£Q ljubljanska banka GORENJSKE KREDITNE BANKE LETO XXV. - Številka 91 Ustanovitelji: ob«, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka "» Trilc - izdaja CP Gorenjski tisk ^anJ. Glavni urednik Anton Miklavčič *■ Odgovorni urednik Albin Učakar SOCIALISTIČNE Z KRANJ, sreda, 22. 11. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. januarja 1958 kot poltc-dnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah In sobotah, ZA GORENJSKO združeno zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov POTRJENA SOLIDARNOST 8j7,49 odstotka kmetov in 69,83 odstotka elavcev, obrtnikov in upokojencev na Gorskem je glasovalo za izenačitev pravic venskfhbno ,kot v dru*ih sl°- *lav.U P,°kr,ajlnah' kJer 80 Vanoi In kl«ečkl zavaro- »Cvali1 edelJO,ln P°nede«ek nostl >h družitev skup-Uja /a^avstvenega zavarovale tud\ ,zcnačltev pravic, so ctli 7» Gorenjskem odlo-te,n Jd/?ev ^upnosti. S lr, J^L11 Potrjeni nujnost ^arsS arnost' kl bosta v Posiei e.m .Pripomogli, da bo laže sin 1 naše kmetijstvo v P° poti preobrazbe. 8kelr,n^deljo »o na Gorenj* *lh 8laiaSOyaU km«tje v svo-niki8lasovaillln enotah Qbrt yPoHenc°«Slenl Pri n^ih in ?763 vpWanlhlV SV°jlh- °d le ElaCh kmetovalcev se (91,58 od fnja "težilo 3348 ?dstotka fa)- 3294 ali ",49 i e«ačitB„ ^e Skovalo za SUo 97 (2 ?7raViC- Proti *ih le javnih „, 7 odstotka), neve- 88 0-54 S?Vnic pa * bil° Od 2 totka>-kov. tonn2i Vplsani" obrtni-Up°koJenS,en,h pri "*ih ta l!delež lo ,,Ve"* Je psovanja I* *wSh L67'40 odstotka Jih je17h5,J ali ™ olji Javnih *ii Uo proti' ne" 814 ali 2 «,a80vnlc Pa ^ bilo V * odstotka. Vau Pd^eljek Pa so glaso- ^nc,7avcl oziroma zavaro- m** dela tn,Zacijah zdr"že- Ho skUDnn..i^ dru8ta delov-i? 0d «.019 vpi- •w« (88,63 odstot- ka). Za izenačitev pravic in združitev jih je glasovalo 47.350 ali 70,65 odstotka. Proti jih je bilo 10.470 (15,62 odstotka), neveljavnih glasovnic pa je bilo 1582 (2,36 odstotka). Tako je v skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (delavci, obrtniki, zaposlenih pri njih in upokojenci) bilo na Gorenjskem vpisanih 89.651, glasovalo pa jih 76.926 ali 85,81 odstotka. Od vpisanih jih je 62.604 ali 69,83 odstotka glasovalo za združitev, 12.626 ali 13,64 odstotka jih je bilo proti, 2096 glasovnic ali 2,34 odstotka pa je bilo neveljavnih. V skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov pa je, kot že rečeno, glasovalo za združitev 3294 od vpisanih ali 87,49 odstotka. Največ kmetovalcev se je udeležilo glasovanja v nedeljo v jeseniški občini (95,85 odstotka). Prav tako je v jeseniški občini največ kmetovalcev glasovalo za združitev (93 odstotkov). Od obrtnikov, zaposlenih pri njih in od upokojencev jih je največ glasovalo v tržiški občini (84 odstotkov), za združitev pa jih je bilo največ v jeseniški občini (80,20 odstotka). Med delavci je bila najboljša udeležba na glasovalnih mestih v tržiški občini (91,28 odstotka), za združitev oziroma izenačitev pravic pa je glasovalo največ delavcev v jeseniški občini (77 odstotkov). A. Žalar v današnji številki Posebna kulturna rubrika SNOVANJA ,<£ohu$ . 2o i> I • "Aa#P LET O) o strokovne nasvete in pomoč pri izbiri opreme za smučanje vam nudi učitelj smučanja vsak delovni dan od 20.11. do 5.12. in od 15.12. do 26.12. v času od 15.30 do 19. ure m 0> ODDELEK ŠPORT, TURIZEM V I. NADSTROPJU o c «0 VABLJENI KRANJ v*. «nqo\ 6* PRVA VESOLJKA NA OBISKU V KRANJU - Včeraj dopoldne Je v Kranj prispela tričlanska delegacija Komiteja sovjetskih žena, kl Jo vodi slavna Valentina TerjeŠkova. V stavbi občinske skupščine so visoke goste sprejeli podpredsednik Janez Sušnik, predsednik občinskega komiteja ZK Franc Rogelj, predsednik občinske konference SZDL Anton Volčič, načelnik skupščinske pisarne Vid Pogačnik ter predstavnice konference za družbeno aktivnost žena ia Kranja in z Jesenic. Janez Sušnik je obiskovalke najprej seznanil t glavnimi značilnostmi mesta in komune, potem pa so skupaj odšli v tovarno Sava. Sledilo Je kosilo v preddvorskem hotelu Bor, kratek obisk Bleda In — popoldan — ogled stalne muzejske zbirke »Slovenska žena v revoluciji«. Terješkovo so ljudje povsod navdušeno pozdravljali, čeprav bo 16. Junija 1973 minilo že deset let, odkar Je kot prva In doslej edina ženska prekoračila mejo vesolja, njen podvig očitno nI pozabljen. Kot smo zvedeli, danes 37-letna rjavolaska vitke postave in zalega obraza še vedno rada sede v reaktivno letalo. Kljub novim obveznostim nI zanemarila pilotskih veščin. Svež, mladosten videz kaže, da bi bila sposobna znova krmariti skoraj pettonsko kabino Vostok, s kakršno Je nekoč, v družbi stanovskega kolege Bijkovskega 46-krat obkrožila zemljo ter po 70 urah ln 50 minutah srečno pristala ha tleh. Na sliki: Terješkova druga z desne. (I. G.) — Foto: F. Perdan XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1 JESENICE £ Za torek, 21. novembra, je komite občinske konference ZKS Jesenice sklical 4. sejo občinske konference zveze komunistov. Na seji so obravnavali naloge organizacij zveze komunistov v občini na podlagi Titovega pisma, kadrovske in organizacijske spremembe ter probleme socialne diferenciacije. 0 V soboto, 18. novembra, je bil seminar za vodstva aktivov mladinske organizacije na šolah, ki ga je pripravila občinska konferenca ZMS Jesenice. Na seminarju so največ govorili o skupnih akcijah v tem Šolskem letu. D. S. KRANJ g Danes opoldne se bo sestal medobčinski svet zveze komunistov za Gorenjsko. Obravnaval bo problematiko javne in državne varnosti. £ Jutri popoldne bo v Kranju seja kluba odbornikov. Razpravljali bodo o zazidalnem načrtu Planine, vrsti stanovanj in opremljenosti tega dela Kranja. Razen tega pa bodo obravnavali tudi izhodišča za program stanovanjske gradnje v občini. 0 Ta teden se bodo začele redne letne skupščine krajevnih organizacij zveze borcev v občini. V soboto bodo redne letne skupščine na Beli, v Naklem, Slruževem, na Orehku, Gorenji Savi in na Podblici. A. Ž. 0 Osnovna organizacija zveze komunistov v Stražišču bo jutri, ob 19. uri v fizikalni dvorani osnovne šole Lucijan Seljak pripravila predavanje za vse člane zveze komunistov v organizaciji. O delu zveze komunistov v sedanjem družbenoekonomskem razvoju bo govoril Vinko Hafner. A. ž. RADOVLJICA 0 Radovljica, 21. novembra — Popoldne se je začela politična šola za mlade družbenopolitične delavec, mlade komuniste in za kandidate za sprejem v zvezo komunistov, šola bo trajala do 22. decembra. 