PoStnlna -platana v gotovini
Leto XXIII., St. 3
Dopisi morajo biti frankl-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani »trok. organizacij, ki so priključene Strok, komisiji ca Slovenijo, in sicer brezplačno.
V Ljubljani, 10. marca 1936
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pra*
STROKOVNI ČASOPIS
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Gospodarska Skoda unifikacije Šolskih knjig
»Trgovski list« prinaša pod tem naslovom članek proti unifikaciji šolskih knjig, ki zadeva z vso brezobzirnostjo najmanjšega človeka v državi. In zato ponatiskujemo ta članek in se pridružujemo z zahtevo, da se to ne sme zgoditi.
V- i. T
-	t--	i._________• .
»Trgovski list« piše:
— 3000 delavcev bi spravila unifikacija ob kruh.
JVJ.nogo pretežke bi bile gospodarske in kulturne posledice unifikacije šolskih knjig, da bi smeli molčati, dokler ne bo nevarnost unifikacije popolnoma odpravljena. Posebno težko bi zadela unifikacija Slovence, kajti po tej unifikaciji bi ostali na naših šolah kot edini slovenski knjigi samo slovenska slovnica in čitanka. Vse druge šolske knjige bi bile ali srbo-hrvatske ali pa samo prevodi teh knjig. Poleg tega pa bi bile ob delo tudi slovenske tiskarne, knjigarne, založništva in knjigoveznice. Prav tako pa bi bila gmotno udarjena tudi vsa druga podobna podjetja v Jugoslaviji. Zato so tudi proti unifikaciji knjig nastopile tiskarne, knjigarnarji in založništva vse Jugoslavije in objavile v listih svoj protest proti nameravani unifikaciji. Vsi ti ugovori proti unifikaciji so podprti s silno tehtnimi razlogi, ki jih pa moremo zaradi pomanjkanja prostora objaviti le na kratko.
Kaj pravijo tiskarnarji
Združenje lastnikov tiskarn v Beogradu pravi v svojem odgovoru prosvetnemu ministru na njegov govor v finančnem odboru med drugim to-le:
Zakon o šolskih knjigah je bil izdan že 1. 1929. Zakaj pa se ni še do danes izvajal? Odgovor je zelo enostaven, ker se je celo glavni prosvetni svet izjavil proti temu zakonu. Toda neke temne sile so hotele imeti ta zakon in zato je prišel sedaj zopet na dan.
Monopolizacija bo šolske knjige podražila in jih poslabšala, ker monopol izključuje svobodno tekmo.
Še težje pa je to, da bo- monopolizacija šolskih knjig nagnala v likvidacijo več ko 100 tiskarn in več tisoč delavcev spravila ob delo. Danes je pri izdelavi šolskih knjig zaposlenih okoli 150 tiskarn s 3000 delavci; z uvedbo monopolizacije pa bi to delo opravili dva do trije rotacijski stroji, pri katerih bi bilo zaposlenih okoli 100 delavcev. Ali so res danes časi takšni, da je treba metati tako veliko število delavcev na ulico?
Dobiček od monopolizacije bi imeli samo pisci, katerih dela bi bila nagrajena, še večji dobiček pa bi imeli gospodje, ki bi bili imenovani v komisije za pregled poslanih rokopisov. Za abecednik bi dobil nagrajeni avtor 40.000 Din honorarja, komisija pa 45.000 Din. Za čitanko I. razreda bi dobil avtor 40.000, za čitanko III. razreda 45.000 in IV. razreda 50.000 Din. Člani komisije pa bi dobili za pregled teh rokopisov 99.000 Din. Avtor prirodoslovna za III. in IV. razred bi dobil 55.000 Din, komisija pa 79.200 Din itd. pri vseh šolskih knjigah.
Ker je predsednik vlade dr. Sto-jadinovič izjavil, da bo vedno podpiral vsako koristno zasebno delavnost, zato upajo tiskarnarji, da tudi ne bo dovolil, da država kupčuje na škodo svojih državljanov.
KONGRES STROKOVNE KOMISIJE ZA SLOVENIJO
(OBLASTNI ODBOR URSSJ)
Na podlagi sklepa 21. redne seje z dne 16. januarja 1936 in na podlagi statuta URSSJ in njegovega pravilnika za Oblast-
ne odbore sklicuje Strokovna komisija za Slovenijo kot Oblastni odbor URSSJ dne 19. aprila 1936.
III. REDNI KONGRES
s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev kongresa;
a) Konstituiranje kongresa;
b) volitev verifikacijske komisije;
c) volitev komisije za poedine točke dnevnega reda,
2. Poročila:
a) Predsednika;
b) tajnika;
c) blagajnika;
d) finančne kontrole.
3. Gospodarska politika in položaj delavstva.
4. Socialna zakonodaja in starostno zavarovanje.
5. Delavski tisk in delavsko sindikalno gibanje.
6. Volitev novega odbora in finančne kontrole.
7. Razno.
Kongres se bo vršil v nedeljo, dne 15. marca 1936 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Pravico delegiranja na ta kongres imajo v smislu statuta in pravilnika URSSJ:
1. Strokovne organizacije na področju Strokovne komisije, ki so priključene URSSJ.
2. Krajevni Medstrokovni odbori URSSJ, ki so na področju Strokovne komisije.
3. Zastopniki centralne uprave URSSJ in njihovih oblastnih odborov.
Glasovalno pravico na kongresu imajo samo delegati, navedeni pod 1.
Ti delegati se sestavljajo soglasno po § 36 statuta URSSJ in pravilnika o Oblastnih odborih:
a) do 100 članov en delegat,
b) na vsakih nadaljnih 100 članov zopet en delegat.
Po § 37 statuta URSSJ nosijo stroške delegatov na kongres tiste organizacije, ki jih delegirajo.
Število članstva, na podlagi katerega se ima določiti delegate, se ugotavlja na podlagi povprečno plačane kvote za zadnjih 12 mesecev (to je razdobje med 1. januarjem 1935 do 31. decembra 1935) soglasno § 3 statuta URSSJ.
Kongresu smejo staviti svoje predloge v smislu statuta in pravilnika URSSJ vse URSSJ priključene organizacije in Krajevni medstrokovni odbori na območju Strokovne komisije poslujoči. Ti predlogi morajo biti poslani Strokovni komisiji najpozneje do 1. marca 1936.
V Ljubljani, dne 25. I, 1936.
Strokovna komisija za Slovenijo kot Oblastni odbor URSSJ.
Predsednik:
Franc Leskošek, s. r. Tajnik: Niko Bricelj, s. r.
Kaj pravijo knjigarnarji
Organizacija knjigarnarjev v Beogradu pa pravi v svojem odgovoru prosvetnemu ministru med drugim naslednje:
Po pogojih natečaja se bo izdala za vsak predmet samo po ena šolska knjiga za vse šole Jugoslavije. Samo za slovensko slovnico in slovensko čitanko se predvideva tudi slovenska varianta. Vse druge knjige na slovenskih šolah pa bodo prevodi. Praktično pomeni to: Mesto 10 abecednikov, za katere bi prejeli njih avtorji 50.000 Din honorarja, bo prejel samo en avtor 40.000 Din, komisija pa 45.000 Din. Število izdanih šolskih knjig bo silno padlo in zato tudi posel v tiskarnah in knjigotrštvu.
Ker je tudi popust pri državnih izdajah manjši, bodo morali knjigarnarji zmanjšati svojo režijo in odpustiti del nameščencev, a plačevali bodo tudi manjšo pridobnino, kar za državo ni brez važnosti. Veliko za-ložništev je izdajalo razne literarne knjige, ker jim je dobiček pri šolskih knjigah omogočal, da so pretrpela pri literarnih knjigah izgubo. Vsa nacionalna kultura bo zato trpela zaradi monopolizacije šolskih knjig.
Gospodarski pomen izdajateljev, knjigarnarjev, piscev, knjigovezov je mnogo večji kakor pa ev. zaslužek države. Poleg tega pa se je celo glavni prosvetni svet izjavil proti mono-polizaciji. Država naj, če že hoče za vsako ceno izdajati knjige, prevzame skrb za izdajo cenenih ljudskih izdaj velikih pisateljev in prosvetiteljev ali pa del, ki bi bila tako draga, da jih
zasebniki ne morejo izdati. Sicer pa naj velja svobodna tekma.
Še nekateri razlogi proti unifikaciji
Protestom knjigarnarjev in tiskar-narjev je dodala »Politika« še članek šolnika Nediča, ki navaja nekaj posebno važnih argumentov proti unifikaciji.
Unifikacij^ se hoče izvesti na podlagi enotnega učnega načrta. Tega načrta pa nimamo in ga tugi ne moremo kmalu dobiti, ker se more določiti definitiven učni načrt le na podlagi večletnih praktičnih izkušenj v šoli.
Mi tudi še nimamo pisateljev šolskih knjig. Ti so se začeli šele pojavljati. Unifikacija pa bi ta razvoj popolnoma presekala, ker kdo naj žrtvuje čas in denar za pisanje nove šolske knjige, če pa ve, da njegova knjiga ne bo sprejeta, ko pa avtorju že nagrajene knjige ni treba storiti nič drugo, ko da svoje; delo nekoliko popravi.
Danes je navada, da pošiljajo zasebna založništva svoje šolske knjige profesorjem brezplačno. Vsak ima tako celo knjižnico šolskih knjig. S tem pa ima tudi priliko, da primerja med seboj posamezne knjige in v tem primerjanju je tudi najmočnejša vzpodbuda, da dobimo nove in boljše knjige. Z monopolizacijo bi bila ta vzpodbuda uničena.
A še drug posebno močan argument je treba upoštevati. Ni mogoče uporabljati isto šolsko knjigo v kulturno zelo razvitem in kulturno zelo zaostalem kraju. Monopolizirane šol-
ske knjige tej zahtevi ne morejo ustrezati.
Znano je dalje, da napravi napisana drama mnogo slabši učinek kakor dobro odigrana drama. Vrednost šolske knjige se pozna tudi šele v šolski dobi. Monopolizirana šolska knjiga pa bi bila brez te preizkušnje, ker bi za njo zadostovalo, da je bila odobrena za zeleno mizo.
t »	11 * fa J ji
lIr, d»lti
Referat
o preprečitvi nesrečnih slučajev v rudnikih,
podan na anketi v Beogradu dne 25. januarja 1936 po Jurij Arhu, tajniku Zveze rudarjev Jugoslavije iz Zagorja ob Savi.
