LETO 88.
LJUBLJANA, 23. FEBRUARJA 1924.
STEV. 9.
NAgOČNlNAZAIVGOSlA-Vl)0 ČETRTLETNO DIN 65*
CELOLETNO DiN 6©/ZA INOZEMSTVO JE DODATI POlTNlNO/OGLA$l PO CENSKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA* PO DIN 1'50'
VREDNljTVO IN VPRAVA-‘ -VČITELUKI TIJKARNI/ ROKOPISI-JE NE VRA-CA7O/ANONIMNI DO-'PldSE-NEPRIOBČV-lElO/POjTNINA PLA-VCANA V-GOTOVINI
Nemci proti Jugoslovanom!
Falirana Avstrija blati Jugoslavijo. — Žaljenje naše vo ske.
Krpanfe i ozdravljenje.
<Spc»bcnfnrte.
uitiHitmiiiimmummitMiniMHHiiMiirMnMHmniMMtiHHiiiMiiHiiitmri*
fceljt unž Deutfcbe Scfeuten bauen, 'Burgen (m be&ro&ten gattfr.
Gornjo karto razširja nemški »Schulverein« kot propagando za zidavo nemških šol v slovenskem delu Koroške.
Razširjajo se pa te karte tudi med našimi »lojalnimi« sodržavljani v Mariboru!
Kot pojasnilo jim je pridodan naslednji poziv j
»Nemški sorojaki!
Če prekoračimo višine južno Celovca, razprostira se pred nami eden izmed najlepših delov naše alpske pokrajine — divni Rož. Proti jugu jo zapira veličastna stena Karavank — edina naravna meja naše bodoče Velike Nemčije. Težke ure trpljenja so preživeli naši tamošnji sorojaki od prevrata dalje. Navzlic obupnim obrambnim bojem spomladi - leta 1919. ni mogla preprečiti peščica pogumnih Korošcev, da bi velik del njihove dežele ne prišel v kremplje jugoslovanskega imperializma. Vendar so pa dosegli nekaj: plebiscit. Veliko veselje je zavladalo po vseh nemških pokrajinah, ko je oktobra 1920 geslo »Koroška svobodna in nedeljena!« naznanilo svetu izid.
Ljubljana pa se ne more in noče sprijazniti s tem Izidom in še vedno se trudijo jugoslovenski hujskači in agitatorji, da bi ustvarili razpoloženje za priključenje Rožne doline in tako pridobili vsaj del Koroške.
V Karavankah se nahajata predvsem dva vhoda, kjer prodira jugoslovanska agitacija na Koroško. To je predor pri Podrožici in Ljubelj.
Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo so dosegli Jugoslovani, da se je osnovala pri izhodišču predora, v Št. Jakobu v Rožu, slovenska šola. Da ustvarimo tej šoli uspešno protiutež, je neobhodno potrebno širokopotezno podpiranje javne nemške šole in osnovanje otroškega vrtca.
Še potrebnejša pa je zidava nemške šole v Podljubelju...«
V podobnem tonu se nadaljuje oklic, ki se, kakor smo že omenili zgoraj, obrača tudi na »Volksgenossen« v naši državi. To dejstvo predvsem nas sili, da tem našim »lojalnim« sodržavljanom povemo odkrito svoje mnenje. Ker prepirati se z avstrijskimi Joklni nam zdaleka ne pride na um. Oni predobro vedo še iz leta 1919., kako bole jugoslovanske brce in vedo tudi dobro, da bi slovenske Koroške nikoli ne imeli, če bi o njeni usodi odločala naša pest, ne pa »dalekovidni« politiki, kot dr. Brejc in z njim zavezniki Nemcev Italijani.
V trdnem prepričanju, da se bo nemška dirka iz leta 1919. v do-: glednem času ponovila, pa mora Orjuna stremeti predvsem za tem, da pretiplje obisti in jetra ljudem, ki so se takrat borili proti nam, danes pa trumoma prihajajo beračit v našo državo koščka kruha.
Ko se ga pa nažro, razširjajo sramotilne karte, kot je gornja.
Udeleženci bojev na Ljubelju leta 1919. vemo še prav dobro, koliko padlih članov graške akademske legije je bilo rodom iz Maribora. Poznamo pa tudi še dobro one, ki so iz onih bojev odnesli zdravo "kožo, pa danes kot naši državljani uslužbeni v naših podjetjih, dnevno pljujejo v skledo, iz katere se najedo do sitega. In ker jih poznamo, nam niti zdaleka ne pride na um, da bi verovali njih »lojalnosti«! Če bi sami ne bili dovolj b<stri. dokazuje nam gornja karta, ki se razširja po Mariboru in najbrže tudi drugod — da so naši Nemci isti, kot so bili pred in med vojno!
In zato jih ne sme doleteti nobena druga usoda, kot so jo oni namenili nam — ponižanje do skrajnosti!
Njih popolnega uničenja, kot so ga oni prerokovali nam med vojno ne zahtevamo. Ker pri vsem balkanstvu imamo še vendar več srca, kot pa njihov milijonski narod, ki se je med vojno proslavil s pokolji starcev in žen, mater in otrok! Toliko nam pa tiči v kosteh gorje ki so ga prizadejali nam, našim materam in bratom, da bomo vsak poizkus obnovitve njih moči zatrli v kali.
Da nas pri tem niti najmanj ne bo ovirala velikodušna zaščita Pa-sičeve brade — o tem so se vsaj mariborski Nemci zadostno lahko prepričali. Če pa ne bodo opozorila in dosedanje lekcijo zalegle, bodemo koroški dobi ovoljci za ušesa izvlekli na dan vse one razne doktorje( nženjerje, apotekarje itd., ki so se na Koroškem borili proti nam in kraljevi jugoslovanski vojski, ter bomo obračunali na način, kot smo obračunavali z njimi v bojih na Podljubelju.
Naj zadošča ta današnji opomin vsem Nemcem, ki žive v Jugoslaviji, predvsem pa onim v Mariboru, Ptuju in Celju!
Naj pa bo istočasno usmerjen proti Beogradu, da ga čujejo ljudje, ki mislijo, da je tekla jugoslovanska kri v potokih za to, da se vsipajo danes zlati potoki v njih brezdanja žrela in malhe.
V krvavih bojih smo se naučili ljubiti svojo svobodo in če treba, Jo bodemo v krvi tudi utrdili!
To bodi povedano na levo in desno!
Ker v sredini stoji Orjuna!
Izgleda, da bi u političkom životu naše države moglo da dode do promena. Opozicija se sprema, a sprema se i vlada. Na čelu opozicije, demokrati, pokazuju u poslednje vreme zamernu vitalnost i hoče da budu na vodstvu rešavanja situacije. Sve se vrti u glavnom oko Radičevaca. Čini se, da je njihova apstinencija dozlogrdila, ne samo hrvatskoj inteligenciji, več po malo i seljaštvu, i ono traži rezultate. U tom položaju, pred strahom od gub-Ijenja terena, čini se, da Radič sam traži put u Beograd i traži naravski što zgodniji put. Dva mu ostaju: ili aranžman sa radikalima, pa da se ovaj režim učvrsti, ili aranžman sa opozicijom, pa da se režim obori. Posve je naravno, da je aranžman Radiča sa opozicijom za radikale strašilo, ali isto je tako za demokrate strašilo aranžman sa radikalima. Radi se gotovo o životu smrti, naročito za radikale, i nije nikakvo čudo, ako je napetost ogromna.
Prognoza? Momentano izgleda, da je teren za sporazum sa opozicijom zgodniji i tvrdi se čak da bi uskoro moglo da dode do stvarnog rezultata, rušenja vlade. Ali tko zna? Režim je suviše malo skrupo-lozan, a Radič suviše malo dosle-dan, da nebi u poslednji čas moglo sve da se obrne. Tko pozna radikale, teško veruje, da neče oni sve pokušati pre nego što se dadu izba-citi, a u samom hrvat. bloku postoji struja, koja je rade za sporazum sa radikalima nego sa demokratima.
Uspe li blok opozicije, radikali bi morali pasti. Velimo morali, jer se od radikala treba uvek nadati i nezakonitostima. Medjutim, ako padnu, šta onda? Žaliti za njima do-duše neče nitko; štaviše svaki če-stiti Jugosloven če odahnuti kad mu više ne budu vladali Turci i Nemci sa Janjičem, Velizarom i Lazicom. Ali ipak — šta onda? Hoče li demokrati sastaviti vladu samo sa Korošcem, Spahom i zajedničarima, ili takoder i sa Radičem? I na ka-kovoj bazi? Sa kojim programom?