0 Danes dopoldne se bosta v Radovljici sestali verska komisija pri skupščini občine in komisija za odnose med cerkvijo in družbo pri občinski konferenci socialistične zveze. Obravnavali bosta nekatera aktualna vprašanja. £ V petek pa se bo sestal svet za narodno obrambo pri skupščini občine. A. Ž. TRŽIČ - 0 V četrtek, 16. novembra, je bil sestanek članov ZK pedagoških delavcev občine Tržič. Sestanek je bil kot priprava na ustanovitev osnovne organizacije prosvetnih delavcev, kar je bil sklep občinske konference in komiteja ZK Tržič. Poleg nove osnovne organizacije prosvetnih delavcev se bodo ustanovile osnovne organizacije tudi v delovnih kolektivih BPT in Peko. Na sestanku so sprejeli nekaj smernic za bodoče delo osnovne organizacije in sklep, da dosedanji sekretariat aktiva pedagoških delavcev skupno s kadrovsko komisijo pri občinskem komiteju ZK Tržič pripravi volitve novega vodstva osnovne organizacije pedagoških delavcev. Ustanovna konferenca osnovne organizacije ZK pedagoških delavcev bo 6. decembra. -jp Opozarjamo lastnike — uporabnike vseh vrst motornih vozil, katerim bo veljavnost registracije potekla dne 31. decembra 1972, da le-to podaljšajo pred iztekom veljavnosti v času od 20. novembra do 25. decembra 1972 pri oddelku za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj v rednem delovnem času ali pa vozilo odjavijo in oddajo evidenčne tablice vozila. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za splošno upravne zadeve Delovne organizacije v zaostanku Koordinacijski odbor za uresničevanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah v kranjski občini je pred nedavnim na redni seji ugotovil, da v večini večjih delovnih organizacij v kranjski občini predvidevajo ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela. V teh delov-nil organizacijah so se tudi že dodobra seznanili z vsebino in s pomenom ustavnih dopolnil. Po drugi strani pa so v manjših delovnih organizacijah na tem področju precej v zaostanku. Vzrok za to je predvsem pomanjkanje kadrov in številne nejasnosti, ki si jih sami ne znajo razložiti. Zato je koordinacijski odbor sklenil, da bo do srede decembra pripravil srečanja oziroma obiske v takšnih organizacijah in jim skušal pomagati, člani odbora so se odločili tudi za poseben študijski sestanek, na katerem naj bi preučili vse značilnosti pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Odbor je tudi ocenil, da so pri uresničevanju ustavnih dopolnil doslej naredili največ v kranjski Savi, kjer so že od 1. julija v prehodnem obdobju delovanja temeljne organiza- Pobuda za mladinski dom Krajevna organizacija zveze komunistov Zlato polje — Struževo je poslala vsem organizacijam zveze komunistov v kranjski občimi in drugim družbenopolitičnim organizacijam pismo s pobudo, da podprejo gradnjo mladinskega doma v Kranju ali pridobitev prostorov za mladino že v zgrajenem objektu. Ugotavljajo, da je o želji in potrebi po mladinskem domu v Kranju govora že vrsto let in da je bilo tudi že vrsto obljub. Menijo, da mladina v Kranju potrebuje svoje prostore za razvijanje različnih dejavnosti v prostem času. A. 2. cije združenega dela. V tem podjetju imajo namreč vse predpise za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela že sprejete in bodo do 20. decembra Imeli že volitve novih organov. Trenutnj pa v podjetju teče razprav* o samoupravnih sporazumi* A. *• Pred tretjo konferenco ZKJ Mladi naj dokažejo, da so vredni zaupanja Tretja konferenca ZKJ bo obravnavala in AolfS. stališča in politiko zveze komunistov do aktivne uc7nJŽ. be mladine pri graditvi samoupravne socialistične o be. Hkrati bo konferenca napovedala odločen boj nokratizmu in birokratizmu, ki onemogočata e»akop,]1(). no vključevanje mlade generacije v samoupravne o se. In to mladih, ki imajo znanje, sposobnosti in v da posežejo v družbena dogajanja. Na konfereJlCsegIi bodo komunisti morali dogovoriti, kako bodo ao ^ te cilje, še posebno odgovorne bodo naloge tist^ munistov, ki delajo z mladino in v mladinski" or* zacijah. To še toliko bolj, ker pismo predsednika .„ in izvršnega biroja ZKJ poziva k odločnemu izvaJ sprejete politike. r„zPlo* Vendar bo še tolikšna vnema komunistov or<-na, če predvsem mladi sami ne bodo pokazali .v ta|jjil. in odgovornosti za izvajanje sprejetih nalog in * etj« že v razpravah o tezah za pripravo dokumentov . konference so se mladi bodisi iz šol ali delovnih o h^Q zacij često pritoževali, da jih starejši tovariši Pre tf upoštevajo in jim ne dovolijo vplivati na dogaJf? podjetju oziroma okolju, v katerem delajo in ž.,v^a' \o, redki med njimi pa so se vprašali, kaj so stori n ^ da bi zbudili zaupanje pri sodelavcih in če so sp ^ j,, kazali voljo za sodelovanje v samoupravnih or*» saiiJ organizacijah v kolektivu ali na terenu in s' s kraj* skušali zagotoviti vpliv na dogajanja v podjetju, ni skupnosti, občini. (ja j« še večkrat pa smo lahko priča razpravam, ^^iH jrebfl premalo poskrbljeno za zabavo in rekreacijo 51 oziroma, da ta ni organizirana tako kot tu zaje-oziroma tako, kot si želijo mladi. Zato se mora^ ^ \ nič kati v gostinske lokale, katerih vzdušje pa " £loVck«' spodbudno za vzgojo in oblikovanje mladcga^^^eV|tjh ------------- .j j - — ---------- m , k vse to naj bi bilo krivo ali nerazumevanje n. rcsi0t8> umov, ki mladim ne dodelijo primernega P jo, Za forumov, ki mladim ne dodelijo primernega J""jniajOi v katerem bi si uredili klub, ali pa, če prostor „3 pomanjkanje denarja. Veliko manj bc£.cc'kP£0 naj račun tega, kaj naj mladi sami naredijo in spoprimejo s težavami, na katere opozarjaj Res, da ni povsod tako, vendar je prav tretjo konferenco čas, da mladi kritično P***'^-^ V°" je delo in za svojo nedelavnost ne krivijo le ^ £3* entpu Hr>ln« In npra7iimpvanla cfnrelšC gene«' Q* gojev dela« in nerazumevanja starejše ^'V^^ej0' je, da z delom, sposobnostjo in znanjem do/- {0 1» so vredni zaupanja. Le tako bodo lahko f, uveW kar se bo zavzela tudi tretja konferenca ZKJ vitev v družbenih in samoupravnih dogajanj^^ataj Organizacijsko utrditi Stf& O pismu predsednika Tita ln Izvršnega biroja predsedstva ZKJ je pred nedavnim razpravljal tudi izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju. Ugotovili so, da pismo ne zadeva le dela organov in organizacij ter članov ZK, marveč tudi druge družbenopolitične organizacije. Tako so poudarili, da je treba v skladu s pismom organizacijsko utrditi organizacije SZDL in oceniti delo občinske konference ln njenih organov. Sklenili so, da bodo v prihodnje posvečali še večjo skrb sodelovanju s krajevnimi organizacijami in pomagali razreševati kadrovske probleme v njih. Kadrovska problematika je tudi ena osnovnih nalog krajevnih organizacij SZDL v okviru priprav na volilne konference. Člani so opozorili, da se je treba intenzivneje vključiti v razprave o novem političnem sistemu in uresničevanje ustavnih sprememb. Tako je med drugim treba preučiti tudi položaj in bodočo vlogo krajevnih skupnosti. Posebej se bo socialistična zveza zavzemala za ustanovitev in izoblikovanje stanovanjske skupnosti, telesno-vzgojne skupnosti, konference za socialno delo ter za sklenitev družbenega dogovora o kadrovski politiki. Zaostriti je ^b*uTp«*J ----* volje«111 '„rc odgovornost tef y , stavniških organov 1*5 učiti in kadrov^0 ^ inšpekcijske službe Jfl0,i Ko so razpravljali o ^ , pouka, so ugotovi"- ptt#> 11 i?