je v svoji preprostosti tudi moderen, katero ovije in okrasi s čvrstim kontrapunktom in moderno klasično prelivajočo harmonijo. To je v resnici cerkvena umetnost, polna domačnosti, katera prevzema in napaja srce in dušo. — Drugo kar to delo posebno krasi je besedilo. Tu sta zastopana naša odlična evharistična pesnika M. Elizabeta in P. Krizostom. Novo lepo besedilo postavlja skladbe v še svetlejšo luč in veča njih vrednost. Cerkveni glasbeniki, sezite takoj po zbirki iz katere boste črpali mnogo koristi in veselja. Organist Lovro Hafner. J o s. S i c h e r 1 : Pastirci iz spanja — 16 božičnih pesmi. Partitura 36 Din, glasovi po 6 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna. Zbirka hrani nekaj Sicherlovih (4), nekaj od njega harmoniziranih, druge so po napevih Cvekovih, Vavknovih, Riharjevih, Gerbičevih in 1 po Levičniku prirejena. Prav je. da je Sicherl zbral starejše napeve naših 54 skladateljev, zlasti Riharjevega sv. Štefana, ker bi se nekateri morda izgubili ali bili na svoji prvotnosti preveč okrnjeni. Nisem si pa na jasnem ali je hotel Sicherl podati samo točne zapiske melodij ali jih je hotel tudi nekoliko preurediti. Na podlagi zbirke, kot je pred nami, bi sklepal, da si tudi sam ni bil prav siguren, na katero stran naj jo bolj odločno udari. Tu in tam je kak takt »moderniziran« in sicer prav po sili, brez potrebe (n. pr. zadnji takt str. 12), enako je tudi >g<: v basu — 9 takt, str. 12 — prav svojevoljno usiljen. Tu in tam bi pa gotovo retuširanje bilo prav na mestu: n. pr. de- klamacija v začetku »Po koncu narodi«;, ker se bo prav krepko povdarjalo — narodi; to-nična harmonija (oz. orgelpunkt) bi se na 18. strani lahko vzdržal še 2 naslednja takta; konec pesmi »Angelsko petje? str. 11 — »bodi češčeno« je skvarjen: vedno ponavljajoča se modulacija v dominanto je ravno proti koncu še prav posebno kričeča. — Skušnja uči, da je priredba starih pesmi prav težka zadeva: kolikor mogoče neokrnjeni prvotnosti dati nov, neprisiljen, času vsaj deloma odgovarjajoč okvir. — Vsekako bo pa zbirka cerkvenim korom za božično dobo prav dobrodošla. 1). |M M v A CDC\TIU f ICHTAIV HltllMMIIIHMIMIIH UMI IIHIMIf IIIIIIIHtlHIIIIlmiltltlll 1 L, uLAoDCNln LIS IUV Cerkveni Glasbenik št. f).—10. Dr. Kimovec nadaljuje svoj govor o »Slovenskem cecilijanstvu«, ki ga je govoril pri slavnostnem občnem zboru Cec. društva. Med spisom je tiskanih zelo jasno 8 slik skladateljev, in sicer Hochreiterjeva, Kimovčeva, Klemenčičeva, Marova, Mlinar-Cigaletova, Premrlova, Vodopivčeva in Hudovernikove. Za tem sledi nadaljevanje Mantuanijevega spisa o Janezu Pierluigi iz Palestrine. Koncem tega sestavka navede pisatelj pet bistvenih znakov Pallestrinove glasbe, ki so: a) polet njegovega duha in glas njegovega srca, b) pokornost. c) soaaliteta, č) objektivnost muzikalnega izraza in d) jasnost in pojniljivost besedila. Florjančič je priobčil ob sedemdesetletnici mons. Arka iz Idrije, ki ima veliko zaslug za znano idrijsko glasbeno življenje. Zopet poziva na agitacijo za C. Gl. in 7>rerllaga naj bi bil 22. november, t. j. dan sv. Cecilije, nekak agitacijski dan v ta namen. To agitacijo naj bi podpirali dnevniki in cerkveni govori v nedeljo pred godom. Nasvet je prav gotovo dober, namenjen siper le za letos, ker je jubilejno leto C. Gl., a prav bi bilo, ko bi mogli v splošnem priti do enega dneva v letu, ki naj bi bil posvečen procvitu naše glasbe in njenim največjim nosilcem, našim glasbenim listom. Smo preskromni; ovira nas idealizem, ali kaj, da ne znamo zatrobiti primerno