To je sve vrlo nejasno. Mi u državotvornost demokrata ne sumnja-mo i verujemo, da njih u rušenju režima vode i pozitivni razlozi: da sani raju nesretne prilike, u koje su bacili zemlju radikali s jedne Strane, a besavesna defetistička mahnitanja s druge Strane. Ali, hoče li im to uspeti? Jesu li Korošec, Spaho i za-jedničari, a pogotovo Radič, družina, za jednu razumnu državnu i na-cionalnu politiku? Bojimo se, da nisu. Bojimo se, da če sve to biti krparenje, koje če nam doduše ski-nuti s vrata radikalsku moru, ali če nam navaliti drugo zlo — večno natezanje i cepidlačenje sa ključe-vima, te skrajnu neorientiranost i neaktivnost Uprave.
Sporazum radikala s Radičem bio bi još gori. To bi značilo, da se Srbija, Vojvodina, Bosna i Crna-gora prepuštaju potpuno na milost i nemilost radikalima, a Hrvatska i Dalmacija bivaju podeljene izmedju radikalskih slugu i radičevskih au-
strijanaca. I to bi 'zlo još čvršče za-selo.
Treča kombinacija, ponovna koalicija radikala sa demokratima, mogla bi da ima za rezultat samo jedno: definitivno učvrščenje radi-kalske stranke na račun demokrata, koji bi time povratili ponovno sav onaj zao glas što su ga u društvu sa radikalima več jednom bili stekli.
Sve dakle loše perspektive; sve krparenja sa krpama, koje su lošije od haljine. Sa stanovišta dnevne politike, rušenje današnjeg režima može da nam bude samo simpatično. On je i separatistički, i partizanski, i klikaški, i glavni nosilac reakcije, korupcije i nereda u zemlji. S te Strane teško da bi koji režim mogao da bude gori, i zato čemo njegov pad, kadgod on došao,.od srca pozdraviti. Što se eventualnog novog režima tiče, ni on nam neče biti mio; a da li če biti više ili manje snošljiv, sve zavisi o ulozi koju če u njemu igrati demokrati i zemljo-radnici. Budu li te dve jugosloven-ske grupe znale da očuvaju premoč u njemu, budu li imale snage i ve-štine da zaulare razna separatistič-ka mahnitanja, može ta promena da donese bar i privreinne koristi; ako ne u drugom, bar u ublaženju plemenske mržnje i saniranja sve v.e-čeg nemorala i bezglavosti.
Inače, Orjuna veruje samo u je-dan pravi lek, a to je jugosloven-stvo i mladost. Ni najbolji blok od današnjih stranaka ne može da nam dade ono što Orjuna hoče; nove ljude, potpune j beskompromisne Jugoslovene, sposbne i čestite. A je-dino takovi mogu da reše križu i podignu državu moralno i materi-jalno. Jedino ljudi, koji ne če ni vreme gubiti u traženje koje je ko vere i plemena, koji neče imati partizanskih mržnja i zastarelih pogleda, koji če biti i bez cincarskog morala »šičarenja« i bez čifutskog morala »kšeftovanja«, koji neče dolaziti do • položaja ni po čijoj milosti, več po vlastitoj sposobnosti, odvažnosti i čestitosti — jedino takovi če moči da sve ovo današnje mizerno krparenje zamene jednim jakim, solidnim i plodonosnim ozdravljenjem. Jedino svesna i kompaktna inteli-gencija može da reši, i naše plemenske, i naše ekonomske probleme, i da učvrsti državu. A ta kompaktnost ne može da postoji, dok ta inteligencija nije jedna — jugoslo-venska. Orjuna, kao jedini vitalni pokret koji danas okuplja sve Jugoslovene od Triglava do Bitolja, veruje jedino u takovo ozdravljenje naših prilika — jugoslovensko i napredno — i ponovno apeluje na sve koji su siti večnog krparenja i kriza, da se okupe oko nje i da se vrstaju u redove borbe za potpuno ozdravljenje.
Orjuna če pratiti i ovu sadašnju )orbu budno, pomažuči uvek bolje protiv gorih, ali neče položiti oružja sve dotle, dokgod politika u ovoj državi ne bude vodena od samih Jugoslovena i protiv svim separa-tistima; od samih Čestitih i odvažnih proti svim korumpiranima i slabi-čima.	(Iz »Pobede«.)
Kronika.
Lažnjivo človekoljubje. Nedavno je bilo izvedeno zbiranje denarja in hrane za nemško deco iz Reicha, in sicer na pobudo raznih nemških institucij. Kakor nam javljajo, je bil uspeh zbirke za udruženje »Deutsche Kinderliilfe« zelo velik. Po poročilu »Centralnega odbora« v Novem Sadu, je bilo zbranih že do-sedaj približno 700.000 Din, 32 vagonov pšenice, 12 vagonov moke, 3 vagoni koruze, 56 mst. masti in še mnogo drugih živil. Poleg tega je še priglašenih 4286 družin, ki so pripravljene vzeti na prehrano nemško deco.
To akcijo so že takoj ob početku obsodili mnogi naši časopisi kot la-ži-človekoljubnost, ki celo vsebuje v jedru jasen političen moment.
V resnici je unikum, da zemlja v kateri invalidi prosijo, poedini kraji umirajo gladu, vojne sirote hirajo in kjer je akcija za podporo gladujočim v slovanski Rusiji doživela fijasko — z uspehom vodi akcijo za pomoč nemške reichovske de-ce. Ako imajo Nemci v naši državi res toliko sočustvovanja z ljudsko bedo, da so pripravljeni doprinesti tudi svoje žrtve, da jo ublaže, tedaj jim pač ni bilo potreba — z vidno pangerrnansko tendenco — pomagati šele nemški deci, ko so imeli že opetovano priliko lajšati bedo naroda, na katerega zemlji in od ka-terega truda v velikem delu žive.
POZIV!
Naročnikom, ki kljub ponovnim opominom še niso poravnali naročnine za preteklo leto, t. j. za leto 1923, naznanjamo, da jim pošljemo sedaj zadnji opomin. Zato apeliramo tem potom na vse zamudnike, da store svojo dolžnost in obratno poravnajo naročnino za list, katerega izdajanje stane ogromen denar. Nacijonalisti, pokažite, da se zavedate svoje dolžnosti in podpirajte naš tisk.	UPRAVA.
Klobuke, čepice, nahrbtnike 1.1. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
Izvrsten oridatek ga kavo.
»JAGABALL« V ŠT. ILJU V SLOV, GORICAH.
Naša obmejna točka na severni meji je lep kraj Št. Ilj, Iger so se že v mirnem času vršile Ijute borbe med nasilnimi protestantskimi šva-bi, podpritini z Siidmarkinim denari jem in med Slovenci-domačini, katerim je nemški kapital trgal košček za koščkom domače grude.
Št. Ilj je bil, kakor pravi domači župnik Vračko, slovenski »Port Artur«.
Po prevratu je nemška nadutost nekoliko ponehala, pojavljati pa se je začela zopet v sedanji eri, ko vlada idilična sloga med srbskimi separatisti in med pangermani, ki mislijo, da smejo pod tako veliko zaščito uganjati kar hočejo.
Da kažejo to svojo protežiranost v naši državi, so uprizorili v tem obmejnem kraju 2. februarja 1924 nemški »Jagaball« v velikem obsegu in povabili k tej slavnosti Nemce iz Avstrije, ki so prišli v velikih trumah iz Ernovža in Špilja.
Plakati so se glasili nemški, prostori so bili okinčani z nemškimi lovskimi izreki in prepevali so izzivalne nemške pesmi. Sploh cela prireditev je izgledala tako, kakor da bi se vršila kje v Gradcu.
Aranžer te pangermanske slavnosti je bil sin posestnika Erlicha v. Št. liju, nadut buršak, ki študira v Gradcu, izziva neprestano naše mirne domačine z nemškimi in burša-škimi znaki.
Nimamo ničesar proti temu, da pridejo Nemci k nam in uživajo dobrote naših kleti in kuhinj, vendar pa si moramo kategorično prepovedati vsako izzivanje in mislim,^ da ni treba pripomniti, kaj bi se zgodilo Slovencem, če bi napravili izlet v Lipnico ali v Ernovž in tam priredili slovenski lovski ples.