-acen'10 en°stav»eje, >rJlbiS,ne bI bi,° ku^S^r^de,apri ti , tfeba t, ' ker «a ne bi ,^Ub,eba k,a»if«eiratl. Cena JS^r J3 000 star»» toudob» ?kuS£0.me motl' le ko »stl k "b k ,,esa Prav ob kan,- et' kI Poseka stroškov s spra- vilom. To velja predvsem za gorske kmete.« Janez Godnov se je v pismu, poslanemu našemu uredništvu, dotaknil tudi prometa z lesom. 0 njem pravi dobesedno takole: »Sem za to, da proda kmet les boljšemu kupcu. In še nekaj bi rad vprašal Gozdno gospodarstvo. Zakaj deli dvakrat na leto premije ali nagrade in iz kakšnega fonda. Lepo bi bilo, da bi se kdo spomnil tudi ostarelih kmetov invalidov, ki jim je dobrodošel vsak dinar. Želim, da bi prinesel novi zakon tudi tem kmetom kaj dobrega. Prav tako sodim, da smo gozdni posestniki premalo seznanjeni z delom Gozdnega gospodarstva. Vsako leto je občni zbor, potem pa ni nobenega sestanka več. Potrebne bi bile široke javne razprave za vse kmete, posestnike gozdov, saj smo vsi kooperanti Gozdnega gospodarstva. Takih sestankov bi se morali udeleževati tudi predstavniki drugih podjetij, ki se ukvarjajo z lesom, ne pa samo predstavniki Gozdnega gospodarstva.« »In še to bi pripomnil,« pravi Godnov. »Kmetje morajo biti vključeni v samoupravo Gozdnih gospodarstev. Njihovi organi morajo imeti enake pravice kot delavski svet Gozdnega gospodarstva ...« Janez Godnov zaključuje svoje pismo z ugotovitvijo, da vsak gozdni posestnik dobro pozna svoj gozd in ve, kateri les je goden za posek in kateri ne. Na koncu Godnov še enkrat poudarja že znano trditev, da bi moral novi zakon predpisati višje cene lesa. V nasprotnem primeru bodo morali kmetje prodajati les boljšemu kupcu in s tem umetno zviševati odkupno ceno. J. Košnjek Radovljiško sta nova njsko i ie* i I tla d je Zbora radovljiške občinske skupščine sta prejšnji teden na skupni seji sklenila, da dajo predlog odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada in osnutek akcijskega programa stanovanjske graditve v občini od 1972. do 1976. leta v javno razpravo. O obeh dokumentih bodo razpravljali v vseh družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V radovljiški občini, ki ima 28.532 prebivalcev, je 8254 stanovanj, v katerih stanuje 8456 družin. Ves stanovanjski fond je precej star, saj je bilo prek 40 odstotkov stanovanj zgrajenih pred letom 1918. Sestav gradnje stanovanj pa je bil po letu 1960 slabši kot v jeseniški občini kot v 31oveniji in v državi. Tako je na primer od vseh stanovanj v občini le dobrih 16 odstotkov družbenih. V zadnjih letih je bilo na leto poprečno zgrajenih le 128 stanovanj, od tega 47 blokovnih in 80 individualnih. Torej je za občino v preteklih letih značilno neskladje med blokovno in individualno stanovanjsko gradnjo. Pri tem je še posebno slabo, da tako rekoč ni bi|o zgrajenih stanovanj za socialno šibke družine. Konec minulega leta je v občini primanjkovalo 851 stanovanj, do 1976. leta pa predvidevajo, da jih bodo potrebovali še dodatnih 625, torej skupaj 1476 stanovanj. Kljub vsem napovedanim spremembam in drugačni skrbi na področju stanovanjske politike v občini predvidevajo, da bo do 1976. leta moč zgraditi le 965 stanovanj. 511 stanovanj, če se v javni razpravi ne bodo vsi skupaj odločili za drugačne variante, Obvoznica bo (če bo vreme) Kranj, 21. novembra — Direktor Cestnega podjetja Kranj Inž. Franc Rihtaršič nam je poveSal, da bodo kranjsko obvoznico asfaltirali do 29. novembra, če jim le vreme ne bo preveč nagajalo. Trenutno končujejo dela na Potokih. Predvidevajo, da bodo obvoznico začeli asfaltirati že ta teden v petek ali v soboto, če bo le asfalt suh. če pa se vreme ne bo ustalilo, bodo izkoristili za asfaltiranje prvi lep dan po praznikih. Prav tako bodo po praznikih najbrž nadaljevali z asfaltiranjem ceste na Zatrnlk. Trenutno Je namreč na Zatr-niku sneg in asfaltiranje ni možno. A. 2. pa bo 1976. leta še vedno primanjkovalo. V programu izgradnje je predvidena izgradnja 488 blokovnih oziroma družbenih stanovanj in 477 individualnih hiš. Razmerje je na videz spet neugodno za družbeno gradnjo, vendar bo do 1976. leta zgrajenih le 187 individualnih hiš, medtem ko je 290 individualnih hiš takšnih, da so letos že v gradnji in predvidevajo, da bodo do takrat zgrajene. V osnutku akcijskega programa je tudi poudarjeno, naj bo rešitev stanovanjskega problema osnovna in glavna naloga občinske skupščine in delovnih organizacij in da naj delovne organizacije pri dodeljevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo zaposlenim dajejo prednost etažni blokovni gradnji. A. Žalar Za program tudi denar Ko je svet gorenjskih občin na zadnji seji razpravljal o izhodiščih za gospodarjenje s prostorom in o osnutku regionalnega "prostorskega razvoja, je bilo v razpravi rečeno, naj bo Gorenjska v slovenskem programu enako ovrednotena kot druge regije. Pri severnem delu Gorenjske bi še posebno morali upoštevati, da je to rekreacijsko območje, ki bi se mu morale druge panoge prilagoditi. Predvsem pa bi bilo treba čimprej urediti prometni problem. V razpravi je bilo tudi rečeno, da rezervat za pitno vodo na Sorskem polju ne more biti le stvar škofjeloške in kranjske občine, marveč pomeni širši družbeni interes, zato naj bi denar za zavarovanje in podobno ludi prispevala širša skupnost. Podobno je bilo ugotovljeno tudi za rudnik urana v škofjeloški občini, za katerega tudi ne bi bilo prav, da bi denar za potrebne naprave in zavarovanja ter podobno prispevala zgolj škofjeloška občina. Skratka, na seji je bilo rečeno, da je za uresničitev v programu začrtanih ciljev treba zagotoviti tudi denar, in to ne na podlagi krajevne oziroma regionalne opredelitve, marveč na podlagi pomembnosti za celotno skupnost. A. Ž. Zbor kranjske podružnice Ljubljanske banke V Kranju bo danes dopoldne prvi redni zbor Ljubljanske banke — podružnice Kranj. Na njem bodo podali poročilo o devet mesečnem poslovanju banke in podruž- nice in razpravljali o predlogu izvršilnega odbora, da postane kranjska podružnica temeljna organizacija združenega dola z vsemi pravicami pravne osebe. A. t. ifO ljubljanska banka Specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom GRAMEX LJUBLJANA vsem cenjenim odjemalcem Gorenjske sporočamo, da 1. decembra 1972 začnemo prodajati vse vrste gradbenega materiala v naši TRGOVSKI HIŠI NA JESENICAH Skladiščna ulica št. 5, telefon 81-179 Žrebna lista bi agovno denarne loterij e Strelske zveze Slovcnr e, Ljubljana Žrebanje je bilo javno, in sicer 18. novembra 1972 z začetkom ob 19. uri pod ne dzorstvom komisije skup- ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Srečk e s Srcčke s končnicami so zadele končnicami so zadele 24500 500 din 04 10 din 08750 500 din 894 30 din 55780 1.000 din 88V14 1.000 din 52610 1.000 din 52285 1.000 din 66430 televizor č-b 06775 oseb. avtomobil 44240 televizor č-b zastava-1300 39090 1 vagon cementa 76 20 din 6991 100 din 63426 500 din 8831 100 din 72406 500 din 93401 1.000 din 53786 pralni stroj 26872 500 din 00376 pralni stroj 91842 500 din 377 • 30 din 10212 1.000 din 727 30 din 63002 1 vagon cementa 08627 500 din 06402 oseb. avtomobil 71537 1.000 din tomos-spaček 358 30 din 753 30 din 0928 100 din 7303 100 din 5968 100 din 94023 500 din 85019 500 dm 20923 500 din 53799 1.000 din 11453 1.000 din 07409 1.000 din 07203 oseb. avtomobil 33239 ponv-ekspres zastava-750 36379 ponv ekspres Pri izplačilu dobitkov nad 500 din odtegne organi- zator predpisani (1C %) davek na dobitek. Dobitke izplačuje Strelska zveza Slovenije, Ljublja- na, Dolenjska cesta 11, vsak dan od 9. do 12. ure in tudi ulični prodajalci dobitke do vrednosti 100 din. *<>&»« NOVOLETNA VOŠČILA ZA BOJ PROTI RAKU Poziv delovnim skupnostim in občanom! Ze štiri leta je prispevala vrsta delovnih skupnosti tn posameznikov v Sloveniji za boj proti raku del sredstev, ki bi jib sicer porabili za osebne novoletne čestitke, katere je nato Društvo objavilo na vidnem mestu ob novem letu. Letos nameravamo zbrati m objaviti ta voščila z imeni darovalcev na vidnem mestu, ne samo v Delu in Dnevniku, ampak tudi v vseh ostalih slovenskih dnevnikih in tednikih. Tako naj bi naša akcija postala vseslovenska in zadovoljila še tako zahtevnega darovalca. Najmanjši znesek za eno objavo v enem časopisu bi bil 500 din, za delovno skupnost oziroma 100 din za posameznika. Cenjena sporočila pričakujemo do 4/12-1972, da vam lahko na vašo željo pošljemo ponudbo z osnutkom naročilnice. Vljudno vas vabimo, da se odločite za tak način voščil in tako podprete razširitev dela Društva ter čim prejšnjo uresničitev Centra za zgodnje odkrivanje raka na dojki, za katerega zbiramo sredstva že od dneva žena 8. marca 1972 dalje. Vsem darovalcem že vnaprej iskrena hvala. DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61105 LJUBLJANA, pp. 25 tel. 322-862 od 9. do 12. ure. Mesec tehnike v Škof j i Loki Posvet predstavnikov občinskih organizacij Ljudske tehnike na Gorenjskem — V Škof ji Loki bo septembra mesec tehnike V petek popoldne so se v Kranju sestali na že 26. posvetu predstavniki občinskih svetov organizacij Ljudske tehnike na Gorenjskem. Najprej so udeleženci seje Štirih občin, odsotni so bili predstavniki Tržiča, Kamnika in Domžal, razpravljali o izpolnitvi sklepov zadnje seje. V nadaljevanju so predstavniki občin podali kratka poročila o delovanju svojih organizacij. Zdi se, da imajo mladi tehniki najbolje zastavljeno delo v kranjski občini. Deset organizacij in 2111 aktivnih članov dovolj zgovorno priča o tem. Kljub temu pa bi bili uspehi lahko še večji, če bi bilo več denarja, kar bi zagotovilo, da bi bilo mogoče zaposliti pedagoge, ki bi usmerjali delo mladine. Med vsemi -občinskimi organizacijami se trenutno le v Radovljici ne ubadajo 7. denarnimi težavami. Žal pa je v tej občini zelo boleča točka vprašanje kadrov. Kljub dobro urejenim delavnicam na vseh šestih osemletkah v tej komuni jih ni mogoče dobiti. Na Jesenicah se je število organizacij ljudske tehnike v kratkem času zmanjšalo iz dvajset na tri. Za to je mnogo krivo nerazumevanje delovnih organizacij, ki za delo mladine na tem področju nakažejo le malenkostna sredstva. čc se stanje ne bo izboljšalo, so člani občinskega sveta LT že v kratkem pripravljeni dati ostavko. Tudi pri nas štc\ilo organizacij in članov pada, le da nekoliko počasneje, je dejal predstavnik Škofje Loke. Jedro naše dejavnosti trenutno predstavljajo šole. Upanje je le še, da bo ob praznovanju prihodnje leto na račun organizacij LT priteklo nekaj več denarja. Predstavnik škofje Loke jc v nadaljevanju zagotovil, da Boj proti alkoholizmu Člani kluba zdravljenih alkoholikov se vsako sredo zberejo v dvorani družbenopolitičnih organizacij v Radovljici. Pogovarjajo se o delu in nalogah kluba in članov. V mesecu boja proti alkoholizmu pa so si zadali še druge naloge. Tako bodo pripravili predavanja za občane v kino dvorani v Radovljici in v osnovnih šolah v občini. Vsi člani pa so še posebno zadovoljni, ker so jim družbenopolitične organizacije v občini vedno pripravljene pomagati. F. Debeljak bo do sredine prihodnjega meseca pripravljen predlog prireditev za septembrski mesec tehnike. Približno istočasno pa bodo vse organizacije LT na Gorenjskem pripravile tudi koledar prireditev za prihodnje leto. Predstavniki občinskih organizacij LT so se pogovarjali tudi o pismu predsedni- ka Tita in izvršnega biro 3 ZKJ ter o nadaljnjem °<->lu' ob koncu pa sklenili, »g organizacije občinske tehnlvC, preimenujejo v občinske ze organizacij za tehnie kulturo. Prihodnje posvetovanj v drugi polovici decembra Radovljici. j. Govek»r MORALNO MATERIALNO PODPORO! Člani združenja klubov zdravljenih alko*1*? likov so govorili o svojem delu in težav polov** V soboto, 18. so se zbrali na sestanku klubov alkoholikov SRS novembra, plenarnem zdravljenih v Čufaije- ljici tudi več kot bolnikov z Gorenjske^ dar pa ne le v bolnistu Ven- cah, občine bi morale dati a* p0. vem domu na Jesenicah številni predsedniki in člani klubov vse Slovenije, predstavniki jeseniške občine in družbenopolitičnih organizacij in drugi. Po plenarnem sestanku je bila ustanovna skupščina zveze klubov zdravljenih alkoholikov SRS za Gorenjsko. Po pozdravnem govoru Tomaža Ertlja, ki je nadomeščal pokrovitelja plenarnega sestanka generalnega direktorja Železarne Jesenice mag. inž. Petra Kunca, je predsednik združenja dr. Janez Ru-gelj spregovoril o možnostih za zdravljenje in rehabilitacijo desettisočih alkoholikov. V s\ ojem poročilu je poudaril, da so organizirali plenum v okviru novembrske akcije za boj proti alkoholizmu. Namen te akcije je predvsem v tem, da bi poiskali mož-tiosti za zdravljenje 10.000 alkoholikov, ki se nimajo kje zdraviti. V Centru za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljici nimajo dovolj prostora in ne potrebnega