Vedno naraščanje nesrečnih slučajev v naših rudnikih, od katerih jih mnogo konča s smrtnim izidom in zopet drugi, ki imajo za posledico trajno pohabljenost dotičnika, nas je prisililo da smo se pričeli za to vprašanje odločnejše zanimati. Plod tega zanimanja je današnje anketa, na kateri smo se sešli predstavniki rudarstva od najnižjega pa do najvišjega mesta. Namen te ankete torej naj bo, da se vsestransko porazgovorimo o dejanskem položaju naših rudarjev po rudnikih. Še le ko smo to polje obdelali, nam bo potem lažje stvarno in nepristransko ugotoviti vzroke teh nesreč v naših rudnikih. Res je, da nesrečni slučaji v rudnikih se ne bodo dali nikdar popolnoma preprečiti, ker so tu včasih sile vmes, katerim še do danes človeški razum ni dorasel. Ali vendar iz človeškega stališča do naših bližnjih, ki tam doli globoko pod zemljo v potu svojega obraza si služijo svoj skromni kruh in kopljejo črni diamant, kateri je nam vsem tako neobkedno potreben, je naša dolžnost, da ukrenemo vse kar se po naši človeški moči storiti da, da se te nesreče po rudnikih čimbolj zmanjšajo.
Pcdatki, ki so nam tozadevno na razpolago, niso sicer popolni, ker nam manjkajo tozadevna poročila iz področja splitske Glavne bratovske skladnice. Vendar podatki, ki so nam na re^spo1a;£r» i i štirih glavnih centrov rudarstva, to je iz področja beograjske, ljubljanske, sarajevske in zagrebške Glavne bratovske skladnice, nam bodo v vsej svoji strahovit, zadostovali za današnjo razpravo in donošenje pravih zaključkov k temu. S tem uvodom mislim, da morem preiti na predmet sam.
Rudarstvo je že samo na sebi poklic, ki je najnevarnejši. Zakaj rudar pri svojem delu ni samo njegov izvršilec, temveč je tudi ta-korekoč soodgovoren za riziko svojega zdravja. Radi tega je bil rudarski poklic v prejšnjih časih veliko bolj upoštevan kot je danes. Marsikateri običaj, za katerega vedo le še starejši rudarji, priča, da je imelo nekdaj življenje rudarja pri delu višjo vrednost ket pa dsnes. Hiter razvoj tehnike je povzročil tudi hitrejši tempo dela ob večji storitvi (produkcije). Državna in meddržavna borba za oddajni trg premoga sta povzročila borbo med posameznimi lastniki rudnikov, za konkurenčno zmožnost na trgu. To pa je zopet izzvalo reakcijo navzdol v stremljenju za znižanjem produkcijskih stroškov. Radi tega se od delavstva zahteva na eni strani vedno večja storitev v produkciji, v tem ko se njegove plače pritiska vedno bolj navzdol. Nastop obstoječe vsesplošne gospodarske krize, je to stanje še poslabšal in do do skrajnosti zaostril.
Torej gonja za vedno večjo storitvijo v produkciji, ob zmanjševanju delavskih mezd, je eden izmed prvih in glavnih vzrokov teh številnih nesreč v naših rudnikih.
Drugi vzrok, ki ni nič manj važen in za katerega odgovornost bi morali nositi vsi predstavniki rudarske industrije in rudarska cblast kot nadzorna oblast, je iskati v pretežni meri v pomanjkljivosti praktične in teoretične izobrazbe naših rudarjev. Danes nikdo ne vpraša, kako nidar razume svoje delo in s kakšnimi nevarnostmi se ima boriti; ne tega ne, temveč samo še koliko bo produciral. V prejšnjih dobrih časih je imel mlad rudar možnost in priliko, da se je svojega poklica vsaj praktično do dobra priučil. Zakaj on sam in njegov starejši tovariš sta še imela vedno toliko časa pri delu, da sta mogla skrbeti za varnost svojega življenja.
V	tistih časih Bog ne daj, da bi šel kdo na kraj (Ort) predno ni starejšina vse pregledal in za varnost vse potrebno ukrenil.
To je bilo takrat, ko je imelo še življenje rudarja prvo svojo vrednost in šele potem produkcija. Danes je pa to ravno obratno.
Zmehaniziran in do skrajnosti zracionaliziran sistem dela ne vpraša več po usposobljenosti kopača, niti ne za čas smotrenega dela v pogledu varnosti življenja rudarjev, temveč zahteva samo produkcijo in zopet produkcijo. Vsa kriza, katero preživlja danes naša rudarska industrija, se zvajluje edino le na rame rudarjev. Že itak velika brezposelnost v rudarski industriji in strah rudarjev pred novimi redukcijami ter nizke mezde, so tista gonilna sila, katera divje goni rudarje za vedno večjo storitvijo ob zapostavljanju svoje osebne varnosti, kar premnogokrat vodi v njih lastno pogubo.
Tretji vzrok, kateri je tudi eden nič manjvažen sokrivec na teh številnih nesrečah v naših rudnikih, so pa skrajno pomanjkljive varnostne naprave. Kaj koristi rudarju še taka izvežbanost in previdnost, če pa podjetje ne skrbi za dovoljno prezračenje jame, sigurne opreme jaškov, prog strojev in drugo. Ce bi hotel vse te podrobnosti našteti in kar bi pravzaprav moral, potem bi še le imeli ti gospodje strašno sliko dela v naših rudnikih. Če naši rudarji danes še vse to prenesejo, je pač vzrok v njihovi skrajni potrpežljivosti in zapostavljanju samega sebe. Deviza rudarskih podjetnikov današnje dobe je, varčevati z vsem kar bi moglo obremeniti produkcijo. Pri tem smelo trdim, v kolikor so mi poročila na razpolago iz raznih rudnikov v državi od rudarjev, da če bi se naše rudnike temeljito pregledalo, vsaj na podlagi našega rudarskega zakona iz leta 1854 izdanih rudarsko policijskih predpisov, bi gotovo morali nad polovico vseh naših rudnikov ustaviti. Vemo mi to in rudarji tudi vedo. Rekli boste, zakaj pa se rudarji ne pritožijo? Saj imajo rudarsko oblast kot nadzorno oblast. Ja res je. Ali povedati Vam moram čisto odkrito, da take pritožbe ne zaležejo mnogo celo tam, kjer jih vrši od rudnika edvisen zastopnik rudarjev, a tam pa, kjer tega ni, pa pomeni vsaka pritožba rudarja neposredni odpust iz službe. Toliko o varnostnih napravah samih.
Da pa so te varnostne naprave v naših rudnikih tako pomanjkljive, pa ni samo vzrok v podjetniškem stremljenju za dlobič-kom, temveč tudi v silni okostenelosti naše rudarske zakonodaje v obče. Prehajamo že v 17, leto skupnosti v naši državi, pa še nismo prišli tako daleč, da bi imeli en enoten moderen rudarski zakon. Vršilo se je topo-gledno že mnogo konferenc, ali nobena še menda ni bila tako srečna, da bi se ta zakon vsaj na njej spočel, da ne govorim o njegovem rojstvu. Tako imamo na žalost še pri nas 5 različnih rudarskih zakonodaj, od katerih niti ena ne odgovarja sedanjemu času in tempu dela. Nešteto spomenic je že bilo poslanih od rudarskih organizacij in Delavskih zbornic na ministrstvo za rude in šume, ali na žalost do danes vse zastonj.
Če že govorimo o vzrokih nesreč v naših rudnikih, potem bi moj referat ne bil popoln, če se ne bi dotaknil tudi oblastvenega nadzorstva nad našimi rudniki. Ta nadzorna oblast se imenuje rudarska oblast ali Sat-ništvo. Nočem sicer delati nikomur krivice in priznam, da so mogoče tudi tu organi, ki z enakim očesom gledajo na ta problem kakor jaz. Ali zastarelost predpisov, mnogokrat pomanjkanje potrebnih sredstev in pa mnogo mnogokrat prevelik upliv rudarskih podjetnikov na višjih mestih, jim sprečava in cnemogočuje še tisto malo nadzorstva, ki jim ga zakon dopušča. Največja napaka je pa v ustroju ministrstva za rud!e in šume v tem, da je to ministrstvo obenem poslodavec in nadzorna oblast. Slučaj državni rudniki. Gotovo je da tam ne more biti kontrola v rudnikih pravilna, kjer je gospodar sam kontrolor. Zato pa je danes tako, da če pregledamo štatistiko o vzrokih nesreč po rudnikih, da so rudarji v najmanj 80% sami krivi, 18% bo vzrok nesrečni slučaj in le 2% odpadeta morda na krivdo podjetja.
S tem mislim, da sem povedal vsaj glavne krivice o vzrokih številnih nesreč v naših rudnikih. Ni bil moj namen, da v stvari pretiravam, ali številke o nesrečnih žrtvah rudarjev, ki jih spodaj navajam, so mi te besede porinile na jezik, da jih Vam gospodje povem v imenu onih, ki že leže pod hladnimi gomilami in v imenu onih, kateri danes že objokujejo svoje najdražje, svoje očete in može, da ukrenete potrebno, da se ta krvavi madež na telesu našega rudarstva vsaj kolikor toliko očisti.
Sedaj pa poglejmo številke same. Te številke se nanašajo samo na obdobje 10 let, to je od 1. jan. 1925 in do konca leta 1934. Na področju beograjske Glavne bratovske skladnice je bilo v tem času 193 rudarjev smrtno ponesrečenih, 655 težko poškodovanih in 10.171 lažje poškodovanih. Vseh nezgod je skupaj bilo 11.019. Za vse te nezgode in nesrečne slučaje je bilo izplačano na invalidski renti Din 18 milijonov 323.243.—, pri povprečno zaposlenih 16.000 rudarjev. Skupno število rentnikov znaša 774.