Da se kaj takega ne bo več zgodilo, garantira Orjuna v mariborski okolici in g. Erlich jun., kakor tudi star. naj bodeta prepričana, da je bil to zadnji »Jagaball« v Št. liju.
Odsvetujemo mu torej slične prireditve v prihodnjem predpustu* ker drugače bi morali zagrabiti za leskovko in nebogljenčke nekoliko pobožati.
»ITO
M zobna pasta beli krasno zobe in daje jim blišč.
s o ji |uis3M ‘vNvnann	3IA01VN838 'O
miAODai noDmuoK
Nemška tiskarna v Mariboru še
vedno razburja duhove ter pravijo, da se Nemci enodušnega protesta našega ljudstva niso ustrašili. Z vsemi sredstvi rujejo, minirajo, intrigi-rajo, intervenirajo in bogzna koliko —irajo bi še lahko našteli, le da bi s svojo tiskarno dosegli nekak duševni center, s svojim listom jačili pangermar.stvo, podpirali omahljivce in trapili naše, gospodarsko v obilni meri od njih odvisno, delovno ljudstvo ter tako oživili predvojno štajercijanstvo žalostnega spomina. — Najsibo zadeva glede tiskarne rešena tako ali tako, pa makari da sam g. Nikola Pašič radi lepih oči g. Schauerja osebno skuša ustanoviti tiskarno, vam kličemo mi, naci-jonalisti s severne točke Slovenije, da se to ne bo n i k o 1 i zgodilo. Vi. Nemci in r.emčurčki, ki kot krvosesi pijete kri izmašega narodnega telesa, katerim je v potu svojega obraza in s krvavimi žulji svojih rok deset in desetletja garal slovenski delavec-trpin, nikoli več ga ne bodete mamili in zavajali potom tiskane besede. Dokazati Vam hočemo, da se mi Vaše gospodarske premoči in SHS-bajonetov, ki naj vas ščitijo, n e bo j i m o. Le rovarite naprej in delajte naprej za vaše šovinistične ustanove, saj ni več daleč dan, ko mi nacijonalisti izrečemo svoj: Ce-terum censeo...	M.	K.
Vilajet Maribor. Nemška hidra je zopet oholo začela dvigati glavo in kar je obustavljeno delovanje naše mariborske organizacije, so postali Nemci še smelejši. Ker si pa v Mariboru ne upajo prirejati veselice v širšem obsegu, so jih jeli prirejati v okolici, osobito so prenesli žarišče svojega iredentističnega dela v Dravsko dolino — v Sv. Lovrenc in Marenberg, kjer so našli njim vredne brate nemčurčke, ki so jih z veseljem in krepkim »Heil, ihr Briider im bedrohten Land!« sprejeli pod svoj gostoljubni krov. Tako izvemo, da so prošlo soboto slavili v Sv. Lovrencu na Pohorju svoj »Stei-risch Bali«. Seveda ni smel manjkati nemški »mučenik« g. Schauer, mariborski advokat in Slovenožerec Orosel ter neobhodni trgovec z usnjem, solopevec, vodja in imetnik nemške tiskarne »Helios« in spe Oschlagg, ki se je z motnim pogledom in težko glavo prigugal v nedeljski večerni vlak. Udeležile so se pa te veselice — čuteč se popolnoma varne — tudi druge nemške in nemškutarske ličnosti z vseh vetrov, tu in onstran državnih mejnikov. — Enaki plesi se obetajo tudi v Marenbergu ter drugod. Ne bi jim kratili nedolžne zabave ob pogledu na »steirisch« ples, na kratka krilca in gola kolenčka njih nadebudne mladine, ko bi bili prepričani o njih lojalnosti. Ker pa nismo in smo prepričani, da so te navidezno in za naše oblasti nedolžne prireditve le sestanki nemških »priganjačev«, iredentistično delo proslule »Stid-inarke« in »Schulvereina«, delo, ki se je zajedlo v lep kos naše zemlje v Dravski dolini in na Pohorju, smo mnenja, da je bil to zadnji »steirisch«
PODLISTEK.
S. Ž.:
Ponest ecen pobeg.
(Konec.)
Ves zasopel se za trenutek ustavim na malem gričku ter se ozrem proti meji.
Šele tedaj vidim, kako zmedo in razburjenje sem povzročil tam. Vse navzkriž so švigale luči, slišati je bilo piščalke, kričanje, celo rog se je v daljavi oglasil. Skoro so se mi zasmilili črnovojniki, ko me je spomnila roka, da ne zaslužijo mojega pomilovanja, ker so streljali parne.
' Po krvi, ki mi je tekla izpod rokava v pest se uverim, da so mi prestrelili roko. A ni bilo časa preiskovati rane, moral sem gledati, da kolikor mogoče hitro izginem iz nevarne bližine. Teči nisem več mogel, bil sem preveč spehan, vlačil sem se, ogibajoč se vasi in cest, kakor zbegana zver, v smeri proti Oorici/ Medtem je začelo po malem deževati. Spotoma sem parkrat slišal konjski peket in tudi videl patruljo na konjih, to mi je bil znak,
ples, če prireditelji nočejo riskirati, da dobe tudi »steirisch« po grbi. — Treba pa tem razmeram posvečati več pažnje in smotrenega nacijonal-nega dela med ljudstvom na deželi, opozoriti vso jugoslovensko javnost, da je nemški duh neumorno na delu ter da hoče podrobno doseči to, kar mu je na veliko v svetovni vojni spodletelo: most do naše Adrije in dalje. Da se ta most n i k d a r ne bo vzpenjal preko našega zelenega Pohorja, čez našo Dravo, zato bodo skrbeli naši vrli Pohorci jn trde ter žilave pesti naše akcijone! Podčrtavamo: Nikdar!	Mi.	Kros.
Nesramna predrznost Nemca, državljana Nemške Avstrije. V Mariboru ima v podnajemu restavracijo v Gotzovl pivovarni inozemec Troster, eden onih ljudi, ki ob vsaki priliki zabavljajo čez vse kar je jugoslovanskega. Njegovo zabavljanje čez naš narod presega že vse meje. Samo ob sebi je razumljivo, da pošilja tudi svojo deco študirat v Nemško Avstrijo.
Čudno se nam nič ne zdi, da daje Gotzova pivovarna svoje lokale tako zagrizenemu našemu nasprotniku, saj vemo, da je ona steber in zatočišče vseh Nemcev in nemčur-jev ob naši severni domovini, čudno se nam pa zdi, da zahaja v to restavracijo mnogo naših mlačnežev Slovencev in tudi oni, od katerih se bi pač moralo pričakovati, da ne podpirajo pangermanov.
Na ta slučaj opozarjamo merodajno oblast in zahtevamo, da se tovarni odvzame koncesijo, ker ima restavracijo v podnajemu inozemec, ki je poleg tega še naš nasprotnik. Ako ne bo pomagal ta opomin, bo treba poseči po drugih sredstvih.
Mariborski Jugoslovani.
Zamorca pere tvornica mila »Zlatorog«, vendar samo na papirju. Da je ta »žajfa zanič dokazuje to, ker ni mogla sebe oprati. Da, »du bist cu Švare um vajs cu verdn« in treba bo pač drugih sredstev, da se očisti kakor se spodobi.
Reptil. V Jugoslaviji je pri današnjih razmerah vse mogoče, zato so mogoči tudi listi a la »Morgen«. Ta židovsko - švabska cunja se poslužuje še vedno krajevnih oznanil kot »Marburg«, »Laibach«, »Cilli« itd. Razven tega je njegovo pisanje izredno sovražno Slovencem in ju-goslov. misli sploh. Posebno mu leži v želodcu naša industrija in trgovina, ki ni v rokah čifutov, zato porabi vsako priliko, da lopne po nji. — Kljub temu imajo nekateri naši možje tako debelo kožo, da inseri-rajo v njem in s tem prispevajo veliko k njegovemu obstoju. Pred nekaj meseci se je javno pisalo, da je ta »Šmok« plačan z inozemskim kapitalom s tem namenom, da ugladi pot tuji osobito »čifutski« zalegi, a naši ljudje morajo dobiti s kolom po glavi, da se spametujejo. — Da v bodoče ne bo izgovorov, povda-rimo danes, da je vsak trgovec, ki inserira v »Morgen«, izdajica ter ga bomo javno žigosali! Ali — ali!