kadra, da bi lahko zdravili številne primere alkoholizma v Sloveniji, čeprav so v zadnjem času usposobili že okoli 100 zdravnikov in sester za delo z bolniki, to še vedno ne zadostuje. Čeprav nenehno skrbe za dopolnilno izobraževanje zdravstvenega kadra, so še vedno preveč utesnjeni, brez potrebne dvorane za rekreativne dejavnosti itd. Predvsem na Gorenjskem bi morali poskrbeti za intenzivno preprečevanje in zdravljenje alkoholizma, saj se zgodi, da se zdravi v škof- trebno moralno m m ateria podporo klubom zdravi) ^ alkoholikov, ki so jih na renjskem že ustanovil)■ v. Iz poročila socialne «J£ kc Vere šventove, ki v ^ zarni Jesenice rešuje P .jn0l me alkoholizma, je gJJe Id da je v Železarni Jesem^j)og je sicer prva podprla P' ^ za ustanovitev kluba »J^jf senicah in ki je bila pripravljena tudi B*^*^* pomagati, okoli 900 delajo J ki čezmerno pijejo. * . ^-pati delavci tudi preveči,,jCnC zarruU'; z vajo, saj neredko — n30 ure nadomestujejo *r3bij0 dopust- tudi svoj letni jltU cejsnje zlo so tudi ^ lokali ob Železarni, ki J aj, odpirajo pred 7. uro, W CI, Smrtne primere na °* ^Q^) mestu v Železarni tuui: vedno spremlja afl««*^ JJ Referat dr. Iztoka JJ & bil še posebno Jo i«1 je obravnaval alkohol^ ]t delovni proces. Prl tktja0 omenil, da je P°sj£. #1* vreden primer tov'a." „sj** loze iz Banjaluke, kj<-no zdravijo okoli S» teJn likov naenkrat in Pf1 varčujejo s sredstvi. g V razpravi so P°l ^pD1 nili, da bi morah v ^ ustanoviti sklad ff preče van je alkohol^* zavzeli za vsesplof1JM rialno in družbeno 'k podelili priznanja z<* rj#f in vcč-letno abstinc^ frfcU£ skupščino je kultuin*^ na Matičnega ^ P nih alkoholikov ^ zdravljenje in PJ*V alkoholizma škofZ0^, kratek kulturni jans Ob razstavi Srečanja pisatelja Janeza Trdine s Prešernom V petek, 17. t. m., je bila v galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju odprta razstava, ki v sliki in besedi pripovedujejo o srečanjih pisatelja Trdine s pesnikom Prešernom. Tako z osebnim, fizičnim kot s številnimi literarnimi. Razstava sama je bila pripravljena v počastitev bližnje obletnice Prešernovega rojstnega dne (3. decembra 1800). Naključje pa je hotelo, da je bila slovesna otvoritev razstave prav na večer, ko je poteklo natanko 124 let od onega mračnega po/.nojesenske-ga dneva, ko je na smrt holni pesnik legel na posteljo, s katere ni več vstal. Povezavo med imenoma obeh gorenjskih rojakov je Ponudilo dejstvo, da je bil Janez Trdina prvi Slovenec, ki je v svojem Pretresu slovenskega slovstva postavil Prešerna na pravo mesto, Pred Koseškega in druge. Razstavljeno slikovno gradivo povezujejo odlomki tekstov iz Trdinovega Zbranega dela. Tri slike pa so iz novomeškega Dolenjskega muzeja: Pogled na Gorjance nad Kostanjevico, ki ga je naslikal Božidar Jakac; potem je K i^°VO mcsl° s skrivnostno |>rko. Vanjo se je pred dese-"mi leti iztekla življenjska Pot nesrečnega slikarja — avt°rja te podobe — Vladi-mirJa Lamuta. Tu je še zanimiv portret Pisatelja Janeza Trdine, delo ^itekta-slika.ja Borisa Kobili Vnani'' hk pisatelja je rav" dvaklat posnet po na- * 1 — obakrat skrivaj. Prvič tič JCi naskicil-al Ivan Vavpo- Ije'v iUgič Pa Je ujel Pisate* n„ ot>raz na zvijačen način Doto 0grafsko Ploščo Gvido sta n°' °be avl°ntični podobi d v posnetku prikazani tudi razstavi Trd' nrctterhno, kaj pravi ninilna Sam ° Kobetovi umet-Če 1.7" seveda kot bi pisal, vije!1 t0 SV°^° uP°dobitev *shkar Boris Kobe, dolenj . rojak !- dvak lz. Toplic, je kar naslii-ai u m°J° Podobo cvička v L - ° pd poličku Kremi sedim in si na list zapisujem, kar mi radovedno uho narodovih drago-tin ujame. Ali njemu ni znano, da se jaz nikoli nisem hotel dati slikati? Enpot me je slikar Kobe naslikal, kakor da bi bil živ, mislil bi, da bom zdaj zdaj spregovoril. Še rdeče rute ni pozabil, s katero sem si nesrečne izpuščaje na koži zakril, ki mi jih je starost prinesla; čez vse pa je krepko poveznil moj visoki črni klobuk. — Drugipot pa me je tako hudobno prebrisanega upodobil, kot bi bil s samim Gugljem v rodu, čeprav je res v mojem pisanju toliko vragolij, da bi se mi morale z obraza brati. Ne vem pa, da bi bil jaz res tako grdoglcdil, razen kadar sem udrihal po kvakarskih sovražnikih slovenskega naroda ali po praznoverju, ki je trapilo nevedno ljudstvo in mu oviralo hrepenenje po prosveti in blaginji. To pa gospodu umetniku priznam: s svojima podobama ni počastil samo mojega pisateljskega dela, ampak tudi slavno goro, ki se zove Gorjanci, in nič manj ljudstvo lepega Podgorja, ki je najboljše, kar jih poznam na svetu.« Eden od namenov razstave pa je tudi želja, da bi bil Trdina bolj bran. Saj je njegovo delo polno realizma in idealov, ki imajo veljavo še danes: bil se je Trdina za napredno miselnost, proti praznoverju, gorel je za svobodo in rodoljubje; Trdina je bil prosvctljcncc, pošten in odkrit mož. Na zunaj skromen, skoro brez potreb in osebnih zahtev, notranje pa bogat kot malokdo. Zato je lahko pisal tako čudovito slovenščino. Za Prešernom prvi poet slovenske govorice Ivan Caokar je bil ves prevzet od Trdinovega pisanja. Trdil je, da SO drugi slovenski pisatelji pisali za narod — Trdina pa je pisal naravnost iz narodove duše. — Prave ljudske govorice, da nihče doslej ni tako pogodil kot Trdina; tudi Jurčič ne. — Zato je Trdina po njegovih mislih naš edini resnični in največji narodni umetnik. ■ nil1">iva r Prostorih krajevne osnovne šole je odprta lf) Msatelu^ltava clel dveh umetnikov — domačinov, kiparja Pn- ft avili sta ?°neta Svetine ter slikarja Janeza Ravnika. P at'ov]jjCy Zveza kulturno-prosvetnih organizacij obči 'in uprava šole. Odprta bo do konca letošnjega le me ta. ?r°stOrih M ~~ MinulO soboto, 18. novembra, so v zgornjih G 1Vcev Jane°StcC ga,eriJe odprli razstavo slik likovnikov — jkdca. Oh-'? .CJa 17 2'rov in Jožeta Tisnikarja iz Slovenj „;°neta Knm"tCV ^e Prireditelj popestril z recitalom pesnikov ava bo „5 er,a' Vladimirja Gajška in Vinka Oslaka. Razšla do 3. decembra. Tako je o Trdini menil Cankar leta 1905 v Ljubljanskem zvonu. Bila pa je Cankarju močno všeč še ena Trdinova značajska poteza: odkritosrčnost! Kot je bil Cankar neusmiljeno strog s samim seboj, tako iskreno kot Trdina pa le ni popisal svojih človeških blodenj. — Stari Trdina, modrec iz gluhe loze v Gorjancih, je gotovo poleg Janeza Mencingerja, ena najbolj zagonetnih osebnosti naše literarne preteklosti. Tako je s to razstavo počaščen tudi spomin na mengeškega rojaka pisatelja Janeza Trdino, ki ga mladi rod~ premalo pozna, četudi so njegove Bajke in povesti o Gorjancih ne le čtivo za zabavo, pač pa bolj za razmišljanje. Zato bi bilo kar prav, če bi si razstavo ogledali