Na področju ljubljanske Glavne bratovske skladnice je bilo v tem času 140 smrtno ponesrečenih, 576 težko poškodovanih in 17.682 lažjih poškodb. Vsega skupaj je bilo nezgod 18.398. Za vse te nezgodne in nesrečne slučaje je bilo izplačano iz nezgodne blagajne Din 22 milijonov 773.184, pri povprečno zaposlenih 13.000 zavarovancev. — Skupno število rentnikov znaša 813.
Na področju sarajevske Glavne bratovske skladnice je bilo v tem času 241 smrtno ponesrečenih, 508 težko poškodovanih in y14.990 lažjih poškodb. Vseh nezgod skupaj je bilo 15.739. Za vse te nezgodne in nesrečne slučaje je bilo izplačano iz nezgodne blagajne Din 6,659.923, (!) pri povprečno 9.500 zaposlenih. Število rentnikov znaša 827.
Na področju zagrebške Glavne skladnice je bilo v tem času 77 smrtno ponesrečenih, 386 težko poškodovanih in 2.085 lažjih poškodb. Vseh nezgod skupaj je bilo 2.448. Za vse te nezgodne in nesrečne slučaje je bilo izplačano iz nezgodne blagajne Din 5,268.898, pri povprečno 6.000 zavarovancih. Skupno število rentnikov znaša 202,
Vsega skupaj je bilo v tem času v naših rudnikih za omenjena 4 področja 651 rudarjev ubitih, 3.469 težko poškodovanih in 43.624 lažje poškodovanih. Za vse te nezgodne in nesrečne slučaje pa so izplačale nezgodne blagajne 53 milijonov 42.308.— Din. Pri vsem tem pa še niso v poštev vzete šte-
vilke nesrečnih slučajev v pretečenem letu, v katerem je imela smrt zelo veliko žetev med našimi rudarji. Zato mislim, da nadaljnjega komentarja k tem številkam ni več potreba, ker same dovolj grozno in obtož-ljivo govore.
Ko sem v zgoraj navedenem iznesel moje ugotovitve in kritiko o položaju naših rudarjev v rudnikih, mi boste dovolili spošt-gg., da si dovoljujem v imenu rudarjev, katere čast mi je na tej anketi zastopati, predložiti tudi konkretne Dredloge za preprečitev nesrečnih slučajev v naših rudnikih in prosim za njih čimprejšnjo uvedbo. Ti predlogi so:
1. Za celo državo se naj čimprej uzakoni enoten rudarski zakon, sloneč na temeljih socialnega prava sodobnega človeka in znanstvenih izkustev sodobne tehnike in geologije.
2. S tem v zvezi se naj izdajo novi ru-darsko-policijski predpisi, ob upoštevanju sedanjega načina dela, za vso državo enotni in katerih namen naj bo predvsem ščititi zdravje in življenje rudarjev.
3. V novi rudarski zakon se naj vnesejo določbe o obvezni praktični in teoretični izobrazbi rudarjev z izprašano usposobljenostjo za kopača. Stroške za to naj nosijo podjetja in država, a pouk pa naj vrše od rudarske oblasti za to določeni inženirji.
4. V novi rudarski zakon naj pridejo določbe o uveljavljenju nepristranske in neodvisne kontrole vseh rudniškil naprav nad in pod zemljo. Ta kontrola, na katero pa podjetje ne sme imeti nobenega upliva, naj bi se delila v dva dela in sicer: v obratno in splo-šnq za vse rudnike dotične banovine. Prva bi obstojala na obratu iz 2—5 najizkušenejših rudarjev-kopačev, katere je predhodno rudarska oblast preizkusila in potrdila. Splošna kontrola pa iz po enega autorizira-nega rudarskega inženerja, enega predstavnika. rudarske oblasti in enega zastopnika delavstva, katerega je delavstvo neodvisno po svojem prostem prevdarku predlagalo potom pristojne Delavske zbornice.
5. Prva kontrola je podrejena drugi in druga pa ministru za rude in šume. Natančnejša določila k temu izda minister za rude in šume potom uredbe. Istotako se naj ministrstvo za rude in šume preuredi tako, da ne bo obenem poslodavec in nadzorna oblast.
Hrastnik
(Dopis.)
Želim omeniti potrebo in s tem povedati,
kar umora razumeti in znati vsak pravi član strokovne organizacije.
Prvič: KULTURA. Brez kulture ni mogoče, da bi proletarec lahko pravilno in odločno vršil dolžnosti, ki mu jih nalaga strokovna organizacija. Vsak mora sam najprej poznati samega sebe in razmere, v katerih živi in pogledati s pravega stališča. To je mogoče le z izobrazbo, to je, s kulturo. — Kultura je kakor kažipot, kakor vodnica, kakor palica, na katero se človek-proletarec opira, da pravilno stopa in ne zaidle. Član strokovne organizacije lahko postane vsak proletarec, Samo ne samo, dia je odločen, da se pokorava pravdam in pravilnikom, temveč on sam si mora biti na jasnem, da je on sam člen v verigi, ki ise ji pravi organizacija, da je on sam organizacija. Kajti pravila in pravilnike in sklepe itd., ne izdaja nekdo neviden, tretji, temveč v celoto združena četa ljudi, delavcev, ki ji pravimo organizacija, katerih misli, volja in delo je
skupno, z enim ciljem, izboljšanja življenjskega položaja delavcev, vseh strok, po pregovoru in geslu, eden za vse, vsi za enega. Ena tovarna, en obrat, ena delavnica za vse, vsi obrati, vse tovarne, vse delavnice — to je, proletarci vseh dežel — za en obrat, eno delavnico, za eno tovarno.
To je osnovni pogoj zavednosti vsakega posameznega in je obenem zrcalo zavednosti cele organizacije. Ni res, kakor se rado sliši: Organizacija ni tega naredila, ni ono poskrbela, organizacija mi nič ne da itd., kakor se včasih sliši med neorganiziranimi in tudi mlačno organiziranimi. Ker česar ni naredila organizacija in česar ni organizacija poskrbela, ni to zakrivil nekdo neviden, ki ima samo ime, temveč vsak posamezni član organizacije, živa sila v celoto spojenih de-lavcev-proletarcev. Volja enega iz njih združena v voljo vseh, je ogromna sila, kakor je nezavednost enega in mlačnost vseh — ničla.
To bi moral vedeti in čutiti vsak, ki je strokovno organiziran in se tega jasno zavedati. Ker strokovna organizacija ni nikak cilj, dla bi gledal ta ali oni na njo, češ, če bom član, bom dosegel to in ono, dobil to in ono, jaz, član take in take strokovne organizacije. Strokovna organizacija je sredstvo, katerega so ustvarili vsi, ki so vstopili kot člani in tako dali organizaciji ime: organizacija, in s katerim sredstvom si pribore boljše življenjske in ekonomske pogoje, boljšo bodočnost in znosno sedanjost. In vsi, kakor eden, morajo člani take strokovne organizacije stati na mejdanu, na fronti razrednega boja.
Tasti član organizacije, ki zanemarja disciplino v organizaciji, ki se neče pokoravati pravilom, ne plačuje v redu in malomarno in nerad članskih prispevkov, tisti član ni član, temveč človek, ki išče, po načinu kapitalista, kako bi ,od nekoiga drugega dobil večji košček kruha, večjo spoštovanje, sam pa se boji ali pa je prelen, da bi z zavihanimi rokavi posegel v borbo. Kapitalist tudi najema delavce, jih plača samo toliko, d'a životarijo, sam pa pobira dobiček dela. Drugi so, ki mu lepšajo življenje, sam tega ne dela, razen ,z zvijačo in obljubami in goljufijami. Nezaveden delavec, slab član organizacije, da o nečlanih niti ne govorimo, se je navzel take kapitalistične miselnosti in tudi gleda, kako bi mu organizacija — skupno povezani odločni delavci — nekaj priborili in rad vzame tako pridobljeno od drugih, sam ,pa neče prijeti za borbo. Pač pa tak delavec kaj rad zabavlja zoper organizacijo, to se pravi zopet zoper druge, ker organizacija ni ničesar -mogla narediti, da bi bil on zadiovoljen. Takšen je, kakor tisti, ki moli: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«, a sam samo nekoliko pomiga s prstom, da mu bo ta kruh nekdo kar tako -brez truda dal.
Tak nezaveden član organizacije tako-rekoč pobija tiste zakonske pravice, ki so jih razredno zavedni organizirani in -borbeni delavci pridobili. Nevede pobija in razbija, ker mu je -pri .s-r-cu samo njegov »jaz«, on sam, vsi ostali so mu pa — kakor kapitalistu — le nekako sredstvo, da zanj delajo in iz-boljšavajo njegov položaj. So, kakor p-ri čebelah, troti, ki bi jedli, če bi drugi jim- dajali. So kakor priliznjenci, ki ližejo, -samo da bi jim p-odjetnik dal kakšno drobtinico več.
To sem omenil tako v splošnem. Zidaj pa preidem na našo tovarno.
V	kemični tovarni, v Hrastniku, je najmočnejša organizacija po številu zaposlenega delavstva, Splošna delavska strokovna zveza, V tej organizaciji -bi bilo nujno potrebno članstvo kulturno izobraziti, mu odpirati oči, da bi ne ibila vkljub svoji pravičnosti, kakor kaplja na veji. Treb-al-o -bi več družabnosti, prosvetnih večerov, da bi se delavstvo tako približalo &anv«mu sebi. Po-
sebno bi bila potrebna predavanja, ki bi razjasnjevala pomen organiziranosti, skupnosti, ki bi prepričala delavca, da je le -on tisti, povezan s s-vojimi sotrpini, tisti, ki si bo izboljšal svoj in vseh položaj. Taka -predavanja bi navadila delavca, da -bi mislil in sam razm-otrival. Res je, da manj-ka- -predavateljev, a -od drugod jih dobiti, zopet ni denarja. Ali če bi se določili gotovi dnevi v tednu, ali bolje gotove ure v -tednu, kjer bi se vsi organizirani zbrali -v društvenem lokalu in bi ta ali -oni glasno čital članek, recimo iz »Delavca«, p-rejš-nje revije »Sv-obode«, iz »Delavske Politike«, iz knjig »Cankarjeve družbe« in drugih proletarskih knjig, potem ■pa bi se razvil medsebojni pogovor, pa bi -bilo kakor tisoč in ena. Misli -bi se razgibale, razširile, zavednost bi naraščala in -kaj si naj želimo lepšega. Ker če bi -naraščala zavednost, bi s tem naraščala m-o-č -organizacije, moč vsakega posameznega člana. V-časi bi se dobilo tudi -predavatelja, ki bi -vse to, kar
Janez Samoiov:
Svoje zobe je moral prodati...