glasbenega poziva in razbobnati svojih nujnih potreb. — Naše glasbene institucije bodo morale na to prej ali slej misliti. Ivan Mercina, znani zvo-noslovec iz Gorice je priobčil kratek članek o uglaševanju zvonov. Vodopivec pa je zbral nekaj podatkov o avtorskem pravu v raznih državah. Sledi nekaj drobnih poročil za organiste, koncertna poročila, dopisi in glasbene vesli. Med prilogami je na čelu Klemenčičeva: Večna Inč naj mrtvim sveti, 'ki je posvečena »Manom Cec. društva ob društveni 50 letnici' . Je to daljša, vseskozi pestra pesem, ki ni šablonska ne po invenciji, ne po obdelavi, ni jokava, temveč živa, goreča molitev za umrle, hvaležna za vse srednje in boljše moške zbore, ki jo bodo gotovo z izrednim pridom mogli uporabljati zlasti pri črnih mašah ali po njih (če so pete). Dolinarjeva »Prošnja se je v glasbenem delu zelo nežno oklenila besedila naše najboljše cerkvene pesnice m. Elizabete. V prvem delu nežna, enoglasna, se razplete v drugem delu v živahnem polifonem stavku in pokloni vKralju, ki se skloni do zemskih nižav«-. Skladatelj Jobst pa je posvetil ob 50 letnici C. Gl. Marijino pesem: Dragih vseh najdražja Ti!, ki je pisana v mogočnem enoglasnem mešanem zboru z orglami, z vloženim štiriglasnim moškim zborom in zavožena zopet v mešanem zboru z mogočno orgelsko spremljavo. Peli jo bodo s pridom tudi srednje močni zbori, kjer imajo sprelnega organista in primerne orgle. »Cecilija« št. 6 (zadnja). Vsebina: Dr. Goglia nadaljuje in završi sestanek v strlet-nici hrv. glasb, zavoda v Zagrebu. Dr. Vajs (Prag1): Novo izdan je staroslovenskega ml-sala. (Ponatis iz »Časopisa češkega katoliškega duhovništva«.) Dr. Mantuani: Fr. Ks. Križman, izdelovalec orgel (ne orgelj!) (Nadaljevanje.) Ivan Kokol se je poklonil ob priliki 50 letnice samost, jubileja koralista Dom Mocc|uereana. Šafranek-Kavič je priobčil svoj govor, ki ga je govoril ob 40 letnici prvega umetniškega nastopa pevca Ernesta Cammarote. Dr. Andrič piše o operi »Dedvedjegrajska kraljica', ki jo je spisal Lujo Šafranek-Kavič, avtor opere Hasan aginice«. Sledi članek o cerkvenem petju na otoku Pagu. ki je pojasnjen z nekaterimi zgledi, poročilo o koncertih v Splitu, v začetku sezcne v Zagrebu, in Barletov veleza-nimiv sestavek o Božičnih igrah v Južni Srbiji, ki so se in se še predstavljajo (pojejo) v albanskem jeziku v Djakovici fn Prizrenu. Slede številni dopisi, glasbena poročila in razne vesti. »Cecilija« je zelo informativen list, ki nadomesti skoroda vse nemške in druge tuje liste, ker poroča živahno tudi o glasbi izven naših ozkih mej; zato ga moremo vsakomur najtopleje priporočiti.' — V glasbeni prilogi je pet cerkvenih pesmi. Jugosl Muzičar, št. 10. Samoodgoi orkestralnih glasbenikov. Za tem je zaključek članka o Znanstvenem raziskavanju muzi- 55 kalnega poklica, ki je bil natisujen v odlomkih v 6., 7., 8. in 9. številki. Slede poročila o glasbenih listih, o glasbenem življenju na Keki in širolov sestavek o Štolcerju-Slaven-skem in Berserjev o bolgarski glasbi. Glasbeni vjestnik št. 10. ima na prvi strani sliko dr. Širole, ki je bil orisan že v 7. in 8. številki. Gl. vj., za tem pa nadaljevanje Markovičevega članka o hrv. nar. pesmih, ki ga ilustrira nekaj notnih zgledov. Isti zaključuje tudi članek o padanju zborov in priobčuje tudi poročilo o primijeri Šafranek-Kavifieve opere -Medved jegrajska kraljica«. Slede glasbena poročila in obvestila hrvat-ske Pevske zveze. »Zbori« 9. in 10. številka. Za štirimi pesmimi, ki so na ponudbo našim skladateljem, je natisnjen članek Ant. Dobro