predvsem dijaki gimnazije in strokovnih srednjih šol, poklicnih šol ter višjih razredov osemletk. Seveda pa priporočamo ogled razstave tudi vsem drugim občanom. J. R. — V. Z razstave Srečanje pisatelja Janeza Trdine s Prešernom. Foto: F. Perdan Ivan Bogovčič razstavlja v Tržiču V petek je bila v paviljonu NOB v Tržiču odprta razstava akademskega slikarja Ivana Bogovčiča. Ob otvoritvi sta sodelovala tudi igralka šobar-Zajčeva in pesnik Dane Zaje. Bogovčiča bi po izboru razstavljenih del v tržiški galeriji upravičeno opredelili za družbeno angažiranega slikarja ali slikarja filozofa. Z vestnim vsakodnevnim sprem. I jun jem drobnih novic (Krvavi davek) ln tistih velikih dogajanj ali aktualnih pojave v, ki vznemirjajo sodobni svet ali ogrožajo človekovo življenjsko okolje, skuša tudi sam kot angažirani slikar opozarjati na splošno človeško ali človekovo stisko (Bengalija, Neznana Afrika). Ob perečih vprašanjih človeka in človeštva razrešuje tudi svoj lastni pogled na svet. V prvi vrsti razkriva svoje tankočutno razumevanje za usodo malega človeka. Svojih predstav In razmišljanj o večnih vprašanjih krivde, pravičnosti, socialne neenakosti pa ne izpoveduje pripovedno: slika jih s simboliko likov ali realnih predstav. Slikarsko oblikovane probleme podreja vsebini. Dediščina akademskega šolanja z realnim umirjenim prizoriščem je še prisotna v zgodnjih delih (Sedeča figura), nato pa se nenadoma preobrne v konstniktivistično organiziran in barvno nasičen prostor, v katerem so pojmi kot večnostna vprašanja, najprej opisano in nato šele s simboli likov ln barvno kompozicijo naslikani akcenti. Njegove barve postajajo ek-spresionistično surove, izzivalne, napadalne, nikoli pa niso pomirjajoče ali spravne. Barve Izzivajo, simbolizirajo pojme, ki jih včasih upodablja tudi kot realne pojave. »Pravičnost« je rdeča dlan, ki se je razrasla v pravo drevo, ki pa je lahko tudi drevo za obešanje. Poleg priložnostne razstava v Sodražici, kjer je začasno živel, in sodelovanje na društveni razstavi, je razstava v tržiški galeriji njegov prvi nastop, na katerem se slikar ne omejuje samo na tisti izbor del, kjer se je vsebinsko in oblikovno že izčistil, marveč razstavlja tudi tista dela, kl kažejo sllkarjeve napore in ne samo obete za prihodnost. V. Praprotnik Pomladiti vrste V soboto je bal na Jesenicah občni zbor pihalnega orkestra jeseniških železarjev. Pihalni orkester jeseniških železarjev bo naslednje leto praznoval 100-letnico svojega obstoja. Pihalni orkester je posebno v zadnjih lotiih doživel vrsto uspehov, sodeloval na vseh večjih prireditvah v občini in se udeleževal tudi raznih tekmovanj. Na vseslovenskem tekmovanju godb na pihala je lani v Kopru prejel zlata plaketo. V razpravi na občnem zboru so poudarili, da bodo marali v prihodnje posvetiti v-.J skrb za pomladitev vrst godbenikov. Izvoliili so tudi 11-članski odbor. i ljubljanska bar PRAVI NASLOV ŽA DENARNE ZADEV ika E Micka gre v disčo klub pmimovA PRATIKA \> 1 Nagradna igra v Pratiki, v Pavlihi kupon Ko so gospodje direktorji jedli dobrote s preobložene mize in v prijetni vinski omami še vedno nazdravljali svoji naravnost genialni ideji, porojeni pred letom dni in zdaj končno uresničeni, jim je bilo pač malo mar, kako in na kakšen način se bo denar iz novega disco kluba stekal v že preveč prazno blagajno. Očitno jim niti malo ni mar še danes, kajti... ROMANTIKA VZDUŠJA Edini problem je v tem, ker v tisti disco klub ni lahko priti kar tako. Tako kot ) kosti za mojega Fijija, drugič zato "te, ker mojemu Tončku obeta mesto drugega vratarja i'1 tretjič in kot pribito zadnjič ne, ker se mi vseeno nekoliko smilite. Direktor me je sicer prosil, naj naredim majčkeno rekla-mo za njihovo »rešilno bilko" — disco klub — a mi je strogo zabičal, da ne smem napisati še: nože za vsak primer prinesite s seboj! M5<-ka /O ljubljanska banka 24 pfej ivtatjaž Zigon DRUGO ROJSTV Aleš je napeto poslušal kurirja, ki se je s težavo prebijal skozi vegaste čirečare. Od stavka do stavka bolj je bil pretresen, saj se mu je razkrilo dejstvo, o katerem dotlej ni imel pojma: fiteli so me za mrtvega, vse, dokler Verica ni prejela mojega pisma, so v brigadi mislili, da ležim seženj pod zemljo nekje blizu tiste postojanke! — In Verica je bila tista, ki je tvegala glavo, da me je rešila, ko sem ležal Nemcem pred nosom! — In kako preprosto, a od srca: težko te čakamo!... Ne, Verica mi ni prav nič zamerila, čeprav bi mi imela kaj, je cpoznal Aleš. Bi mi imela kaj, se je spomm!, ko sem ji po krivici zabrusil, da je strahopetnica, tistikrat, tam v... v. .. kako se žc reče... no tam, kjer sem zaplenil mavzerico ... Res je, v tisto šolo v plamenih, na poslednje žive Nemce Verica ni jurišala — a Ado ve kolikokrat drugič se je kljub najhujšemu Streljanju plazila pred line, da je odnesla ranjenca na varno!... Ne, nič mi ni zamerila, čeprav ahko, saj je dosti dalj v hosti kakor jaz o tistega dne že dosti več prestala! ;e je Aleš zatapljal dalje v misli o preje-;mu mu je prišel v spomin dogodek, ki >il doživel nekoč v začetku zadnjega po- bi mi Ko tem t ga je let ja. Po sko t c tiari /potegnjeni planoti, porasli z nizko, gor-o, posuto z nasičeno modrimi, zvonča-etovi svišča, gre brigada. Sonce pripeka, •• :llei.ne mu?:ice frlijo okrog potnih obrazov, b^ic " še globoko spodaj migljajo v soparici. PoiitdeL^atu Alešu je Oiter kamenček zašel v goj„ar in ga zbnda v podplr*. Sede v travo, se-zuje čevelj, iztrese robati kamenček, se spet obu-j;; "■ '.a časek posedi in brez posebnih misli opazuje počasi, u.ruje.io mimo se premijakočo kolono. Pozornost mu vzbudi dekle, ki se ta čas približuje: majhne rasti je, z rdečim križem na belem traku na rokavu, v črnih, širokih, spodaj vseh zaprašenih hlačah; široko narazen stoječe oči upira stalno v tla pred sabo, previdno prestavlja noge po slabo uhojeni stezi, izogibljc se kamnov, korenin redkih macesnov — ni čuda — saj so njene drobne, od prahu opekasto rdeče, ožuljene nožice — bose! Aleš dekleta ne pozna, nista iz istega bataljona, pa tudi sicer je še ni bil do tedaj nikoli opazil, najbrž bo iz nedavna priključenega odreda — toda ne more si kaj, da se ne bi oglasil: — Hej, tovarišica, kako pa to, da hodiš bosa? Kaj ti intendant ne zna priskrbeti česa za na noge — vsaj za ženske bi se obutev vendar morala dobiti?! Ona med nagovorom obstane, se ozre v Aleša, se mu nasmehne, a ne prav veselo, in reče z raskavim glasom: -— Oh, tovariš, le poglej, koliko je še fantov bosih, pa so zmerom na nogah — na straži, v patrulji, v zasedi — jaz sem pa zgolj bolničarka, dosti manj hodim, ja! In bolečih korakov odide dalje ... ...Da, takšno je to dekle, ta bolničarka, sekretarka Skoja, ta Verica, se je Aleš prebudil iz spominov. Ah, moral sem zadet v glavo obležati pred bunkerjem, je zavzdihnil v sebi, da sem šele do kraja doumel, kaj je tovarištvo. Še dolgo je razmišljal o došlem pismu. Za v jurišu zaplenjeno, pa zopet izgubljeno nemško mavzerico mu je sicer bilo neizrečeno žal — toda to, kar je Verica tvegala, da ga je rešila, je izgubo pač težko, težko pretehtalo. Drugače, popolnoma drugače se bom odslej obnašal do soborcev, je sklenil. Na nikogar več ne bom gledal zviška — odslej si bomo vsi zares enaki! 