(Odlomek iz sprehoda po nastajajoči progi Sevnica—Št. Janž.)
Podjetje Dukič in Drug je prevzelo gradnjo železnice Sevnica—št. Janž. Kakor pravijo, za 12 milijonov dinarjev.
Javna dela. V to kategorijo del spada to delo. Da se omili brezposelnost. Da se da ljudem dela. In z delom, kajpada, zaslužek. —
Zapele so lopate, krampi, kladiva in zaškripali vozovi. 220 delavcev je zavihalo rokave in pljunilo v roke, in zavrteli so se svedri v hrib, da se prodre in narede predori.
Stopil sem med delavce.
»Ste vsi domačini?«
»Po večini,« je bil odgovor. »Ostali so iz drugih krajev.«
»Kakor dobra letina kmetu, je ta gradnja proge za vas,« sem rekel.
Stisnil je zobe in v očeh je bil gnjev.
»Kakor letina, dobro obetajoča, a jo je posmodila slana in pobila toča.«
»Kako to? — Saj bo trajalo precej mesecev, preden bo gotovo.«
»To že,« je rekel. »Pa kaj delo. Delo Samo še ni dobra letina, če je sadje krmežljavo, zbito, če ga je malo, kaj letina.«
»Kaj je sadje krmežljavo, zbito, slabo.«
»Po 2 Din. 2.25 Din in 2.5» Din na uro. Kovači in profesionisti, za svojo 3, 4 letno učno dobo in s trudom 4 Din na uro. Ali je to lep sad? Iz 12 milijonov?«
Sunil ie s krampom v zemljo.
»Miner sem. Nahajam se v stalni nevarnosti pod zemljo in z mano mnogi. Zaslužim na uro 2.50 Din. AH ni to krmežljav sad letine, ki ie napočila z graditvijo te železniške proge?«
Nisem mogel odgovoriti. Kajti zares je to zelo krmežljav in zbiti sad.
»In poleg te krmežljavosti,« je nadaljeval miner, je pa ozračje tako. da še se ta krmežljav sad kvari in pači. Smo kakor v hitlerjanskem delovnem bataljonu. Ne ljudje, temveč sužnji. Če se le kateri količkaj pregreši, ga takoj kaznujejo z odtegljajem 50 par. Pojm »pregrešiti se«, pa veš kakšen je. In takih pojmov »pregreh« se lahko najde cel kup, kakršna je pač volja in razpoloženje polirjev.«
»Polirji nadzorujejo delo,« sem rekel. »Mora biti namreč nekako nadzorstvo.«
»O, vem in je pravilno,« je odgovoril. »Če ie nadzorstvo človeško, če pa je nadzorstvo sluga Zlatemu teletu, potem gorje človeku. Podjetje Dukič je nekatera dela oddalo naprej svojim polirjem. Zaslužek se pač mora obrestovati in sluge morajo tudi nekaj od njega imeti. Polirji hočejo pri tein tudi nekaj zaslužiti, ne samo podjetje Dukič. In podjetje Dukič svojim malim vranam privošči zaslužek. Saj bo izsesan iz najetih moči dvonogih živali. Zaslužek, ali pravilno profit. Naš zaslužek, ki delamo v blatu, pod zemljo, v raznih nevarnostih, je res zaslužek in ne profit. Kajti podoben je destilizirani vodi v laboratoriju zdravnika. In ko ga dobim v roke in v uživanje, je človeku, kakor če pije ves žejen, destilirana voda. Stiska me nekje v prsih kakor bi mi nekdo z železnimi kleščami stiskal rebra in jetra. AH moram... moram vse pozabiti in delati. Kajti, če še destilirane vode ne bo, preostaja samo poginit!.«
Utrujen v duši sem šel dalje. In v glavi ml ie govorila misel:
»Poglej, ko bo delo končano, ko se bo nova proga ponosno vila med dolenjskimi griči, bodo gospodje z veselimi lici otipavali denarnice, napolnjene z zaslužkom delavcev, spremenjenim v proiit. Samo kal-kulirati ie bilo potrebno, točno kalkulirati, da se iz 12 milijonov, za gradbo plačanih,
izcedi profita vsaj 4 do 5 milijonov. Dvonoga delovna živina bo pa božala svoje žulje in pila destilirano vodo. če je še bo imela kaj v svoji skromnosti prihranjene.«
■ -n,	-	r~t	i	,	-	m	I-.	,	*■»	»•
l. »-.i	-l.«•.	I.C-. ami» ,I >i,U»I
Delavci so zborovali.
V	njih se je začelo pojavljati vprašanje, ki jim je govorilo, če vedo, da so ljudje, ustvarjeni, kakor so jih učili v šoli in kakor slišijo s prižnice, po božji podobi. In če vedo, zakaj se pustijo ponižati na stopnjo dvonoge vprežne živine. Kot državljani morajo izpolnjevati državne zakone točno, če ne, jih doleti kazen. Davke, četudi skromne, morajo plačevati, kakor se jim predpiše. In ti davki, četudi nosijo ime »skromni«, so za delavca z urno plačo 2 Din težji, kakor »težki« davki tistega, ki ima milijonske dividende. In če je gospod Istotako, kakor učijo v šoli, ustvarjen po božji podobi kakor delavec, kaj je torej vzrok, da se obema človekoma, enako ustvarjenima, godi razUčno. Eden šteje dividende in profit, je sit in dobre volje, drugi lačen, izmozgan in v neprestanem obupu, kaj bo Jutri. In to razmišljanje jim je pokazalo vzroke.
»Sukpnosti ne poznate, to je vzrok. Ce bi pa vi, ki delate z žulji svojih rok, stopili skupaj in rekli: »Zdaj pa je dovolj glado-vanja in izmozgavanja naših sli. Vsi, Kar nas je, bomo delali, če se nam delo plača najmanj s 3 Din na uro, če se delovni čas ravna po predpisanem zakonu, ki določa 8-urnik, če se podpiše kolektivna pogodba, ki bo, kakor zakon določa, kar se z delavci sme in ne sme, če ne, pa ne bomo delali. In nikdo, ki ie čovek, ne bo delal, dokler se ne izpolni, kar smo zahtevali.«
In tedaj se je zgodilo — bilo je 1. marca 1936 ob 9. url dopoldne — da so delavci zborovali. Od Strokovne komisije za Slovenijo ie prišel predsednik in govoril, od
organizacije stavbinskih delavcev je prišel podpredsednik in govoril:
»Vsi za enega, eden za vse, tako bomo z združenimi močmi izboljšali naše življenje in si ustvarili boljšo bodočnost. V zavesti, da vsi trpimo, da smo vsi razžalieni in ponižani kakor vprežna živina brez pravic in brez priznanja, da smo ljudje, sl bomo tako združeni, organizirani, Izkrčili pot do tega priznanja, do dostojnih mezd, ki nam, vse ustvarjajočim, pripadajo. V nas samih je tista moč, če jo združimo v eno, v naš MI. In ta moč bo odprla vrata in ušesa tam, kjer so zdaj zaprta. Organizirajmo se, učimo se, mislimo, in uspeh, izboljšanje, bo sad naše borbe in odločnosti in zavednosti.«
In videl sem, da besede govornikov niso padale na peščena tla. Pognale so klice in delavci so se priglašali v organizacijo, ki ie njihova, v organizacijo »Stavbinskih delavcev«.	.
»Tako le fantje,« sem pomislil. »Ceje gospoda dobro organizirana, da tako iz žuljev tisoče-tisočih prideluje in izceja zlato, zakaj bi vi, tisoče-tisoči, ne bili organizirani, da bi iz dela, ki ga izvršujete, ne izcedil za sebe dostojen del dobička? — V vas samih je tista sila, ki to zmore.^
•8*
V	tem kraju je beda že stara bolezen. Govoril sem z mnogimi in njih okoščeneh obrazi, roke, telo, so mi govorili to bre/, besed. Izkoriščava se to ljudstvo na veliko po geslu »neomejena svoboda pridobivanja«. Kaj komu mar, če tudi Iz znoja in žuljev človeka-delavca in kmetiča. Vinogradi so tu, vino ie dobro. AH prihajalo eksploa-tatorji vinskega trga, ne da bi sebi zasluzili dobiček in vinogradniku pripomogli k dobremu plačilu težko pridelanega vina, temveč da sebi prislužijo člmvečji profit. Ubogi kmetič in vinogradnik mora itak pro-•dati, — hoče ali noče — za vsako ceno, ker nima soli in za davke ga tirjajo. Ki t.»
b->
bi sami med seboj razpravljali in učili, okrepil, vlil nove svežosti in proletarska kultura bi žela velike uspehe in s tem tudi strokovno gibanje.
V	Hrastniku, v kemični tovarni, imamo take, da samo takrat pridejo na zborovanje, če slutijo, da bodo kaj dobili. Drugače pa jim organizacija nič mar. Pa še večje strahopetce in priliznjence imamo. Ko je bilo delavcem razglašeno, da smo izvojevali § 219. Obrtnega zakona, so delavci zahtevali, -dla se jim v smislu tega zakona izplača po šest šihtov in to tri leta nazaj. Tisti, ki so zahtevali, so dobili. Več je pa takih, ki si teiga ne upajo zahtevati in še celo takih, ki so kritizirali ta paragraf, češ, da bo tovarna preveč oškodovana in da bi zadostovalo, mesto 6 šihtov, samo 3 ali 4 šihte. To je bilo
KOVINARJI
Obvestilo
Obveščamo vse podružnice »Saveza Metalskih Rednika Jugoslavije«, da se po sklepu centralne seje SMRJ. z dne 22. II. 1936 izključi iz članstva Lampret Franc, po § 6, točka b. Zoper izključitev se lahko pritoži na redni kongres SMRJ.
RUDARJI
zavarovanja
, ■	Okrožnica
vodstvu Z. R. J. podružnica v..........