Brezobraznost. Urad avstrijskega konzulata ima še vedno žig, na
da je alarmiran cel okoliš. Okrog pete ure zjutraj sem dospel brez neprilik v Ločnik, žeja me je prignala k vaškemu studencu. Roka me je bolela, rokav jopice, namočen v krvi me je drgnil po rani. Moral sem rokav odtrgati. Izpral sem si nekoliko roko ter jo zavezal z žepnim robcem. Krogla ml je predrla mišico na podlahtju. Oddahnil sem se nekoliko in potolažil žejo; sveža voda me je nekoliko pokrepčala.
Mahnem jo proti Gorici- — ali o joj, na soškem mostu stoji vojaška straža, kaj ko bi bila tudi ta te-lefonično obveščena o dogodku, ako me prime, lahko bi me po rani spoznali. Na tihem sem klel nerodnega stražnika,- ker me je pogodil. Kako lahko bi mi bilo, ako ne bi bil ranjen.
Nisem hotel tvegati, spomnil sem se mostu v Podgori. Dospevšl do tega sem uvidel, da nisem nič na boljšem, tudi tu je stala straža. Tu ne pomaga nič, do prvega vlaka proti Trstu moram priti. Vedel sem, da tu stražijo sami črnovojniki, ki se ne držijo tako striktno «dinstre-glementa«; na to sem računal. Ker je deževalo, sem imel oblečen dežni plašč, kakršni so bili takrat celo običajni pri častnikih. Kapuco sera
katerem se blesti krajevna označba »Laibach«. G. konzula prosimo, da ta nedostatek odpravi.
Ali je to policiji znano, da imajo tukajšnji nemčurji svoje tajne zasebne šole?? Ali je že izsledila, kje se nahaja telovadnica »Turnverei-na«? Ako je ona za to nesposobna, bomo mi z našimi akcijonami dvignili ta skrita gnezda.
Izjava. V eni lanskih številk »Orjune« je izšla notica o referentu stanovanjskega urada mariborskega okrajnega glavarstva, g. Poharju, njegovi sestri in uredniku Golecu. G. Pohar je menda zahteval od uredništva dopisnikovo ime in se mu je. kakor zatrjuje, navedlo mene kot pisca. Ker jaz omenjene notice nisem pisal in se je toraj v tem oziru morala zgoditi pomota, prosim uredništvo »Orjune«, da potrdi mojo nekrivdo in navede, ako smatra to potrebnim, pravega pisca. Z bratskim pozdravom. Radivoj Rehar.
*
K gornji izjavi br. Reharja pripominjamo, da se je njega imenovalo piscem notice po neljubi pomoti, izhajajoči iz tega, da je odgovorni urednik v nepoznanju dopisnikov zamenjal njegov rokopis z onim pravega dopisnika. Uredništvo se je uverilo, da dopis v zadevi g. Poharja niti ni pisan od br. Reharja, niti ni bil urednišvu od njega dopo-slan. Smatramo za častno dolžnost, to službeno ugotoviti, da se br. Reharju ne zgodi kaka nepredvidena krivica. — Uredništvo.
Popravek. V predzadnji »Orjuni« je izšla notica o g. Dopliharju, o katerem se trdi, da si je najel za neko zadevo nemškega odvetnika. —• V kolikor smo se prepričali, je g. Doplihar bil primoran vzeti si v tisti zadevi dotičnega zastopnika, ker je zadeva v ozki zvezi s pisarno dotičnega odvetnika. — Toliko v pojasnilo!
HB3SSSB
a
*INo
| »LJUBLJANSKI DVOR* i
B	»..J«.;.	■
predvaja
33. in 24. februarja
veliko historično dramo
PETER VEL11I
I 25., 26. in 27. februarja n
filmsko novelo
illNIKII ilim
* 28., 29. febr. - 1. in 2. marca ■
s w j m mm s
POZOR!
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250-—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
aa—IJT	--rum Til i-iTTT.1—j—irrr-s«—i«a
potegnil na oči ter nameril korak naravnost proti straži. Le iz daljave zagodrnjam:	»Vos najhes?»
Straža, misleč, da sem službujoč častnik, mi odvrne: »Najn, her lajt-nant!« in odšel sem mirno čez most.
V mestu sem se nekoliko oddahnil, a vseh nevarnosti še ni bilo konec. Kolodvor, vlak, to so še nevarnosti.
V kolodvorski čakalnici sem se stisnil v najtemnejši kotiček in se delal, da spim. Čakal sem tu tik do odhoda vlaka proti Trstu. Zadnji trenutek sem skočil v vlak ter nadaljeval svoje fingirano spanje, izpod trepalnic sem pa gledal, ali se bo pojavila kaka sumljiva oseba. Pa ni bilo nič posebnega. Med potjo sem se moral službujočemu orožniku legitimirati, sicer me je nekoliko opazoval, ali verujoč mojemu brezskrbnemu obrazu, je odšel dalje.
V Trstu sem takoj poiskal svojega druga inž. G—ča ter mu povedal cel doživljaj. Radi tega je on svoj načrt izpremenil in približno en mesec kasneje sem po zaupnikih izvedel, da je srečno ušel na neki laški tovorni ladji z laškim potnim listom.
Jaz sem pa ponosen, da sem bil v svetovni vojni ranjen prvič od avstrijske’ krogle, dasl sem pozneje okusil tudi druge.
Dopisi.
Prevalje. V »Slovenčevi« številki 39. od 16. februarja se je pisec izpotaknil ob mlade uradnike na Prevaljah. Seveda piscu niso všeč mlajši uradniki, ker so vsi pretrpeli preveč šikan prejšnjega avstrijskega terorja. Da bi pa isti ljudje, ki so sedaj državni uradniki v svobodni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, plesalina žvižg nemčurjev, se pa zelo moti g. »Slovenčev« dopisnik. Samo mal komentar k celi stvari. Dne 30. jan. t. 1. so se sestali zvečer v gostilni Lahovnik pri kolodvoru mlajši uradniki iz Prevalj. Med drugim je nanesel pogovor tudi na narodno zavednost. G. Lahovnik (preje Lahounigg) se je hvalil na vso moč s svojo narodno zavednostjo, katera se mu cedi v debelih curkih iz debelih ustnic daleč doli do mastnih kolen. Medtem pa je neki uradnik prinesel iz predsobe njegovega gostilniškega salona pivsko čašo, na kateri sta bili doprsni sliki ekscesarjev Franca Jožefa in Viljema. Prinesel je samo eno čašo za> primer, druge so pa ostale še v predsobi. Čaše so bile do 30. jan. t. 1. izpostavljene v »šanku« na vidljivem mestu. Uradniki so zahtevali, da lastnik čašo uniči, pa najsi bo že na katerikoli način. Ker je g. L. ugovarjal in se protivil temu, zato je čašo vrgel ob tla neki uradnik. Seveda je bil zaradi tega ogenj v strehi in pisec pravi, da so uradniki postali »po petelinovo razposajeni«, najbrže zaradi tega, ker so g. L. razbili svetinjo. Mogoče je čakal g. L., da priejo avstrijski oficirji in jih na pragu počasti s pivom v »krasno« ornamentiranih kozarcih. He, g. Lahovnik! Motite se, če mislite, da boste vi kdaj dočakali nemških tolp na svojem žegnanem pragu. Meja je samo par kilometrov proti severu; korak' črez, pa se lahko šopirite, kakor vam že sedaj diši. — Dokler ima pa država na meji toliko svojih zavednih uradnikov, se na naši meji — s krvjo pridobljeni zemlji — ne boste šopirili! Veselimo se, ne lepih uniform, marveč svoje čile in zdrave mladosti ter narodne svobode. Toliko za danes »Slovenčevemu« dopisniku, drugič pa lahko več!
Iz Mirne. Kakor smo že poročali, se je vršil dne 16. t. m. zabavni večer Or. Ju. Na. v Mirni. To je bila prva prireditev te vrste v naši dolini. Bila je še precej dobro obiskana, celo od takih, ki niso njih voditelji narodno zavedni ljudje. Zelo dobro so se odrezali bratje iz Št. Janža, ki so prireditev posetili polnoštevilno, kakor tudi Št. Rupert, za kar jim še enkrat izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Prireditev sama na sebi ni bila pijančevanje in razgrajanje, temveč prava nacionalna zabava, kakoršno bi si jo še večkrat želeli. Videli smo tudi člane v krojih, kar je pri nas bilo nekaj novega. Upamo, da po novem občnem zboru (ki se vrši 9. marca t. 1.), ne bodemo imeli samo člane iz Mirne, pač pa tudi vaške fante, ki so danes somišljeniki in bodo postali tudi pravi narodni borci. Zdravo!