niča, rektorja glasbene akademije v Zagrebu: reakcija in depresija v našem glasbenem življenju. Emil Adamič je podal nekaj komentarja k narodnim pesmim, ki so natisnjene v različnih oblikah v .glasbeni prilogi iste številke. Dr. Sch\vab je priobčil kratek, pa jedrnat članek o »narodni nagrobnici Vigred se povrne. Po njegovi trditvi je ta pesem nemškega izvora. Temu radi verujemo. Sem namreč že nekoč o priliki nekega poročila izrekel sumnjo, da je boj za avtorstvo (Škr-bioec — Vavken — Mašek) bržkone brezploden. V oni dobi so peli umetne pesmi, kar nam nista dala Ipavca in nekaj drugih boljših skladateljev, le prenesene nemške pesmi. Te so.zašle k nam največ po melodijah klavirskih šol. še danes poznam pevko, ki je za največje praznike imela najsloves-nejšo Marijino himno »Lepa si Marija, ni je Tebi par , točno po Monoctatovi melodiji l/. Mozartove »Čarobne piščalke' in lepo obhajilno po drugi melodiji iz iste opere (Papa-genov glavni motiv). Še danes pojemo pesmi brez imena skladatelja, ki so prešle svojčas v prestavi k nam zlasti po srednješolskih pevcih. Torej je zelo verjetno, da je tudi s to nagrobnico tako. V splošnem pritrdim dr. Schwabu v vseh stavkih brez pridržka, še posebno mi je všeč, da odklanja take in podobne narodne nagrobnice«, kar je »Pevec« tudi že ponovno poudarjal, Ena je vendar še »neprirejenac, to je tista lepa: Dente me v črni grob. firkel na grob! V številki so kratko orisani skladatelji, ki so prispevali za številko v glasbeni prilogi, ti so: Hubad, Pregelj, dr. Sclnvab, Pre-lovec in Zeoič. Sledi poročilo o sestanku pevovodij ljubljanske župe J. Z. Z. in vsebine glasbenih listov, nekaj kratkih ocen novih skladb in glasbena poročila. Priloga je posvečena samo slovenski narodni pesmi. Na čelu stoji »Uor čez jezero v Hubadovi šesteroglasni harmonizaciji, za njo so tri prleške, ki jih je zapisal in uredit dr. Scvvhab, »Oj dobro jutro, mamica«, za peteroglasni mešani zbor jo je harmoniziral Žepič, Pregljeva Ena ptička priletela«, Pav-čičeva »Narodna (belokranjska) napitnica in Prelovčeva »Ena ptička priletela:., vse za mešani zbor. Zadnja je Adamičeva -Preizkušnja zvestobe« za moški zbor. O vseh prireditvah je podal v isti številki K. Adamič obširno pojasnilo. Pesmi sp vseskozi zanimive in dobro porabne zlasti Pavčičeva in Adamičeva. Dobro bo zvenela tudi Prelovčeva priredba. Vendar mi ne sme nihče zameriti, če se spotaknem na tem in onem. Najprej se mi zdi, da bi pričakovali navedbe vira. če je ta ali ona pesem ponatisnjena. »Gor čez jezero: je namreč najprej bila natisnjena že v . Pevcu- 1. 111. (1923) na strani 33 in je v Zborih do zadnje note neizpremenjeno natisnjena. Drugič je »Kukavica« v dr. Sch\vabovi harmonizaciji v V. I. Pevca« (1925) na strani 5 in je v .Zborih doživela le nekaj popolnoma brezpomembnih izprememb v drugem stavku in popravo zadnjqega stavka v dvodobni takt, kar je mogel vsakdo razvideti že iz prvega natisa. Ker se je tak ponatis že nekoč dogodil z Adamičevo Tožbo , Pevec 1. 1. št. 12., se mi zdi. da moram opozoriti na to. Pustimo vse drugo na stran, pa imejmo pred očmi samo naročnike, ki so na ta način vsi prevarani za toliko pesmi, če so naročeni na oba lista. »Zbori imajo pridržano pravico pomnoževanja«, »Pevec« pa tudi. »Pomno-ževanje« se pa mora raztezati tudi na uredništva, ali ne? In še na nekaj bi rad opozoril, kar zadene jezikovno stran in sem že ponovno omenjal v »Pevcu«. Prav grdo dime spake-drana pripomba: drugič poco rit.