Dragi sodrugi!
Iz ustmenih in časopisnih poročil Vam bo znano, 'da je pokojninsko zavarovanje rudarskega in plavžars-kega delavstva na robu propada. Vse naše dosedanje akcije in protesti so bili brez uspeha, v kolikor se ni stanje še poslabšalo s sanacijsko uredbo z dne 1. junija 1935. S 1. februarjem t. 1. se je pa odvzelo doklado 468 novoupokojencem v znesku Din 700.000 letno. Pa to še ni dovolj. Na zahtevo Osrednjega od’bra za sanacijo bratovskih skladnic v Beogradu, se namerava izvesti ponoven zdravniški nadpre-gled vseh upokojencev v starosti do 50 let. In ako še to ne bi zadostovalo, potem se imajo obstoječe pokojnine primerno znižati'.
To so nameravani ukrepi za sanacijo rudarskega zavarovanja od gospodov od zgoraj. Dejanski položaj pokojninske iblagajne bratovske skladnice v, Ljubljani je pa po uradni izjavi rudarskega glavarstva naslednji:
1.	Če ostane pri sedanjem na podlagi uredbe o sanaciji z dne 1. junija 1935, potem bo možnost obstoja tega zavarovanja še do leta 1939. Ako se pa izvede zgoraj navedeni sanacijski načrt v vsej strogosti, potem se podaljša življenje temu zavarovanju še -do leta 1945, in potem ga je pa tudi konec.
Ker tega ne smemo dopustiti, -da bi to zavarovanje propadlo ali pa da bi se ga skušalo sanirati samo na račun upokojencev in zavarovancev, je vodstvo Z. R. J. na svoji plenarni seji z dne 2. febr. t. 1. sklenilo pod-vzeti vse korake, da se nameravano prepreči. Na podlagi tega Vam pošiljamo sporazumno z Delavsko zbornico in II. skupina rudarske zadruge priloženo spomenico v 2 izvodih, katero sprejmite na Vašem članskem zborovanju, katerega skličite čimprej. To spomenico potem izpolnite in pošljite takoj oba izvoda na Delavsko zbornico v Ljubljani, katera jih bo potem takoj odposlala
In zdaj, pri teh javnih delih, ki jih je izlicitirala tvrdka Dukič in Drug, ne bo zdravila zoper bolezen »Glad«. Kajti za ves dan dela. napornega, blatnega, nevarnega, ]e plača 16, 20 Din.
Nek inženjer. ko sem mu to povedal, je rekel:
»Ce bo Dukič tako plačeval delavce, kakor jih plačuje, bo pri tem delu zaslužil 5 milijonov.«
Kaj naj zapišem k temu?
Nedeljske železniške karte. »Putnik« poroča: S 1. aprilom stopi v veljavo nova odredba generalne direkcije državnih železnic glede nedeljskih povratnih kart, in sicer:
a) nedeljske povratne karte veljajo za vse relacije potniških vlakov od 11 do 250 km;
b) za otroke od 4 do 10 let in mlajše, za katere se zahteva poseben sedež, se plača polovična nedeljska povratna karta. Potovanje se lahko nastopi v soboto oflbi 12. uri in se mora končati najkasneje v nedeljo ob 24., vrniti se more šele v nedeljo, najkasneje pa v pondeljek do 21. uire, in sicer tako, da je potovanje končano v pondeljek ob 12. ure. Če med 12. in 13. uro ni nobenega vlaka, se lahko nastopi potovanje z vlakom, ki odhaja med 11. in 12. uro. Na povratku uživa potnik brezplačno vožnjo na podlagi doplačila v zvezi z nedeljsko povratno karto. Če pa je nova postaja oddaljena od odihodne nad 250 km, se plača za daljšo progo normalna vozna cena z doplačilom Din 1.—• nedeljska povratna karta se pa odvzame. — Povratek se prične lahko s katerekoli postaje, če je bližja prvotni odhodni postaji. Če se potnik vrača
v njihovem hlapčevskem nagonu, biti ponižen in pohleven, ker tiste ima Bog (kapitalist) rad, in jih bo uslišal, ko bodo prišli sami za samega sebe kaj prosit. Takim je potrebna delavska kulturna izobrazba. In bilo bi to dosegljivo na način, kakor sem zgoraj povedal, in ponavljam; Naj bodo tedenski kulturni večeri. Na njih se naj čita ali predava iz naših časopisov in 'knjig pomembni članki in razprave. Saj jih je mnogo -in zelo poučnih. O njih in na podlagi njih se -da prav domače in družabno pogovarjati. Bodimo -sami s seboj in skupaj vsi kakor je mati doma, ko zvečer sinko uči nalogo, da mu pomaga in mu razlaga. Bodimo sami svoji učitelji in učenci. Včasi pa naj pride od1 Strokovne komisije predavatelj, -da obnovi, osveži, podpre naš pouk.	—O.—
na pristojno ministrstvo. Gre se tu radi kol-kovine, katere je Delavska zbornica prosta.
V	Zagrebu, dne 28. II. 1936.
J. Bazel,	J. Arh,
t. č. predsednik.	t.	č. tajnik.
Spomenica
v zadevi sanacije pokojninskega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva
Ministru za soc. politiko in rude in šume
Beograd.
Članstvo podružnice Zveze rudarjev
Jugoslavije v .......... je	na	članskem
sestanku dne .......... v	pogledu	finanč-
nega položaja pokojninske -blagajne Glavne -bratovske skladnice Dravske banovine ugotovilo sledeče:
1. Članstvo -ugotavlja na podlagi poročil upravnega odbora Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, da je finančno stanje pokojninskega zavarovanja -rudarskega in plavžarskega delavstva skrajno obupno in pokojnine sedanjih upokojencev pred propastjo. Na-deje sedanjih zavarovancev -pa sploh izgubljene.
2. Članstvo ugotavlja s protestom namero, da se namerava izvršiti sanacijo pokojninskega zavarovanja na račun sedanjih in bodočih upokojencev.
3. Članstvo ugotavlja žalostno dejstvo, da sanacija pokojninskega zavarovanja, izvedena z uredbo z dne 1. junija 1935 ni služila namenu sanacije zavarovanja, če se je s tem, da se je dalo 1 milijon Din subvencije, vzelo 4 milijone Din dohodkov z odpravo 5 Din davka na prodano tono premoga v Dravski banovini.
Radi tega zahteva članstvo od naslovnega ministrstva, da v pogledu čimprejšnje sanacije pokojninske blagajne vseh bratovskih skladnic v državi blagovoli ukreniti sledeče:
1. Da se takoj razveljavi uredba o sanaciji pokojninskih blagajn bratovskih skladtaic z dne 1. junija 1935.
2. Da -se takoj izda nova »uredba o sanaciji pokojniskih blagajn bratovskih skladnic, po predlogih, ki so že bili sprejeti na tozadevni konferenci, ki je je sklicalo ministrstvo za šume in rude v Beogradu v letu 1934 s tem, da se obdavči trošarino brutto vrednost vse notranje, kak-or tudi uvožene produkcije premoga in ostalih rudnin v državi.
3. Zahtevamo končno najodločnejše, •da se zlomi odpor domačih, zlasti pa inozemskih podjetij proti takemu obdav-
-po drugi progi, kakor je prišel, in je ta krajša, uživa brezplačno vožnjo na podlagi nedeljske povratne karte, če je pa dialjša, mora doplačati razliko med normalno vozno ceno za progo, katere se na povratku posluži in za progo, na katero se glasi povratna karta. Če ni -potovanje nazaj končano v pondeljek ob 12. uri, plača potnik za progo od postaje, kjer je bil ob 12. uri pa do prvotne odhodne postaje normalno vozno ceno, če pa je bil ob 12. uri med »dvema postajama, plača normalno vozno ceno od prve prihodnje -postaje-Če pa se potnik ne vrača v pondeljek ob 12., izgubi nedeljska po vratna karta veljavnost. Prekinitev vožnje ni dovoljena, če se vožnja prekine, ne velja nedeljska povratna karta za ostali neprevoženi -del »proge.
Boljševiški šah
Boljševiki so spremenili tudi »kraljevsko igro« v pravo bojno igro. Na kraljevo mesto so postavili anteno, simbol radia, kraljica figurira kot letalo. Tekač je .postal tank, konj (vitez) pa — podmornica. Samo ikmetje so ostali preprosti vojaki. Boljševiki tudi ne poznajo črno-bele šahovnice, temveč belo-rdečo.
V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk!
čenju. Zakaj podčrtati moramo dejstvo, da so rudarji kakor -plavžarji del našega naroda, kateri je dal svoje najdražje, to je, svojo fizično moč in zdravje za delo, od katerega koristi ima naša celokupnost.
Popravek: K notici »Velenje« v »Delavcu« od 10. II. 1936 nam je poslal Kališnik Leopold sledeči popravek:
Izvleček iz uradnega zapisnika krajevnega uprav, odbora Bratovske skladnice Velenje.
Predsednik d!a oba predloga na glasovanje. Za namestitev Prelovc.a glasujejo odborniki ing. Burnik, ing. Kenda, Kavčič, Velikanja in Heleihrand iz skupine delodajalcev ter -Franc Pinter iz skupine -delojemalcev, za namestitev Logarja pa glasujejo odborniki iz skupine -delojemalcev: Judec Fr., Šprajc Peter, Bednak Jože in T-omše Adolf. Odbornika Kovač in Kališnik se glasovanja vzdržita.
Z večino glasov proti 4, je sklenjeno, da se predlaga Glavni bratovski skladnici namestitev Prelovca Radota, in se po krajši debati sklene, mu določiti mesečno plačo Din 1.200.—.
Za točen prepis odgovarja t. č. podpredsednik Bratovske skladnice: Bednak Jože II.