Iz Zagorja. V soboto smo imeli tukaj odhodnico g. inž. P., ki po 14-letnem službovanju v zagorskem rudniku zapušča naš kraj, ker je premeščen v Trbovlje. Pri tej od-hodnici, ki so se je udeležili tudi naši ljudje, se je pokazala skromnost in kavalirstvo našega naroda, ki že samo navidezno pravičnost šteje tujcu v veliko zaslugo in čast. No priznavamo to tudi mi, ako kateri tujec iz kateregakoli vzroka ne sledi, oziroma ni sledil občemu surovemu nasilniškemu početju, ki je odlikovalo naše prejšnje gospodarje, dovoljujemo si pa o priliki teh hvalospevov in te odhodnice dva skromna, ampak vendar velepomembna vprašanja. Kako to, da ni smatral dotični gospod„ki je prebival 14 let med našim ljudstvom, vrednim, da se nauči jezika našega naroda? Kaj se mu je zdel premalenkosten jezik one dežele, ki ga je sprejela gostoljubno In mu dala zaslužek, in jezik onega naroda, katerega krvavi žulji so mu pripomogli do tega zaslužka?! In dalje še drugo vprašanje! Spomin nam uhaja v nedavno minulost, ko je odšel od nas po precej dolgem bivanju zavedni sin brat-
skega nam naroda češkega, človek, ki je sočustvoval z našim narodom in užival njegove simpatije tako, da smo ga smatrali za svojega. Zakaj se ni takrat napravila taka ali slična odhodnica?! Na oba vprašanja je odgovor žal zelo lahek, za nas pa odločilen!
Kopirne stroje.
THE REX CQ., Ljubljana.
Naš pokre*.
Iz oblastnega odbora. V sredo je bival v Ljubljani član direktorija v Splitu br. Jerko Culic na službenem potovanju. Ob tej priliki se je vršila izredna seja oblastnega odbora, kjer je informiral odbor br. Culica o delovanju v Sloveniji. Delegat direktorija je izrazil tako oblastnemu odboru, kakor tudi vsem Orjunam v Sloveniji polno priznanje in je zagotovil, da smatra glavno vodstvo našo oblast za eno najagilnejših in tudi najzavednejših, ker navzlic vsem težkočam, s katerimi se bori, vestno izpolnjuje svoje dolžnosti napram vodstvu organizacije.
Za naš tisk. Oblastni izvršilni odbor je sklenil na svoji seji z dne 20. t. m., — v želji, da se naš centralni organ »Pobeda« čimbolj povzdigne — zvišati kvoto mesečnih prispevkov glavni blagajni prostovoljno na vsoto 5000 Din. Iz prostovoljnega poviška naj krije direkto-rij izdatke za uredništvo »Pobede«. Naj sledi članstvo temu zgledu in naj po svoji moči podpre centralni organ z naročnino in inserati.
Seja glavnega odbora Orjune se vrši v nedeljo v Beogradu v prostorih mestne Orjune. Oblastni odbor za Slovenijo bo zastopan po bratu predsedniku in najbrže še enemu delegatu. Na seji se bodo poleg nujnih internih organizačnih zadev reševala pravila in razni poslovniki.
Mestna Or-ju-na Krakovo-Trno-vo naznanja svojim članom, da so članske izkaznice že gotove, ter se iste dobe vsak dan od 8.—12. ure in popoldne od 14.—20. ure v društvenem lokalu. Opekarska cesta 31
Orjuna Celje. V društveni pisarni v »Narodnem domu« posluje: Tajnik v četrtek od 6.—7. ure. Blagajnik v soboto od 7.—8. ure. Delavska sekcija v soboto od 6.—7. ure. Uradniška sekcija v petek od 6.—7. ure.
Plenarni sestanek Orjune Studenci se je vršil dne 16. t. m. v restavraciji v »Narodnem domu« v Mariboru. Br. dr. Štefančič je v pozdravnem govoru podal lep in jasen pregled delovanja naše organizacije od zadnjega sestanka dne 8. decembra 1923 do danes ter o naših nalogah in ciljih v bodoče. Br. prof. Kenda je poročal o oblastni skupščini v Celju ter v vznesenih in krepkih besedah tolmačil izvajanja govornikov na skupščini. Njegovim kot tudi izvajanjem br. podpredsednika je članstvo sledilo s pravim umevanjem ter se zahvalilo s klici odobravanja in ploskanjem. Z lic pa si mu bral, da so jedrnate besede padale na rodovitna tla. Da obrode tudi obilen sad, v to nam pomozi Bog. Pri slučajnostih se je obravnavalo naše stališče z ozirom na dnevno večjo nemško ekspanzivnost. Br. tajnik je grajal malomarnost članstva ter pozival k vztrajnejšemu delovanju. — Ko je br. podpredsednik zaključil oficijelni del. se je razvila med navzočimi neprisiljena prijateljska zabava. — Baš ta sestanek nam je pokazal potrebo, da se morajo enaki sestanki vršiti cesto, da se med članstvom propagira ideja naše organizacije, nje metode in cilji. Žal, treba na račun članstva povedati žalostno dejstvo, da je bila udeležba na sestanku v primeri z vpisanim članstvom, prepičla! Dokaz, da se članstvo ne zaveda dolžnosti napram organizaciji v tisti meri, kot to organizacija od njih sme in mora zahtevati. Upamo, da bodo v prihodnje enake kritike nepotrebne ter bo naše članstvo pri prihodnjem sestanku do zadnjega kotička napolnilo prostore brez razlike stanu in strankarske pripadnosti. Orjuna, zdravo!	L.	S.
Mestna Orjuna Zagorje ob Savi javlja vsem članom in somišljenikom, da se vrši 24. februarja 1924 ob 14. (2.) uri v zborovalnici »So-
kolskega doma« I. redni članski sestanek. Poživljamo vse članstvo, da se sestanka točno udeleži. Na sestanku nam bode predaval brat Bajič iz Ljubljane »o socijalizmu«. — Bratje, ne zamudite priložnosti, ki se vam nudi. Socijalizem je pojav,
o	katerem mora vsak človek imeti v sedanjih časih prave pojme. Koliko zla se naredi s tem, da gotovi ljudje širijo svoje neutemeljene in napačne socijalistične nazore. Bratje in sestre na svidenje na našem Prvem letošnjem sestanku. Zdravo!
Škofja Loka. Tukajšnja mestna Orjuna je priredila v torek, 12. t. m. sestanek članstva, na katerem je poročal predsednik br. Čeh. Navzoči so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika o poteku oblastne skupščine v Celju. Posebno pozornost so vzbudili sprejeti predlogi glede zaščite posameznih stanov. V nadaljnem se govornik toplo spominja Primorja in Korotana, ter pojasni akcijo Orjune v tem pogledu. Govornik tudi krepko obsoja one., ki v pokretu Orjune ne vidijo bistva, ampak sodijo le po lokalnih razmerah; stoje indiferentno ob strani ter imajo ob pozivu na delo običajen izgovor: »Kadar bodo drugi, bom pa še jaz!« Tem mlačnežem je treba povedati, da gremo tudi brez njih do svojega cilja in zmage, kajti naše geslo je: »Naprej!«
Pripomniti je treba, da smo pogrešali tudi več naših članov. Tudi ti naj imajo vselej pred očmi, da Orjuna ni organizacija komoditete, ampak vztrajnega in idealnega dela.
OBCni ZBOR ORJUNE RADOVLJICA.
Matica naših »Triglavskih Orjun« je 13. februarja imela svoj redni občni zbor. Zborovanje, ki se ga je udeležila večina članstva, je otvoril predsednik br. Mlakar. Pozdravil je navzoče članstvo in delegata oblastnega odbora in takoj nato prešel na dnevni red.