« (dvakrat) na str. 50. »v tempu« str. 53, 55. in 5G. ('e bi že moral pisati v »svetovnem« jeziku, bi pisal vsaj pravilno »a tempo :, kajti kdor razume »v temp u<, bo pač še laže razumel pravilno tujko »a tempo«. Slovenska pesem pa je namenjena pač z 99% Slovencem, ki bodo slovenske pojme laže razumeli in jih prav gotovo tudi bolj vpoštevali kot tuje, ki jim ne pomenijo nič. Iz lastne izkušnje vem, da pevec hočeš nočeš ne more mimo slovenskih izrazov brez- ozira dalje, med tem ko tujih niti ne zapazi vedno, kaj še, da bi jih upošteval. Uredništvo bi moralo take stvari popraviti, če že nekateri skladatelji ne morejo izhajati brez te spakedrane navlake. Tudi pripombe »hiteti, naraščati niso prav v redu. To so nemški velelniki (Langsam fahrenl). V šoli smo jim rekli F uh r m a n ns imp era t i v «. O da bi hoteli v tem oziru vsaj koraček dalje! Sicer pa »Zbori prav lepo in uspešno vrše svojo nalogo. H. 56 iirmrmmmMMtiHHitiiMliiHiiitiiiMimimiiHHtiiiiiimiiiiiHmitii m »•«p iiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiMiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiMtimiii RAZNE VESTI Občni zbor »Akad. pevskega zbora« se je ■vršil v sobolo, dne 5. t. in. na univerzi. Iz poročil, ki so jih podali odborniki in pevovodja Fr. Marolt, je razvidno, da je zbor v prvem letu svojega obstoja dosegel razmeroma odlične uspehe. Brez vsake tuje podpore, brez svojih prostorov in potrebnega notnega materijala si je pevski zbor s požrtvovalnim delom osigural svoj obstoj. Po trimesečnem napornem delu je pod svojini dirigentom Fr. Maroltom že prvič javno nastopil v Mariboru in v Ljubljani. V letošnjem letu namerava v moškem zboru izvajati najmodernejši slovenski program zadnjih deset let (Kogoja, E. Adamiča, J. Ravnika itd.), ustanovi si pa tudi ženski zbor. Pri volitvah je bil spet soglasno izvoljen dosedanji agilni predsednik prof. dr. Veber, ostali odbor se je konstituiral sledeče: štrukelj Vojteh, podpredsednik. Binter Bogdan, tajnik, Kunej Dušim, blagajnik, Avsenek Mirko in Kuret Niko, namestnika. Moški zbor je že pričel z vajami v prostorih Glasbene Matice«, ki mu je že lani v skrajni sili radevolje priskočila na pomoč. Zborom in pevovodjem smo po čssopisih razglasili, da imamo v založbi še veliko pesmaric in posameznih številk, ki so po 3 Din na razpolago. Seveda priloge so tako urejene, da so obenem z zaželjeno pesmijo še druge, ki jih dotičnik ni naročil. Na zahtevo smo naročniku poslali zaželjeno skladbo, a je bila ž njo na prilogi še druga, ki je on ni naročil. Vrnil nam je celotno pošiljatev, češ. da bi bilo vsaj po 2 Din, čeprav tudi — po njegovi izjavi — priloga tudi po 3 Din ni draga. Obenem pristavlja, da bi rajše videl, da bi bile priloge tako urejene, da bi prinesle samo eno pesem, oz. ločeno več pesmi, ker mora sicer tudi tako kupiti, ki mu zaenkrat ni všeč. Na to odgovarjamo, da priloge po 3 Din niso drage, kar bi spoznal, če bi jih dal potom šapirografa razmnožiti. Če pa znaša račun kak dinar več, naj pa blagohotno stavi v dobro Zveze , ki pri zastojnskem delu komaj shaja. Pevska zveza je založila 2 Vodopivčevi deli: .Rožmarin« in »Snubače*, dramatično urej&n niz narodnih pesmi. Naročajo se pri »Pevski zvezi , Miklošičeva cesta 5. Posamezen izvod 10 Din, če se jih pa naroči nad 5 pa po 5 Din. Društva naročite jih kmalu! Ob zaključku VII. letnika. Pevec« zaključuje VII. leto svojega delovanja. Valovanje navzgor in navzdol — taka je slika človeškega življenja, taka je tudi slika >Pev-čeve preteklosti. Zvezin pevovodja M. Bajuk ga je izkopal iz tal, mu dal nalogo in ga s temi smernicami zapodil v življenje, da