Pripomba: V popravku, katerega je Kališnik predložil uredništvu »Delavca«, izgle-da, kakor da je bilo dvoje glasovanje, ko pravi: »da je vztrajal na potrebnem soglasnem sklepu odbora«, kar pa ni točno. Kajti ta soglasni sklep je bil izglasovan na seji upravnega odbora dne 30. novembra 1935. Naknadnega glasovanja pa sploh ni bilo, ampak je tisto soglasno glasovanje bilo po glavni Bratovski skladnici razveljavljeno, dn zato se je na drugi seji moralo ponovno razpravljati o namestitvi moške pisarniške moči, -ker je odbor na seji z dne 30. novembra 1935 namestil dve ženske moči. Ta druga seja pa se je vršila dne 8. januarja 1936. Torej ni bilo naknadnega glasovanja, pač pa d-ve seji in vsaka s svojim glasovanjem. — Odbor Zveze T-U'dairjjev, podružnica Velenje, Jugoslavija.
Kočevje
ZRJ, podružnica v Kočevju, je imela dne 9. februarja v gostilniških prostorih g. Šime Nikolič svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo podružničnih funkcionarjev. 3. volitev novega odbora. 4. Razno. Tajnik sodr. Verderber prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se od navzočih članov vzame na znanje. Nato podajo podružnični funkcionarji svoja poročila, iz katerih je razvidno, da je podružnica ,v minulem letu mnogo delovala. Občnega zbora se je udeležil tudi centralni tajnik sodr. Arh iz Zagorja, ki je tudi poročal o delovanju centralnega odbora, o raznih strokovnih delih, kakor tudi o finančnem stanju centrale. Kljub današnji depresiji je, kakor je razvidno iz poročila centralnega tajništva, blagajniško stanje centrale še ugodno. Nato se vrše volitve novega odbora. P-o 10 minutnem oddihu se predlože za v bodoči odbor sledeči sodrugi:	Predsednik Hogler Jože,
podpredsednik Lavrič Jože, tajnik Cuk Karl, namestnik Verderber Ivan, blagajnik Jagodič Alojzij, namestnik Knžnik Stanko, odborniki: Čolnar Pavel, Rudolf Alojzij, Kočevar Alojzij: kontrola: Jetiko Peter in Levstek Anton.
Predložena lista je bila soglasno sprejeta, razen enega člana, kateri se je glasovanja vzdržal. Nato prevzame novoizvoljeni predsednik sodr. Hogler svoje mesto, se zahvali za zaupanje in apelira na članstvo, da naj tudi v bodoče podpre odbor, ker le v skupni borbi je mogoč obstoj današnjega boja napram močno organizirane-
Ivan Vuk:
Od Rima do Addis Abebe
(Po pesmi Petra Sloka).
Tisoč nepoznanih žen blodi skozi mrko noč, v grozi jim obraz je nem, njih kcrak ves klecajoč.
Tisoč zmučenih vojnov tam leži razbitih senc strtih od vihre tank6v.
Tisoč mater je nosečih, prepojenih z obupom s strašnim tem duševnim strupom.
Tisoč bo otrok jok£lo,
»očka«, »očka« v noč klicalo, in ljudi povpraševalo:
»Kdaj se očka bo povrnil, bedo, glad in strah prepodil?«
Ivan Vuk:
Čujte!
čujte! — Grmeči korak po Evropi, kakor orjak koraka, nevzdržno rezgeče. Evropa z zobmi vsa šklepeče, strah jo brezupen pretresa. Oprezno, prežeče opreza.
»Kdo si, grmeči korak? Prijatelj, ali sovrag? ... Toulun in Pariz,
Madrid, Barcelona —
Brrr ... objema me zona ... Brezobziren tvoj je korak! Kdo si? —
Prijatelj ali vrag?!
mu kapitalizmu. Nato poda besedo centralnemu tajniku sodr. Arhu iz Zagorja. Sodr. Arh je odprl marsikateremu članu oči, da vidi, kakšno zapostavljanje trpijo naši sodrugi v južnih krajih naše države, kako se tam izkorišča v socialnih in v* vseh strokah to ubogo rudarsko delavstvo. Tukaj ni drugega izhoda, kakor da se celokupno rudarsko delavstvo organizira in tako skupno postavi v bran izkoriščevalcem rudarjev. Tukaj bi morala tudi rud. oblast pokazati rogove tem gospodom. Nujno potreben je enotni rudarski zakon in tiste gospode prisiliti potom zakona, da se upoštevajo vsi obstoječi predpisi. Kadar bomo vse to imeli, b-omo lažje dihali. Naša pot je trnjeva, a prebredli jo bomo skupno, borili se enotno za svoj obstoj. Kapitalist gre tja, kjer je manj borbenega delavstva. Radi tega rine inozemski kapital v našo državo, ker on dobro ve, da se tukaj še nahajajo jagnjeta. Malo mu tudi že smrdi, recimo v Dravski banovini, torej gre na jug. Sodrugi, tudi naša organizacija mora na jug, tako da mu bomo tudi tam pokazali, da smo mi državljani, da izvršujemo svoje državljanske dolžnosti in da jih tudi oni morajo izvrševati.
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE
Hrastnik.
V nedeljo, dne 1. marca se je vršil občni zbor Splošne delavske strokovne zveze, podružnica steklarjev. Iz poročila raznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je podružnica vkljub gospodarski krizi, ki vlada v steklarski industriji, od leta 1932 dialje bila kos težkim nalogom; podružnično premoženje je naraslo za 3.777.75 Din, prostovoljnih po-dpor se je izplačalo 3.700 Din, dopisov je prejela podružnica 70, odposlala 99, sestankov je bilo 9, konferenc 2, predavanje 1, protestni shod 1 in 17 sej odbora. Na občnem zboru je tudi poročal centralni tajnik Jakomin in tajnik našega oblastnega odbora iz Zagreba, sodr. Dianič; referenta sta za svoje izčrpne referate žela velik a-plavis. — Novoizvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Bentl Franc, namestnik Jager Jože, tajnik Kolner Alojz, namestnik Maurer Rafael, blagajnik Grčar Peter, namestnik Obermaier Anton. Kontrola Ranzinger Riko, Jugovar Riko in Malis Leopold. Odborniki: Wurm Karl in Blaži Wencl. Pom. blagajniki: Kastelic Jože in Učaker Alojz. Knjižničar: Miilbauer Jože. Novoizvoljeni odbor nam je garancija, da se bo zavzemal za pravice steklarskega delavstva. Želimo mu mnogo uspehov v letošnjem letu, vsemu delavstvu steklarne pa kličemo naj stopijo k nam, da se rama ob rami borimo za boljšo bodočnost.
Litija.
V nedeljo, dne 1. marca je imela Splošna del. strok, zveza, »podr. v Litiji, v -dvorani g. Franko Cesarja, svoj 3. redni letni občni zbor, ki je bil povoljno obiskan. Iz poročila odbora je -bilo -razvideti, da je podružnica -od rednega občnega zbora napredovala po članstvu in financi. S takim sm-otrenim delom si vedno bolje utrjuje pot tudi še med tisto »delavstvo, ki je bilo sedaj neorganizirano, -d'a ibo pristopilo in se tak-o skupno borilo za izboljšanje svojega delavskega položaja. Občnega zbora se je udeležil tudi centralni tajnik s. Jakomin iz Ljubljane. Po poročilu starega odbora in s. Jakomina, so se vršile volitve n-ovega odbora, v katerega so 'bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik Vuk Viktor, namestnik Rakar Franc, tajnik Dečman Franc, blagajnik Vi-demšek Ivan, odborniki: Strniša Franc, Brajnik Andrej, Planinšek Pepca, Tcrciše Marija in Kunstelj Amalija. Kontrola: Zupan Ivan, Repovš Ferdo in Povše Adolf.
Sodrugi, sodružice! Vaša dolžnost je, da pomagate z nasveti in s pridobivanjem novih članov novoizvoljenem odboru, tako da bo do -drugega občnega zbora, ki se bo vršil, organiziran zadnji delavec v naši organizaciji.
PotoiaJ v steklarski Industriji
Hrastnik. Položaj v naši tovarni se je malo izboljšal. Podjetje je dobilo nekaj več naročil, tako da so še eno banjo več vžgali, sedaj se normalno dela, ali le za kratek čas, morda 4—5 tednov. Letošnje leto je bilo vsaj toliko boljše, da ni obrat popolnoma stal več tednov, kakor že več let sem. Upanje je tudi, da se bo v letošnjem letu le izboljšala konjunktura.
Letos pri volitvah obratnih zaupnikov plavi niso več vložili svoje liste in je vseh 10 zaupnikov pripadlo nam. Najbrž so gospodje uvideli, da nimajo terena na tem področju. Nam so vedno prorokovali, da bomo itak z našim marksizmom umrli. Zgodilo se je pa baš nasprotno. Star pregovor pravi: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Našim novoizvoljenim obratnim zaupnikom pa želimo, da bi imeli več uspeha, kakor njihovi kolegi v preteklem letu.
Rogaška Slatina. Se dela še vedno normalno. Podjetje ima precej naročil za finejšo stekleno robo, vendar pa še vedno pritiska na obratne zaupnike in delavstvo, da bi pristali na 5 odst. znižanje plač. Delavstvo se temu upira, vendar so gotovi elementi med njimi, ki zagovarjajo početje podjetja. Ko to pišemo, še ne vemo, kako bo stvar izpadla. Sodruge opozarjamo, naj se drže sklepov naših konferenc, če ne, bodo odgovornost za to sami nosili.
Straža. Dela se samo na mali banji, in to s samimi avtomatskimi stroji, izvzemši ene delavnice, ki dela ročno steklenice.
Izdelujejo se večinoma steklenice pivo in kislo vodo. Večina delavstva je brezposelna, le nekaj jih še dela.
STROKOVNI VESTNIK
Stran 4
»DELAVEC«
10. marca 1936
Sisak. Tovarna še vedno stoji, sedaj se širijo govorice, da se bo pričelo obratovati sredi aprila in sicer votlo steklo (Hohlglas). Lastnik tovarne je pred nekoliko dnevi umrl, pa bo najbrž njegov sin, ki je inže-n.ier, prevzel tovarno.
Pančevo. Tovarna normalno obratuje. Ali to ne bo dolgo, ker vsako leto po nekaj mesecev stoji iti bo tudi letos zopet stala. Manjka namreč odjemalcev za šipe. Šipe se tam izdelujejo avtomatsko. Zaposlenih je okrog 150 delavcev.