Po prečitanju zapisnika ustanovnega in izrednega občnega zbora je br. Čebulj podal tajniško poročilo. Uvodoma je omenjal, da so neurejene razmere, strankarstvo in z njim združena korupcija, nezmožnost vodilnih politikov, izguba Koroške in Primorja, posebno pa plemenski separatizem prisilile Jugo-slovane-idealiste, da so se organizirali v močno nacionalistično fronto, ki je in bo strah in trepet vsem sovražnikom narodnega in državnega edinstva. Zato se je dne 28. decembra 1922 ustanovila tudi v Radovljici Orjuna, ki si je v kratkem času svojega obstoja stekla obilo zaslug za poglobitev in razširjenje jugoslo-venskega nacijonalizma. Članstvo se je pomnožilo vkljub temu, da je organizacija oddala nekaj članov Orjuni v Lescah. V okviru organizacije je bila ustanovljena ženska sekcija z agilno in požrtvovalno načelnico sestro Zoro Iskrovo na čelu.
Ob priliki dvodnevne proslave ujedinjenja se je vršilo zborovanje vseh gorenjskih Orjun, nakar se je Po inicijativi radovljiške Orjune na zborovanju gorenjskih delegatov dne 6. januarja 1924 ustanovila zveza »Triglavskih Orjun« s sedežem v Radovljici. Organizacija je imela tudi več prireditev, ki so moralno in gmotno dobro uspele.
Blagajnik brat Železnik je podal nato blagajniško poročilo.
Celnik br. Čebulj je poročal o akcijski četi. Njegovo poročilo je bilo kratko, a jedrnato. Akcijska četa v Radovljici obstoja, deluje in je dovolj močna, da klubuje vsem nasprotnikom, ki jim bodi povedano,' da so akcijonaši prisegli »Za Nacijo«, pripravljeni na boj proti vsakemu, ki bi nastopil proti narodu in državi. »Prijateljstva« in papirnatih pogodb z Italijo nacijonalisti ne priznavamo, meje naše države in naroda bomo postavili sami, ne s peresom, papirjem in intrigami, ampak z orožjem!
Poročilo brata čelnika je bilo z odobravanjem sprejeto.
Načelnica ženske sekcije, sestra Zora lskrova je podala naslednje poročilo:	Mlada	je še organizacija
ženske sekcije, saj šteje komaj 5 mesecev svojega obstanka. In vendar se je razvila v tej kratki dobi tako, da smemo s ponosom zaznamovati v svojih vrstah 26 članic. V mesecu septembru lanskega leta se je konstituiral pripravljalni odbor, W je imel nalogo zainteresirati naše žen-stvo za nacijonalistično idejo Orjune. Odzvale so se sestre v častnem številu, saj ni bilo treba mnogo dela tam, kjer je ideja rastla v dnevih najhujše preizkušnje in zrastla^ da je sedaj nepogrešljivi del našega jaza. Kmalu nato, koncem novembra se je na ustanovnem občnem zboru konstituiral odbor, obstoječ iz 3 odbornic, predsednice^ Zore Iskrove, podpredsednice Maže^ Vo-vesove in tajnice Mije Kovačeve. Kakšno delo je čakalo sestre Orju-našice? Pomagati bratom pri prireditvah v korist Orjune, katero nalogo smo upam častno izvršile, saj je vsaka zastavila vse svoje moči, da so prireditve uspele tako. kot so. Vršila se je proslava Ujedinjenja, zvezana s skupščino gorenjskih Orjun. Sestre so se častno odzvale in dokumentirale razumevanje za or-junaški pokret, kar se na žalost ne more trditi o velikem delu našega ženstva. Za prireditev plesne veselice 20. januarja se pa moram zahvaliti vsem sestram za izredno požrtvovalnost.
To je kratko poročilo, ki obsega delovanje ženske sekcije.
Katera naloga nas čaka v nM-bližji bodočnosti? Vezenje društvenega prapora in nabiranje prispevkov zanj.
H koncu bi omenila še par besed, ki naj služijo za vzpodbudo in vztrajanje na začrtani poti. Zavedajmo se povsod in ob vsaki priliki, da moramo skrbeti zato, da se na-cijonalna ideja razširi v najširše plasti našega naroda, ne kažimo nikdar mlačnosti in zastopajmo predvsem v občevanju z našimi nasprotniki, ki jih ni malo, do skrajnosti svojo idejo. Kar je mlačnega poživimo, kar je v slepem nasprotstvu nevedno poučimo, ne zapustimo se, temveč zasledujmo pazno orjunaški pokret tudi izven meje radovljiške Orjune. Malo sester je naročenih na naše glasilo:	»Citajmo in razširjajmo
I Orjuno kot naš evangelij tudi med ! naše nepristaše. Saj slutimo vse bogastvo narodove duše in čeprav je kje trda skorja, v srcu bo marsikdo simpatiziral z nami. Zavedajmo se, da smo jugoslovenske žene.«
Želim k sklepu, da bo moja naslednica delovala v istem smislu in šla neomajno po začrtanih smernicah.
Poročila odbornikov so bila soglasno sprejeta. Na predlog revizijskega odbora je dobil stari odbor absolutorij.
Nato je povzel besedo delegat oblastnega odbora, br. Tonja. Omenil je, da je prvo razdobje našega dela za nami. Na kongresu v Splitu smo polagali račun in odkrito in brez pridržkov kot ni navada v našem javnem življenju, priznali vse pogreške in napake, ki smo jih naredili. Toda to spada v zgodovino. Pokazali smo pa tudi uspehe našega dela, kot jih ne more nobena druga organizacija. Naš ideolog brat Niko Bartulovič je na kongresu dal našemu pokretu nove smernice in pota za dosego našega cilja, ki se jih moramo držati z največjo disciplino. Novoizvoljeni glavni odbor z dr. Leontičem na čelu nam jamči, da se bodo izvršili vsi sklepi splitskega kongresa in mu Izrekamo popolno zaupanje.
Orjuna se bori proti vsemu, kar slabi in ogroža obstoj naše države, in visoko dviga prapor narodnega edinstva. Mi hočemo brezpogojno ustvariti nekaj boljšega, razčistiti strašne razmere v državi. Zato smo revolucijonarji in bomo svoj revoiu-cijonarni nacionalistični duh in idealizem vcepili celokupnemu jugoslo-
venskemu narodu. Črn trak na naših praporih naj nam bo vedno opomin, da ne pozabimo svojih zasužnjenih bratov in pripravljamo narod na obračun s tlačitelji, ki mora priti prej ali slej.
Spominjal se je našega pesnika, Alekse Šantiča, ki ga je korupten režim pognal v bedo in mu odvzel še ono malo podpore, ki mu je bila priznana od naroda za njegove ne-venljive zasluge za naše ujedinjenje. Sramotne afere režima in bedna smrt našega pesnika nas morajo podžgati v naši borbi, ki ne pozna kompromisov in strahu pred žrtvami. Na pritisk moramo odgovoriti s še silnejšim protipritiskom. Zato je nujno potrebno, da pomnožimo in učvrstimo svoje vrste in pokažemo narodu s smotrenim in treznim delom, da leži rešitev države in naroda v ideji jugoslovenskega nacijonalizma.
Svoj referat je končal s pozivom na prisotno članstvo, naj vse svoje sile posveti organizaciji »Za Nacijo!«
Po referatu so se vršile volitve. V odbor so bili izvoljeni:	Mlakar
Jaka, Horvat Viktor, Čebulj Dane, Majhenc Franc, Dobravec Jaka, Vizjak Miha, Rems Maks in Zora lskrova.
Pri slučajnostih je pozival br. Čebulj člane naj vstopijo v akcijsko četo. Br. Tonja je nato govoril o našem tisku in glasilu »Orjuna«, ki ga mora naročiti vsak pravi Orjunaš.
Sprejeti so bili nato nekateri predlogi, nakar je predsednik zaključil uspeli občni zbor s pozivom na delo.
Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo
poživlja svoje članstvo, da se sigurno udeleži predavanja, ki se vrši v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob pol 10. uri dopoludne v društvenem lokalu Opekarska cesta 31. Predaval bode br. Kalokira »O prvem početku naše literature«. Za člane udeležba obvezna! Dostop je dovoljen tudi somišljenikom našega pokreta.
Odbor.