11. Ravno tistega dne, ko je Aleš prejel pismo iz brigade, se je po dolgem, suhem mrazu na hitro odjužilo. Nizki oblaki so zaodeli hrib in grapo, vse noč in še ves naslednji dan je nepretrgoma lilo kakor iz škafa. Drugače tako nedolžni potoček pod barakama je narasel in drl ko hudournik. Divje bučanje vode, pa še sporočilo obveščevalne, da Nemci daleč naokoli nikjer ne si hi0 proti osvobojenemu ozemljuu, sta prišla ljudem v bolnici kakor nalašč: vseh strogih navodil kon-spiracije se ni bilo treba držati, vsaj tišina Oj bila potrebna, samo okna so imeli kot po"ayaU zagrnjena in petrolejke nekoliko privite — PaC s(j lahko na vse duške uživali ob mitingu, ki so s ga priredili za Miklavžev večer! Ta sveti Miklavž je bil nekaj posebnega: oblečen je bil v belo haljo, predelano iz rjuhe, jočo do tal; prek ramen je nosil rdeče ogrinjaj iz padalske svile; namesto mitre je imel n^^g^o oči, niso mu zaupali skrivnosti, kje tiči y . ra, ač ne morejo zaupati nobenen kakor je pač njeneu ■iinJ Pa je tudi bil ta svetnik videti kako .|inSte nec: obut je bil v velike, nizke, W<*uCgn^ D* copate, obe stopali vse do gležnjev je ^ tl» debelo obvezani, in hodil je secla, irf°'j \i9> bi noge upogibal. In ko mu je Blisk povej ^ 2 oči, je Miklavž tudi povedal, da se je F^j W iz nebes potolkel po nogah pa da je P ^ maj, komaj ušel sovražniku, ki ga je lS Turistično prometno podjetje CREINA KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: *• voznika avtobusa 2. voznika kamiona 3. pralca-čistilca avtobusov 4- čistilke avtobusov 5- faktur is ta P0g°J» zasedbo: PO(] j Potf 2'. P0K'icria šola za voznike motornih vozil, izpit D kategorije; Pod 3'! p^K,'cna šola za voznike motornih vozil, izpit C kategorije; Pod 4'! net]°končana osnovna šola; p°d 5*- ?^rok°nč%ina osnovna šola; 2-lei -.l»a administrativna šola, ali nižja strokovna izobrazba in znanje stro- jepisja Sa 1;»hko tr6jema katlr°vski oddelek 15 dni po objavi. Zaradi eventualnih informacij 80 »tlmul 1 dldatl z«,as,Jo osebno na razgovor ali po telefonu 23-650. Osebni dohodki »attvni in odvisni od uspeha pri delu. ed mladinskimi knjigami 3k* LhJbn JC Mladinska lJ«Hl .:m.Dl.iani nnclol.. — K£ga lis r;!ani Poslala na Ni? %RAT s DIS SE SA-M CVe nov • ^°natis In- Hr, J e: za k n « * B ra n k a KffSo80 HfiJ* le h/ P01« e n nsatcl)ica vZ8oJnih proble- feRfcki V ****** S* ^ke ? knJiŽni ^ vi°s p"o k°Vi k"Jižni-fe»bAs5A%!vl^io zbir- Jk) >AZii, pARtI7.aN- i "OB fv RIJATELJ Pi. Wajetan Kovic). Tematika prvih dveh knjig je narodnoosvobodilni boj, Kovičevo delo pa sega v otrokov pravljični svet. Knjige za,mlađe je začela izdajati tudi Partizanska knjiga. Doslej so izšle naslednje: MALA VOJNA POSTEVAN-KA (Sandi Sitar), OREHOVO LETO (Vida Brest), ZGODE IN NEZGODE KRALJEVEGA DVORA (Milan Seva). Knjige iz Kurirčkove knjižnice in omenjene izdaje Partizanske knjige so najbolj primerne za otroke do 13. leta starosti. Ingoličeva povest pa ta okvir prestopa. Mladostni spomini pisateljice Jurce so sicer pisani za otroke, toda zaradi časovnega okvira po prvi svetovni vojni in življenju takratnega proletariata utegnejo še dosti bolj prevzeti starejšega bralca. Pri mariborski založbi Obzorja je za mladino izšla povest KUKAVIČJI MIHEC (Pavle Zidar). Avtor je zanjo prejel posebno literarno nagrado. Kukavičji Mihec ni mladinska povest, kakršnih smo vajeni. Bolj kakor zgodba za otroka je to zgodba o otroku, slikana vseskozi s temnimi toni. Usodno se tudi konča. Naštete knjige niso edina bera leposlovja za mladino v letošnjem letu. Tudi cene niso pretirano visoke. Priporočamo, da se starši pri nakupu odločijo tudi za katero od navedenih del, ker jim lahko zagotovimo, da so te mladinske knjige v vsakem pogledu kvalitetne. (B. Golob) Pionirska knjižnica Kranj Z'aioporočenca Marija in Rudolf Prešeren V soboto, 18. novembra, sta v Tržiču praznovala 50. obletnico skupnega življenja Marija in Rudolf Prešeren. Oče Rudolf se je pred dvainosemdesetimi leti rodil v Kranju, od koder se je potem družina preselila v Dolino nad Tržičem. Žena Marija pa je prava Tržičanka in je letos dopolnila oseminšestdeset let. Rudolf se je v Tržiču izučil za čevljarja in se zaposlil v tovarni čevljev Mallv, po razpadu tovarne pa je do upokojitve delal v tovarni Runo. Tudi Marija je b.«la najprej zaposlena v tovarni čevljev, nato pa je delala v EPT Tržič. Njuni življenjski poti sta se sešli na Skali, kajti bila sta navdušena igralca. »Največ sva se spoznala po končanih igrah, ko sva šla na sprehod. Mojemu očetu je Rudolf ugajal ln poroki, čeprav sem bila še zelo mlada, ni nasprotoval.« Zakonca sta preživela že kar lep kos poti; težkih in tudi lepih trenutkov. Za v bodoče pa si želita predvsem trdnega zdravja. »Zdravje je največje Človekovo bogastvo,« je dejal oče Rudolf, »Tega si najbolj oba želiva.« — jp — Foto: F. Pcrdan Dedek Mraz v Kranju Te dni je uprava Gorenjskega sejma v Kranju vsem sindikalnim organizacijam v občini poslala vabilo, da se med letošnjim novoletnim sejmom, ki bo od 16. do 26. decembra, vključijo v vsakodnevne obiske in prireditve dedka Mraza na sejemskem prostoru. V okviru sejma bo namreč tudi zabavni park za najmlajše, v zaprtih prostorih pa nameravajo organizi- rati obdaritev otrok. Sindikalne organizacije običajno prirejajo obdaritve ob tej priliki v podjetjih, ker pa bo letos sejem tudi za otroke zelo privlačen, menijo, da bi bila takšna odločitev podjetij zelo dobrodošla. Sejem bo namreč s sodelovanjem podjetij, ki bodo razstavljala na sejmu, pripravil darilne pakete različnih vrednosti po zelo ugodnih cenah. A. ž. Orientacijsko tekmovanje učencev osnovnih šol V soboto, 18. novembra, je taborniški odred Kriška gora izvedel orientacijski pohod za učence tržiških osnovnih šol. Tekmovanje je bilo na 8200 metrov dolgi progi in se ga je udeležilo osem ekip. Ekipe so bile razdeljene, v dve starostni skupini in ločene po spolu. Med pohodom so morali opraviti osnovno orientacijo, pokazati določeno znanje v poznavanju rastlin in ocenjevati razdalje na terenu. Zadnji del proge pa so imeli hitrostno etapo, dolgo 1100 