Darovar. Nekaj časa je tam neki Nemec poizkusil izdelovati električne žarnice, pa ni šlo. Najbrže niso imeli dobrega materiala. Potem so poskusili tudi v Hrastniku. Tudi tam se ni obneslo. Govorilo se je, da bodo novo peč postavili. Do danes tega še niso. Najbrže je dotičnemu gospodu zmanjkalo denarja in sedaj ne more naprej.
Paračin. Dela se normalno. Podjetje vedno pritiska na delavstvo, kdaj bodo že enkrat sprejeli novi predlog kolektivne pogodbe (ali bolje rečeno kazenski zakonik). Delavstvo pa bo preko svoje organizacije svoj osnutek kolek, pogodbe v najkrajšem času podjetju predložilo. Pripravljeno je tudi, se boriti. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se tam sodrugi steklarji združili. Poprej so imeli dve organizaciji, našo in Brat-kovičevo. Ker so pa vsi ostali steklarji v Jugoslaviji v naši organizaciji, so tudi so-drugi v Paračinu to uvideli in pristopili k nam. Mi jih podzdravljamo v naši sredi in želimo, da bi ta združitev tudi rodila uspehe.
Inozemstvo
Amerika.
Izdelava nevidnega stekla. Steklarska firma Invisibe (Has Compani of Amerika v Newyorku bo v kratkem začela izdelovati šipe za izložbe, ki bodo, kakor da so nevidne. Obetajo si, da bo vsled te novosti precej naročil.
Belgija. V trustu za strojno izdelavo stekla je prišlo do nesporazuma in so se konflikti tako poostrili, da je že več tovarn izstopilo, ker se ne strinjajo s prodajno politiko trusta.
Rumunija. Firma Securit v Bukarešti je zgradila novo tovarno za izdelavo Kristalnega stekla in ho v najkrajšem času pričela obratovati.
Steklarna v Temešti je pred kratkim pričela izdelovati stekla za razsvetljavo. Dobila je 'toliko naročil, da so morali dozidati še eno peč. Fabrika ima že za nekaj mesecev v naprej naročeno steklo, in sicer za vsak mesec za 1 milijon leijev.
Avstrija. Avstrijske steklarne za izdelavo šip so pričele po novem letu obratovati in bodo delale do konca marca.
Potreba šip v Avstriji se je znižala za 50 odst. in to vsled tega, ker se od leta 1931 naprej ne gradi več toliko stanovanjskih hiš.
LESNI DELAVCI
Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije, podružnica Ljubljana, obvešča vse lesne delavce, da se vrši podružnični 42. občni zbor dne 15. marca 1936 ob 9. uri dopoldan v mali dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, zadnji vhod iz Čopove ulice,
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo podružnične uprave.
3. Poročilo centralne uprave
4. Volitev nove uprave podružnice.
5. Predlogi in nasveti.
6. Raznoterosti.
Sodrugi lesni delavci, občni zbor je vrhovni forum, na katerem se poda poročilo o delovanju celega leta. Dolžnost je vsakega, da se občnega zbora udeleži, ter pove svoje mnenje. Ne kritizirati po raznih beznicah in blatiti posamezne funkcionarje. Sedaj je čas, da vsakdo pove svoje kar ga teži, ter naj prevzame funkcije, ter se s tem pokaže, kaj je in kaj zna.
Sodrugi v boj za boljšo bodočnost delavskega razreda!	"	Odbor.
VABILO
na veliko zborovanje stavbinskega delavstva Ljubljane in okolice, ki se vrii v nedeljo, dne 15. marca 1936 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Poroča Filip Uratnik in Tomaž Brejc: o zapostavljanju stavbinskega delavstva pri Javni borzi dela in pri drugih institucijah.
Zahtevamo: Tarifno pogodbo za vsa stav-binska podjetja.
MONOPOLCI
Centralna uprava Zveze monopolskega delavstva v Beogradu je sporočila, da so bili delegati iste dne 18 . II. 1936 na Monopolni upravi ter zastopniki beograjske Delavske zibornice. Vložili so svoj protest radi tega, ker ni bil »Penzijski pravilnik« poslan, predno je bil objavljen .v »Služb, novinah«, delavstvu, oziroma Delavskim zbornicam v končni pregled, do česar ima delavstvo po zakonu pravico.
Od Monopolne Uprave so bili .prisotni načelnik Monopolne Uiprave g. Mrakovič, kateri je tudi delal prvotni osnutek »Penzij-skega pravilnika«, nadalje referent za delavska vprašanja g. Subotič in načelnik sploš. odeljenja M. U. g. Nikolič.
Ker so isti sami uvideli, da se bi s tem ».pravilnikom« napravila krivica delavstvu, je g. Subotič naprosil delegate, naj podajo
svoje zahteve, da jih bodo predložili prvi seji Mon. Uipr. v pretres.
Delegati so podali v 'glavnem sledeče zahteve:
1. Delavstvo mora imeti svoje zastopstvo v »Penzijskem fondu« in to v razmerju, v kakršnem bode plačevalo svoje prispevke. Edino v tem slučaju bi moglo delavstvo prevzeti nase odgovornost in prevzeti breme povišanja prispevkov, oziroma znižanje pokojnin, če bi bil deficit.
Po že izdanem pravilniku ima pa samo dolžnost plačevati — kontrole vršiti pa ne.
2. Zahtevamo, da se že penzioniranim delavcem(kam) poviša penzija in da se ista regulira z novim »Pravilnikom o penziji«.
3. Prispevki delavcev in delavk so z ozirom na nizke penzije neobično veliki.
(Vsak delavec in delavka bo plačevala za penzijski fond circa dvodnevni zaslužek vsak mesec. Ob tej iprilika naj omenimo, d^ danes najbolj vpijejo oni, da mlajjši nočejo plačevati, kateri sami niso pred circa 33 leti hoteli za penzijo plačevati niti 2 (dva) kraj-cerja na teden — .dasi jih je sam g. dr. Janez E. Krek opominjal, da jim bo še žal. Zato roko na sreče in naj rečite: »Mea culpa, moj g»eh!« Toliko v pojasnilo mlajšim, da bodo vedeli, zaikaj tolika vpitja in govorenja, zakriti hočejo svojo napako!)
4. Pravilnik je samo za stalne delavce. Zahtevamo, da se omogoči tudi nestalnim delavcem vstop v istega. (Čim ve8' nas bo, manjši bodo prispevki.)
5. Po tem pravilniku se ne daje možnost penzionistu, da bi se zdravil na račun fonda, dasi je to pri vseh državnih penzijskih fondih. Zahtevamo, da se tudi v že izdani pravilnik vnese ta paragraf. (Tudi ipri nas v tobačni tovarni imajo stari penzionisti pravico do zdravnika. Ali naj pustimo, da po novem ne bodo imeli več te pravice in z njimi tudi mi ne?)
Nadalje so si pridržali pravico, predložiti še spremembe, katere bodo zahtevale po-edine tovarne (podružnice).
Oib tej priliki so sami gospodje na M. U. priznali, da je pravilnik nejasen in, da bodo pri izdanju tolmačenj k istemu upoštevali tudi želje delavstva.
Le onim delavkam, katere želijo, da bi našo »Zvezo« čimprej vrag vzel, le njim je ta pravilnik tako jasen, da ne bi smeli niti delavski zaupniki, dasi je to njihova dolžnost, na javnem sestanku izraziti svoje bojazni, da bi le kdo ne napravil kakšno tolmačenje v škodo delavstva.
Če so pa tako sigurne — njim dane — obljube od gotove strani, da se bodo iste tudi popolnoma izpolnile, potem jim bomo pa tudi mi od srca častitali — eno si ipa pridržujemo in to je: če se pa iste ne izpolnijo tako kot jim je obljubljeno — potem naj se ne jeze na našo Zvezo in nas, ampak naj... (to jim bomo pa takrat povedali, če nas bodo napadali!)
Le eno še pripominjamo: nai cilj je v
naših »Pravilih« in v naših želodcih, to je: izboljšati si svoj položaj in živeti človeško dostojno življenje!
Dovolj dolbička ima naša Uprava, da nam to da — le če hoče in če hočemo mi!
»Prostovoljni dinar« je bil izplačan ss. Ferkal Alojziju, Gostničar Ivani in Oblak Angeli. Hvala sodrugom-icam!
*
Glede premoga letos ni bila mišljena nabava premoga za jesen, ker pa se je že več članov-ic oglasilo, da misli mesečno vnaprej plačevati, se tem potom javlja: Kdor misli premog naročiti, naj se javi pri s. Frecetu, kjer bode dobil poštne položnice za vplačevanje na pošti, ker ipo tovarni se ne bode in tudi ni dovoljeno pobirati. Kdor bi pa plačeval pri svojem zaupniku v opoldanskem odmoru, naj pa zahteva v teku 3 dni od istega potrdilo od vplačane vsote, potpisano od s. Freceta, drugačna vplačila se ne bode vpoštevalo. Vplačevanje se prične dne 16. marca 1936.
STROJNIKI
Organizacija strojnikov in kurjačev je imela v nedeljo, ne 16. februarja t. 1. sestanek strojnikov za Maribor in okolico. Sestanek bi bil lahko bolje obiskan, pa smo vendar zadovoljni s tem obiskom, posebno, ker so se mariborski strojniki in kurjači zavezali, da ne bodo prej mirovali, da bode poslednji strojnik in kurjač organiziran. Na sestanku je poročal kolega Škulj iz Ljubljane o pokojninskem zavarovanju in kolega Oblak iz Jesenic pa v splošnem 'gibanju strojnikov in kurjačev. Poročila so bila s splošnim zadovoljstvom vzeta na znanje, s prošnjo, da bi se slični sestanki večkrat vršili. Posebno razveseljivo je bilo poročilo, da je organizacija strojnikov preteklo leto napredovala preko 100% na članstvu. V kratkem bode organizacija izdala svoje tehnično glasilo: ».Strojniški vestnik«, na katerega opozarjamo vse strojnike in kurjače posebno glede na to, ker bodemo prinašali predavanje mojega strojniškega tečaja in najnovejše tehnične članke o parnih strojih in elektriki. Vse kolege strojnike in kurjače v Sloveniji ponovno vabimo, vsi v svojo organizacijo, V skupnosti je moč, v delu rešitev! — Š.