Občni zbor mestne organizacije v Logatcu se je vršil dne 10. t. m. ob lepem številu udeležnikov v prostorih gostilne Rihar. Zborovanje je otvoril s pozdravnim nagovorom br. podpredsednik, nakar je podal poročilo o delovanju organizacije, ki se je ustanovila dne 10. junija m. 1., tajnik notar Tavzes. Kot vse začetne organizacije, se je tudi logaška Orjuna morala boriti z raznimi ovirami, poleg krajevnih nespo-razumljenj predvsem z nezadostnim pojmovanjem naloge in pomena organizacije. Število članstva znaša 56, in sicer odpada na občino Gor. Logatec 43, na Dolenji Logatec 13. Med letom so izstopili 3 člani, izključen je bil 1, eden se nahaja pri vojakih, dva sta pa odšla iz kraja. Organizacija se je udeležila več prireditev oblastnega odbora in bližnjih organizacij, sama je pa priredila povodom obletnice Rapallske pogodbe v zvezi z drugimi narodnoobrambnimi društvi predavanje. Notranje poslovanje organizacije je bilo vzorno, o čemur priča predvsem blagajniško stanje, ki izkazuje na članskih prejemkih 774 Din, od česar se je nakazalo oblastnemu odboru 574 Din 50 para, toraj več, kot je bila organizacija po finančnem planu dolžna. To dejstvo priča najlepše, da se zaveda Logaška Orjuna važnosti vodstva in bi lahko služila tozadevno marsikateri močni Orjuni za zgled. Blagajna izkazuje poleg rednih prejemkov poseben fond za nabavo prapora v višini 1430 Din, ki je pa potom zbirke na občnem zboru narasel za 200 Din 75 para. Po odglasovani odvezi staremu odboru so se izvršile volitve, na podlagi katerih vstopijo v novi odbor kot predsednik br. Albert Uršič, gost. na Kalcih, podpredsednik br. Roman Sume, trg. v Dol. Logatcu, tajnik br. notar Tavzes Fran, blagajničarka s, Elči Ferjančičeva, odborniki: Ignacij Lesko’-ec, Janez Nagode, Matevž Frank in Jo-
sip Brus. Po izvolitvi namestnikov in revizijskega odbora se je sklepalo o nabavi lastnega prapora in prireditvi velike narodne manifestacije za brate, ki so danes še v italijanskem robstvu. Br. tajnik se konečno v navdušujočih besedah poslov' od br. Nagodeta, ki odhaja k vojakom, nakar br. predsednik zaključi lepo uspelo zborovanje.
Mestna Or-ju-na Krakovo-Trnovo priredi v soboto, dne 1. marca t. 1. svoj prvi družabni večer v gostilni pri Lozarju. Rožna ulica 15, združen s plesom, šaljivo pošto, prosto zabavo itd. Začetek točno ob 20. uri (8.) zvečer. Apeliramo na članstvo in nam naklonjeno občinstvo ter vse bližnje Orjune, da se tega našega prvega zabavnega večera polnoštevilno udeleže. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo našega prapora, se za obilno udeležbo priporoča odbor.
Trbovlje. Orjuna v Trbovljah je priredila v nedeljo, dne 10. t. m. svoj družabni večer v Fortejevi dvorani na Vodah. Nismo vedeli, da imamo toliko somišljenikov in prijateljev. Točno ob 7. uri se je dvorana napolnila z našimi člani-de-lavci in inteligenco s svojimi družinami. Veliko jih je bilo tudi, ki so prišli iz gole radovednosti, za katere dobro vemo, da bodo od sedaj naši dobri prijatelji in člani, ker so se prepričali, da je mogoče slav-nostno-domače razpoloženje samo med našimi vrstami. Po kratkem nacijonalnem nagovoru brata Brileja, se je začela zabava s komičnimi nastopi naših prijateljev in članov bratov iz Šiške. Hvala jima za par uric razvedrila. Omeniti moramo tudi zelo posrečen nastop trboveljskega brata Poličnika, ki je s svojo lastno kompozicijo žel veliko aplavza. Godbe g. Kuharja, ki je ceno in pridno, a tudi izvrstno izvajala svoje koncertne in plesne komade, ne moremo prehvaliti. Končno se zahvaljujemo sestram in bratom, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela.
Prva prireditev Orjune je pokazala, da imamo za seboj mnogo-brojno občinstvo, ki zna upoštevati in spoštovati naše delo in stremljenje po edinem srečnem spasu naše jugoslovanske Nacije!
Rajbenburg. V nedeljo 10. t. m. je priredila mestna Orjuna Rajhen-burg domačo veselico v rudniški restavraciji na Senoven*. Ob tpj priliki čutimo dolžnost, da se iskreno zahvalimo vrlemu narodnjaku ravnatelju tukajšnjega rudnika g. inž. Alojziju Kolka, ki je dal v ta namen prostore rudn. restavracije brezplačno na razpolago.
Nadalje se zahvaljujemo vsem članom in članicam, ki so s svojim neumornim delom omogočili lep vspeh veselice. Istotako se zahvaljujemo tudi sosednim Orjunatn na njih udeležbi. Srčna hvala tudi naši vrli godbi, katere člani so darovali znesek, ki jim je pristojal za njihov trud, za prapor rajhenburške Orjune.
Pri tej priliki damije mestna Orjuna Rajhenburg od veseličnih dohodkov Din 200 za tiskovni sklad časnika »Orjuna«.
Mestna Or-ju-na Vlč-Gllnce priredi v nedeljo, dne 24. t. m. predpustno zabavo s plesom v dvorani »Sokolskega doma« na Viču. Dostojne maske dobrodošle.
Orjuna v Konjicah je priredila 16. t. m. v okusno okrašeni dvorani »Narodnega doma«, ki je bila vkljub slabemu vremenu precej polna, plesni venček, kateri je v vseh ozirih dobro uspel. Da je bila zabava tako živahna, je posebno pripomogel naš brat klavirist, ki zna s svojim izvrstnim igranjem še takega sovražnika plesa spraviti v kolo. Za precejšen gmotni uspeh, kojega čisti dobiček se porabi za razvitje prapora, je neutrudljivo skrbela naša agilna blagajničarka, sestra Ka-vec, kateri bodi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala. Pri otvoritvi veselice smo pogrešali nekaj
naprednih Konjičanov, ki so se na J ta večer udeležili neke nemške prireditve. — Ujramo, da se to v bodoče ne bo več zgodilo.
»Pobeda«, naše centralno glasilo, prinaša v svoji 7. številki obš,-ren popis naše oblastne skupščine in posveča, kakor vedno, tudi v rubriki Pokret mnogo p(ostora našemu gibanju v Sloveniji. Značilno presojo sedanjega notranjepolitičnega položaja priobčuje v svojem uvodnem članku, katerega priob-| čujemo v celoti na drugem mestu. — »Pobeda«, ki je sedaj skoro popolnoma opustila lokalne nodce, priobčuje skoro izključno programa-tične članke in organizacijske zadeve. Da se pa ne more bolj razširiti, je krivda na indolenci članstva, ki
I	naše liste sicer rado bere, a ne naroča. Tiskovna sekcija ponovno poživlja organizacije in posamezne člane v Sloveniji, da z naročnino podpro naše centralno glasilo in mu tako omogočijo, da zavzame mesto, ki mu pripada kot službenemu organu glavnega odbora.
Organizacija Jugoslovenskih Na-cijonalistov Studenci opozarja svoje članstvo, da so uradne ure tajništva vsak ponedeljek in vsako sredo od 7.—8. ure zvečer v Čitalnici — »Narodni dom« — v Mariboru. Tam dobe člani studenške ter oni razpuščene mariborske organizacije vsa potrebna organizacijska pojasnila ter lahko poravnajo zaostalo in tudi letošnjo članarino. — Dobe se tudi znaki, kateri so se naročili na lamentacije posameznih članov, ki pa sedaj leže društvu kot mrtev kapital. Tajnik.
PO ZUNANJOSTI
pozna že večina gospodinj testenine »PEKATETE«. Odločno zavračujejo vsake druge,. ker so spoznale, da postrežejo z njimi najbolj svojo družino.
DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
Službene obla v e.
Orjuna nje cilji In metode. Oblastni odbor je založil govor brata Bartuloviča na kongresu v Splitu, pod gornjim naslovom. Opominjamo vse organizacije, da naročajo gornjo brošuro in jo razširjajo med članstvom. Izvod stane 2 Din.
Orjuna naprej! Našo koračnico je založil Oblastni odbor. Organizacije, ki želijo partituro koračnice, naj jo naročijo. Izvod stane 15 Din.
Mestne Orjune, ki prirejajo različne veselice in zabave, opozarjamo, da ima Oblastni odbor v zalogi še nekaj razglednic: dve vrsti Orjuna na Triglavu, Razvitje prapora Rakek in Mareziganske žrtve. Mestne organizacije dobijo razglednice po 50 para.
IZKLJUČITEV.