pomaga slovenski pesmi do čim večje veljave. V preteklem letu smo potoni pevskih tečajev utrjevali in organizirali pevska okrožja in povsod agitirali tudi za naše glasilo, dobro se zavedajoč, da je vsaka organizacija brez glasila kratkotrajna. Posrečilo se nam je k prejšnjemu številu naročnikov pridejati novih 120. V prihodnjem letu bomo to delo nadaljevali. V krog naših pevskih zborov bomo skušali pritegniti tudi vse v naših -društvih organizirane godbe (na pihala, na lok. salonske orkestre, tamburice). Prosimo že naprej, da nam vsa prizadela društva na razposlane okrožnice odgovore. Štajersko bomo skušali enako preiti s pevskimi tečaji in okrožno organizacijo dopolniti. Sele potem bomo skušali sestaviti statistiko. Vsa okrožja pozivamo, da po svojih močeh gibljejo in delujejo v svojih okoliših. K sodelovanju kličemo skladatelje, glasbene pisatelje, pevovodje, pevce in vse prijatelje lepe pesmi. Vsem skupaj vesele praznike in srečno leto 1028! Uredništvo »Pevca«. Podprite z naročniki naše glasbene liste: „Cerkveni glasbenik", „Zbore" in „Pevca“ luiiiiimiMiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiHmiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii n a m r* m 1 VV '|/\ HiiiiiiiiMiMiMiMliMiiMtmMiiiiUHiiiimiHMmiiiimmiii« ZA DOBRO VOLJO (Priobčuje po raznih virih Franc K r a ni a r.) 1. Najlepša-godba. Imenitni glasbeniki so ,-e pogovarjali in pričkali, katerega godala glas je najprijetnejši. Ta je hvalil gosli, oni orgle, tretji flavto itd. Naposled vprašajo tudi moža, ki je dosedaj tiho poslušal te razgovore, naj pove, katerega godala glas najbolj ugaja njemu. -Meni?« odgovori mož, »meni uajbolj ugaja, če slišim, da cvrči pečenka na ognjišču!« '2. Kdo ji“ večji mojster? Slavna glasbenika Mozart in Haydn sta se prerekala, kdo igra spretneje na klavir. Zmenita se, da postavi drug drugemu napev, katerega naj preigra. Najprej postavi Haydn Mozartu težko skladbo. Mozart sede ter igra gladko in brez težave do konca. Nato postavi Mozart Haydnu napev. Haydn sede ter igra veselo dalje. Zdajci pa obstane, reltoč: »Ljubi prijatelj, to na gre! Te note naj igram z desno roko, te tukaj z levo, a tukaj na sredi je še ena nota, katero naj udarim istočasno z onimi; to ni mogoče! • — »Nič lažjega kot to!« pravi Mozart. Sede h klavirju ter igra. Ko pride do onega mesta, udari tudi z nosom po tipki. Tako je zmagal. 3. Najtežji glas. Učitelj glasbe: »Kateri glas je skladatelju njijtežji?« Učenec: »A-dur. kajti poprej ko se poprime dela, mora tri križe napraviti!« 4. Pogrebšžina. Jurovič pride po pogrebu svoje žene k župniku ter pravi ves žalosten: Gospod župnik, pogreb bi rad plačal!« Prijazno mu odgovori župnik: »Jurovič, vem. da vam je šlo zadnje čase trdo, zato vam ne bom nič računal!« Jurovič: »Tedaj vam pa tisočkrat Bog plačaj!« — Nato gre Jurovič k organistu: »Gospod organist, rad bi plačal pogreb za svojo ženo, koliko sem dolžan?« Organist: »Saj veste, da vselej polovico onega, kar se plača gospodu župniku! Jurovič: »Tedaj vam pa pet stokrat Bog plačaj!« 5. Dobrovoljna kritika. »Kaj menite o našem novem organistu? Da je gotovo pobožen in dober kristjan!« »Iz česa pa sklepate to?« »Zato, ker levica nikdar ne ve, kaj desnica — igra. 6. Vedno muzikant. Prvi godec drugemu: Kje pa ti stanuješ, ali v zgornjem nadstropju?« Drugi: Ne. jaz stanujem — oktavo niže! Pevski zbor z Dolenje vasi pri Ribnici Izdajatelj: Pevska zveza (Blaž Poznič) v Ljubljani. — Urednik: Dr. A. Dolinar v Ljubljani. Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel ČeČ. 58