OBČNI ZBOR »DEL. GLASB. DRUŠTVA ZARJE« bo v soboto, dne 21. marca 1936 ob pol 8. uri zvečer v glasbeni sobi v Delavski zbornici (vhod iz Čopove ulice preko dvorišča).
Dnevni red:
1. Poročilo odbora.
2. Poročilo kontrole.
3. Načrt za bodoče delovanje.
4. Volitve.
5. Razno.
Ustanovniki in redni člani, pridite vsi na občni zbor, da slišite, kako deluje »Zarja«.
Družnost!
Blaž Korošec t. č. predsednik.
Mici Selanova t. č. tajnica.
Kultura
ŽIVILCI
A. A. Purcell — umrl.
Po poročilu internacionalne strokovne zveze I. G. B. je umrl s. A. A. Purcell, star 63 let.
Sodrug Purcell nam je znan kod predsednik, ki je vodil kongres I. G. B. leta 1924 na Dunaju. Ta kongres je bil za I. U. L. (int, unija živilcev) silno važent .kjjfejr, ..je sklepal tudi o položaju živilskih delavčev. Sodrug Purcell se je zavzel za postulat pekovskih pomočnikov, predvsem za odpravo nočnega dela itd.
Ohranimo mu trajen in časten spomin!
Mehanizirane pekarne.
V	začetku prve petletke je zavzelo me-haniziranje pekarn v Rusiji izredno visok dvig. Še leta 1929 so krile državne pekarne le 33 odstotkov splošne potrebe kruha v sovjetski Rusiji. Lansko leto pa že 98 odstotkov. Število državnih krušnih tovarn (pekarn) s lOOt—1000 pekov in konditerjev, se je dvignilo let» 1931 od 97 na 275. Večina teh tovarn je popolnoma mehiniziranih in opremljenih z najnovejšo tehniko.
Po odpravi sistema krušnih kart se je silno dvignila produkcija in uporaba iboljšega peciva v celi državi. Leta 1931 so izdelale državne tovarne kruha 4.07 nulijnov ton knu-ha, leta 1935 pa že 7.74 milijonov ton.
Moskva z 11 velikimi mehaniziranimi krušnimi tovarnami s 40 pečmi producira dnevno 2100 ton ali 2 milijona 100 tisoč kg kruha ter zavzema prvo mesto. Leningrad ima 4 take pekarne z 18 pečmi z dnevno produkcijo 1030 ton (1 milijon 30.000 kg) kruha. Ostala velika mesta v Rusiji imajo po eno tovarno z 2—6 pečmi.
»Književni Savremenik« št. 2 je izšla in prinaša lepe razprave kakor »Berlinski kongres pravnikov«, izgledi fašizma in zaščita kulture »Priroda in dialektika« itd. Dobiva se: Zagreb, Meduličeva 18.
»Snaga« št. 2 prinaša več razprav, med njimi:	»Nemci	gladujejo	pod fažiizmom«,
»Nekoliko besed delavskim iitalcem« od Plehanova, odlomek Tollei^eve dram« »Hin-kemann« itd.
Sedem godine borbe. Napisal Rozmjajer Anton. Brošura priča o razmerah, ki vladajo v pekarski obrti, pa borba za odpravo nočnega dela in na nedeljski počitek.
Književni horizonti zvezek 2—3 prinaša slika 72 kipov Tine Kosa in več dobrih razprav in (pregledov.
»Svoboda« 2. številka prinaša poleg slik več razprav in je prav lep delavski družinski list. Naročajte, kdor še ga nimia. Stane mesečno samo 1.50 Din.
Nesreča nikdar ne počiva. '
Vsak dan beremo o različnih nesrečah in nezgodah. Če ni takoj pomoč na mestu, potem se velikokrat zgodi, da mora ponesrečenec umreti, ker ni nobenega, ki bi znal pravilno pomagati.
Za take .slučaje je spisal dr. Karel Petrič poučno knjigo »Prva pomoč pri nezgodah in nega bolnika«. To knjigo bi .moral imeti vsak delavec, da bi lahko pomagal tovarišu, če se mu kaj pripeti.
V	tej knjigi boste našli nasvete za vse primere, kjer je potrebna hitra pomoč.
Tudi za dolgotrajne bolezni Vam da dosti neprecenljivih nasvetov. Pove Vam, kako morate bolniku streči in kako je treba z njim ravnati, da se njegova bolezen ne poslabša. Pouči Vas, kako morate bolniku pri raznih boleznih kuhati, kako morate urediti njegovo posteljo in sobo. Tudi o tem, kako je treba preobvezovati in mu dajati zdravila, Vas pouči. Pri vseh člankih so tudi slike, ki Vam vse pojasnijo, česar morda s samimi opisi ne bi razumeli.
Pred to knjigo so izšle š.e tri zdravniške knjige dr. Karla Petriča: »Človek«, »Bolezni« in »Nalezljive bolezni«. Vse štiri tvorijo obsežno zdravniško delo, ki ne b;L smelo manjkati v nobeni hiši.	,iL!11 ■
Vsaka knjiga stane 30 dinarjev. — Vse knjige se naročijo pri upravi »Žena in dom«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. — Našim naročnikom jih toplo priporočamo!
Delavci! NajcenejSe se oblečete, ako kupite narejene moške in deSke obleke ln perilo domačega Izdelka tovarne
„TRIGLA V“,
JOSIP OLUP, Ljubljana, Slarl trg S, Ped Tranlo 1 in Kolodvorska I.
V	zalogi Ima vedno hlaievlne, klobuke, čepice, tkanine, Sifone itd.
Obleke In perilo se Ugotavlja tudi po meri po najnižjih cenab in do najnovejSl fazonl.
Mo|e geslo je: Dobro blago, najbollia Izdelava, nizke cene !
’ —'V
ZDRAVJE
se čuva s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč, če pijete »HERSAN ČAJ«, ki je prirejen z mešanico posebnih zdravilnih zelišč po predpisih Doktorja R. W. Pear-sona, šefa zdravnika v Bengaliji (And Indija).	h	’
Dolgoletne izkušnje so ugotovile vrednost »HERSAN ČAJA« in to z nedvom-ljivim uspehom, pri boleznih: poapnenju žil, bolezni krvi, ori ženskih boleznih, pri motnjah menstruacije, (mesečno perilo),, migrene, revmatizmu, pri boleznih na ledvicah, jetirah, pri želodčniku, zaprtju, gihtu, obolenjih čreva, pri hemeroidah, zoper splošno in iprenaglo debelost, ter proti zgagi. — »HERSAN C A J« se dobiva v vseh lekarnah. Pošlje se Vam brezplačno na poskušnjo.
RADIOSAN, ZAGREB
Dukljaninova 1.
Reg. S. R. 14001 1935
Književnost
Romain Rolland, svetovno znani pisatelj in pacifist, avtor trilogije »Jean Christof«, živjenjepisov Michelangela in Leva Tolstega in mnogo drugih, je pred kratkim obhajal 70 letnicQ rojstva. Ob tej priliki so francoski levičarski pisatelji in misleci priredili veliko' proslavo v dvorani Mutualite, ki se je je udeležilo nad 6000 oseb, med drugimi: Au-dre Gide, Perrin, Langevin, Jean Richard Bloch, Stefan Zweig, Forster, Charles Vil-drac, Andre Chamson, Guehennos, Heinrich Mann, Gustav Regler, sovjetski pisatelj Leonid Leonov in drugi. Prečitane so bile brzojavne čestitke, ki so jih poslali Maksim Gorkij, Dimitrov, znan iz procesa o požigu Reiclistaga, Beneš, Masaryk in voditelj sovjetske Kitajske Wan Min. Navdušenje v dvorani je doseglo svoj višek, ko sta si med zvoki Internacionale voditelj francoskih so-cijalistov Leon Blum in voditelj francoskih komunistov Marcel Cachin na odru podala rok in se slovesno priznala k idealom Ro-maina Rollauda, ki mu je s proslave bil postan brzojavni pozdrav.
Nazorna vzgoja tehnikov. V bližini Leningrada je dala sovjetska vlqda v šolske namene večje zemljišče na razpolago, kjer bodo 15 letni dijaki zgradili celo moderno mesto v miniaturi, ki bo imelo tudi tovarne, delavnica za letala in letališče kakor tudi pravo miniaturno železnico. V ta namen so odobreni potrebni krediti. V Odesi je komisarijat za paroplovbo dovolil 300 tisoč rubljev kredita v svrho, da učenci zftrade v miniaturi popolno moderno obmorsko pristanišče.
Umrl je v 85. letu življenja ruski učenjak profesor Ivan Pavlov, ki je za svoje znanstveno delo o vzročnih refleksih prejel leta 1904. Noblov,o nagrado. Čeprav konservativnega mišljenja, je v Sovjetski Rusiji užival kot učenjak velik ugled in ob njegovi osemdesetletnici so mu bile prirejene velike svečanosti. Ob tej priliki je sovjetski komisar za narodno zdravje, Semaško, napisal v »Moskovski reviji« o njem značilne besede: Ta politični konservativec in nasprotnik boljševizma je bil v svojih delih pravi revolucijonarec. S svojo teorijo »vzročnih refleksov« nam je dal v roke najboljše orožje proti filozofskemu idealizmu.
ČITAJTEl
ROMAN »ENAINŠTIRIDESETI« je krasen ruski roman iz državljanske^ vojne v Turkestanu (Srednja Azija). Knjiga je opremljna s filmskimi slikami, ker se ta roman igra tudi v filmu.
Knjiga stane samo 10 Din- Naroča se: Proletarska knjižnica, Ljubljana, Poštni predal 290.
Naročite!
Delavci!
Kupujte obleke moške in deške, perilo in tudi druge potrebščine po n a j n i ž j i h cenah le pri
tvrdki Ivan Sax,
Ljubljana, Mestni trg 1* in Pod Trančo št. 3.
Pozor! Vatno je tudi za Vas! čltaitel
Ker je dosegla denarna stiska vrhunec, smo znižali cene do skrajnosti, da s tem omogočimo nakup spomladanskih moških oblačil. — Oglejte sl neobvezno naso zalogo.
Za solidno postrežbo naj Vam jamči že 35 letni obstoj tvrdke.
j. OLUP, Ljubljana, Stari *rg 2.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.