Oblastni izvršilni odbor je potrdil na svoji redni seji dne 18. t. m. na predlog pristojnih mestnih odborov izključenje naslednjih članov:
Iz Mestne Orjune Ljubljana člana Mirka Kastelica in Alojzija Dra-ščeka radi kaznjivih dejanj, ki škodujejo časti organizacje.
Iz Mestne Oriune Krško člana Frana Dolinška vsled nediscipline in ponašanja, ki škoduje ugledu organizacije.
ORGANIZACIJE,
ki so izvedle občne zbore in niso prijavile novoizvoljenih odborov, poživljamo, da store to čimprej, ker mora oblastni odbor predložiti svoje poročilo direktoriju. Poročilo je popolnih v vseh točkah, ki jih vsebujejo svoječasno razposlane statistične pole.
Mft i!ii)
Delniška glavnic«! Din 50,000.000. Rezervni zakladi i ca. Din 10,000.000.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala t LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice) Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj, Matkovi«, Split, Gorica, Novi Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon štev.) 261, 41S, 802, 508 In 504.
: Manufaktura, E moda,
!!
tariraite v JIH
AUTOMOBILE
kolesa, motor]®,
pnevmafiiko vseh
vi-Sf, ©5J©, iSSMClfrl in druge potrabš&Re
lisa vedno v zalegi
f. florjil
LJUBLJANA.
TRGOVSKA BANKA D. O. LJUBLJANA
Podružnice;
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradee Slovenska Bistrica
Brzojavi:
TRGOVSKA.
mumm cesta sti-v. 4.
(V LASTNS STAVBI) -^g
ižapitai in rezerve Din. 17,500.000"-
Telefoni: 189, 146, 458.
J
Izvršuje vse bančne posle najmočneje in najkulantneje.
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd
E*£3<2
srnam
Iz mariborske ekspoziture Oblastnega odbora v Ljubljani.
Objava. Ekspozitura ljubljanskega oblastnega odbora v Mariboru ima vsak četrtek ob 20. uri 30 min. svojo redno sejo v svojih prostorih v Mariboru. Vse mestne organizacije in poverjeništva Orjuna v območju politične oblasti Mariborske r-i nemudoma javijo ekspozituri v Mariboru sestavo svojega odbora, sifcvilo vsega članstva in število akcijonašev na naslov predsednika br. dr. J. Štefančiča, Koroška cesta štev. 19.
Misli in zrna
k ratifikaciji italijansko-jugoslovanskega sporazuma.
Pravijo, da je parlament zastopstvo naroda. Pri nas, to je v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev obstoji to zastopstvo 313 poslancev na papirju. Velikemu delu izmed njih je narod poklonil svoje zaupanje pod pritiskom bajoneta ali pod božanjem zlatnikov. Narodovo voljo pa vseeno zastopajo ti poslanci in tudi vlečejo težke denarje za to trudapolno zastopstvo.
To narodno zastopstvo je torej ratificiralo sijajno Pašič-Ninčičevo pogodbo z Italijo in umazana kupčija je legalizirana. To bi bilo v redu, da tvori danes večino v parlamentu 123 ljudi. Toliko jih je glasovalo za to zasramovalno pogodbo, ena tretjina je nadglasovala dve tretjini. In to samo zato, ker drugi dve tretjini posedajo po klubih, ali
pa po Zagrebu in groze, kako bodo Pašiču izpulili brado. Lisjak se pa ne straši rjovečih levov brez zob in reško vprašanje je rešeno, predno se je zlimal z velikim hrupom napovedani opozicijonalni blok.
Mogoče pa tudi temu ni toliko za Reko, kot za vlado?
*
Močno so'se kregali predstavniki naroda, kedo je kriv izgube Reke. Ninčič je trdil, da je to zahtevala korist države in da bi nam jo Italijani itak vzeli. Opozicija pa pravi, da so Reko zapravili radikali. Prvemu težko verjamemo, ker dvomimo da vzdrži ravnovesje izgubi Reke odlikovanje, ki sta ga dobila Pašič in Ninčič od Mussolinija. In če navr-žemo še vse makarone in chianti, kar sta ga povžila in še one šopke rož, ki so jih odnesle njih ženske spremljevalke iz Italije v zameno za Reko.
Če bi nam pa Italijani Reko itak vzeli, odnosno so jo že, pa tudi ne vemo, čemu je potem treba sklepati pakte, v katerih darujemo ono, kar nam je ukradenega, dobimo pa zato — laško figo. Na svetu ni navada, da bi se tatovom izdajala darilna listina za ukradene stvari. Vsaj med poštenimi in pametnimi ljudmi ne — mogoče, da med diplomati?
*
Mogoče je toraj vsaj deloma res, da so radikali »zabašurili« Reko. Oni pravijo, da ni res in da so za ujedinjeno državo, samo imenovati se mora Srbija in uradniki od po-dvomika navzgor morajo biti radikali. Spoštujejo tudi kralja in ustavo, a nad vsem tem pa le stoji Pa-šičeva brada. In ker se v Solunu lažje zaradi, je on gotovo za Veliko
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije,
vse vrste vorimii naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega be-
tona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
 ........ -rrr
Stev. 9.
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa »»EVANS1*. Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanje,
"TRSBUNA" F. B L.
tovarne dvokoles in otroških vožičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
| je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarnišba deJa od najpriprostejSegs do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in ^knjige v malih in tudi najvefijih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvorniea šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za dsnovne šole In srednje gole. Risanke, dnevniki in beleinice.
SLOGRAD
Slovenska pita ia Mustrijska d. 1
Tel. in ter. 180.	Tet.	!ntes>.	180.
Telmična pisarna UHLJIH Spcdnja Mi
Frankopanska ulica 151.
POZOR! Na drobno in debelo! POZORI Velika zaloga vsega elektrotehničnega materijala
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, inštalacije.
Elektrotehnično potjetje
LEOP. TRATNIK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25.
Gradbeno podjetje
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
VESELJE IM ZADOVOLJSTVO
sije z obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno-belo perilo.
Z lahkoto in maio denarja doseže to, ako kupuje vedno !e
MILO „GAZELA“
katerega se dobi v vsaki trgovini.
IVAN ZAKOTNIK
tnasSnl tessrshi mojster
Ljubljana, Dunajska c. 46. T©!. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
MODNA TRGOVINA
A.Šinkovic
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
|MERAK
I barve, mastila, take,
Ifcit, klel, emaiie. žo-
pile in zalamieno 9 m cisti firn^i m —————— m
nalfeeSIša vrste usidi tovarna
d. 2 o. z.
(Maribor LjlihlfaHcl Novi sad |g
podružnica.	centrala.	skladišče.	sj
Tovarne:
Lljubljana-medvode i
m mmmBi	mm
Srbijo večjega pomena, kot Reka ali Trst. V splošnem je pa radikal-ska politika državna, narodna in poštena — če je poštenost usmerjena v njih žep.
Zato pravijo, da so radikali veliki prijatelji Italije in Mussolinija.
Ko so mu pri likofu po podpisu predstavljali časnikarje, je rekel dopisniku beogradskega »Balkana«: — Oni, je le connais! (Poznam ga! t. j. list).
— Balkan je prvi list v naši kraljevini, ki je priobčil fotografijo Vaše Ekscelence — mu odgovori re-dakter. Ko je šinil sarkastični smehljaj preko ilc fašistovskigea despota, je omenil nekdo, da je »Balkan« tudi fašistovski list. Na Mussolinijevo vprašanje, kako to, pove mu dopisnik, da je »Balkan« glasilo Srnao, organizacije z geslom: »Za Kralja j Otadžbinu«.
— A kak je Vaš notranji program?
— Borba proti antidržavnim elementom in da tvorimo Srbi večino v troimenski kraljevini, za katero smo največ žrtvovali. In ker smo jo stvorili, imamo pravico, da ji gospodarimo. Z eno besedo — p r i o r i -teta (t. j. prednost) Srba, to je program Srnao!
Tudi mi poznamo Balkan in poznali smo tudi program Srpske na-cijonalne ornladine. Ali vseeno nam je ljubo, da je to bilo povedano v Rimu, — tako bo vsaj vedel Mussolini, da paktirajo z njim samo radikali in Srnao, da pa ima slej ko prej proti sebi vso jugoslovansko naci-jonalno javnost.
a^todeiavnica
UUBi JANA
Qi.sWCE 37.
Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
[Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.