metrov. Prvo mesto v orientacijskem pohodu so si priborile pri mladincih, mladinkah in pionirkah ekipe športnega društva osnovne šole kokr-škega odreda Križe, prvo mesto pri pionirjih pa je pripadlo ekipi šolskega šport« nega društva Polet iz osnovne šole heroja Bračiča Tržič. Tekmovanja se niso udeležili učenci osnovne šole heroja Grajzerja iz Tržiča. - JP Pranje Kamnika Mestni arhitekt inž. Bojan šlegl se že več let močno prizadeva spodbuditi meščane Kamnika in krajevnih či-nitcljev za obnovo starega mesta. Predvsem gre ža obnovo pročelij v starem delu mesta, ki je spomeniško zaščiten. Za obnovo pročelij bi lastniki morali prispevati okrog 3000 do 4000 dinarjev. Vsota je za nekatere visoka, za druge ne, odvisno od družinskega dohodka lastnika hiše. Tako eni kot drugi pa sc upirajo obnovi zama zanth pročelij, ker jc takšno čiščenje sod brez dna. Po besedah inž. šlegla kamniške ulice in ceste le dvakrat ali trikrat na leto operejo z vodo. Pa še takrat gredo skozi mesto le s cisternami, ki prah, samo zmočijo, a ga ne odstranijo. Posledica prašnih ulic je, da so pročelja zamazana. Kdor ga obnovi, lahko računa, da bo čez leto dni spet umazano. Akcija za obnovo pročelij mora trči vzporedno z akcijo za večjo čistočo mesta. J. V. 1 mali oglasi Tovarna obutve PEKO Tržič vabi k sodelovanju strokovne delavce za delovna mesta: programerja v elektronskem računskem centru Pogoji: višješolska izobrazba in tri leta delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba in sedem let delovnih izkušenj; operaterja v elektronskem računskem centru Pogoji: srednja šola in eno leto delovnih izkušenj ali poklicna šola in pet let delovnih izkušenj. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja v roku 15 dni po objavi. Industrija oblačil TIP — TOP Ljubljana, Tolstojeva 9 a vabi k sodelovanju finomehanike, strojne mehanike ali druge profile kovinske stroke, ki imajo prakso pri vzdrževanju šivalnih strojev ali se želijo usposobiti za tako delo. Možna specializacija v tujini. Delovna mesta so v našem obratu v Bohinjski Bistrici. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba podjetja. Podjetje Obrtni center Žiri objavlja razpis za spremembe imena podjetja. Po sklepu DS se izplača nagrada za najbolj ustrezno Ime, in sicer v znesku 500 dinarjev. Ime mora biti primerno kratko, zvočno, po možnosti brez šumnikov in lahko izgovorljivo ter čitljivo tudi v tujih jezikih. Podjetje se bavi poleg proizvodnje telovadnih copat tudi z izdelavo in montažo klimatskih in odsesoval-nili naprav, z montažo in vzdrževanjem vodovoda in opravljanjem kleparskih in mizarskih storitev. Poleg novega imena je zaželen tudi osnutek za zaščitni znak. Pismene predloge pošljite v zaprtih kuvertah pod šifro na naslov: Obrtni center Žiri, za razpisno komisijo. Rok dostave je 5. december 1972. Smučarski klub Transturist bo priredil v nedeljo, 26. novembra, od 9. do 12. ure sejem smučarske opreme v avli osnovne šole v Škof j i Loki. POTROŠNIKI! Sveža konzumna jajca lahko dobite v valilnici v Naklem vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 18. ure. KZ Naklo MERCATOR Tržič objavlja prosta delovna mesta več prodajalcev različnih strok za prodajalne v Tržiču ln Kranju Pogoj: KV delavec trgovske stroke. Vloge sprejemamo v 8 dneh po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest ba naslov: MERCATOR Tržič, Trg svobode 27. PRODAM Prodam FILMSKO KAMERO, PROJEKTOR in PLATNO. Ljubljanska 15, Kranj Prodam SLAMOREZNICO mengele s puhalnikom in verigo ter motorjem, ELEKTROMOTOR 5,5 KM AEG in motorna ČRPALKO za gnojnico. Pokopališka 28, Kakri-ca, Kranj 5928 Zelo poceni prodam BETONSKE PLOSCE in tri mlade VOLČJAKE. Prislov Bogdan, Vrba 18 5925 Prodam STROJ za brizganje plastičnih mas »engel« 25 g letnik 1971. Informacije na telefon 064-88-070 5936 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Stara cesta 7, Kranj 5937 Prodam dvoje vezanih dvo-krilnih OKEN 130 X 120 in CEMENT. Zg. Bitnje 25 6003 Ugodno prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ ve-ritas. Jelene, Reteče 12, škof-ja Loka 6019 Prodam mlado KRAVO po izbiri. Koselj, Žirovnica 58 6028 Prodam devet mesecev starega nemškega OVČARJA. Predvor 92 6029 Prodam SENO in DETELJO. Gantar Marjana, Val-burga 59, Smlednik 6030 Prodam staro SKRINJO. Zamljen Ivan, Brezje 37, Tržič 6031 Prodam PEC kupersbuseh. Šenčur, Svetolova 3 6032 Prodam leseno DRVARNICO 6 X 4 m. Pokolj Jože, Dru-lovka 47, Kranj 6032 Prodam TELICO, ki bo kmalu toletila. Mošnje 18, Radovljica 6033 Prodam skoraj nov 4-steznt MAGNETOFON znamke grun-ding de lux 145. Šenčur, Pa-plerjeva 11 6034 Prodam SPALNICO svetle barve. Mali, šorlijeva 29, Kranj. Ogled od 15. ure dalje 6035 Prodam smrekove DESKE 25 in 50 mm in 3 m3 bukovih DRV. Naslov v oglasnem oddelku 6036 Prodam PROSO. Zg. Brnik 52 6037 Prodam PRIKOLICO za avto in električni VARILNI APARAT. Ogled vsak dan popoldne. Gartner Niko, Reteče 31, škofja Loka 6038 Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo, KOPALNO BANJO 1,20 m in PEC tobi. Selan, Ader^as 18, Cerklje 6039 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 120 kg. Suha 14, Kranj 6040 Zaradi smrti prodam KR VO, brejo šest mesecev. wj Duplje 38 MOTORNA VOZILA ncfibfll Ugodno prodam ^.nf.}, avto FIAT 1300, letnik i* Po generalni 50.000 km. VP sati na Bledu, Grajska ^ Prodam osebni avto CEDES 190 diescl. ška 32, Kranj Ugodno prodam j. ohranjen VW 1200, ^ 1958, lahko tudi na Senica 9, Medvode uNtfS, Prodam FORD Piimc Vladimir, Moste letnik 1964. Ogled \saklo%, Žirovnica Poceni prodam v*f'efAV2 (razen školjke) od ZA , nju, 750. Vse je v dobrem I pripravljeno za ^i'injSlca Golmajer Albert, Bon" p Be,a 17 ~*n letn^ Prodam FIAT 750, $ „ 1965, registriran 1966 a nj menjam za večjega mi * #0, v generalni za F1AJ 37, Zamljen Ivan, Brezj ^ Tržič irjsOJd , GARAŽO prodam v n rf na Cesti Staneta Z*» gkof- Dolinar, Partizanska«. ja Loka (nova stolp'1 c'1'^ 60-15 .vfl Prodam karamboli«" PRINC 1000, lelnllirAT TOVORNI AVTO F* A # letnik 1967. Cena Iu^r£)pJ Božič Janez, Upnica i, $ nen le"1' Prodam FIAT 750, ,P 1968. Vrbič Rado, 0 7, Kranj, telefon Z** 1966 Uslužbenec išče^.^ SOBO v škof ji Lok' »J, naliči. Ponudbe posl S Naslov v oglasnen STA<> Naslov v oglasnem Dekle dobi 0. Mlaj** "P^>*S' ogrevano SOBU *Jjjf gospodinjstvu sfg( S^ Gantar, ValbmS' jitkt Nujno POtt^Jgji L°> Ijeno SOBO v &° ^p okolici. InfS« t.ko in fiziko. brcZJ0dr^ nudbe poslati na ' ^ ^ Glasa v Skofj« »Študent« /O ljubljanska!* IZGUBLJENO 15. novembra sem -od Za-Joga do Vopovelj izeubil 20-htrsko mlekarsko KANGLO. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v mlekarno Zalog al1 v Lahovče št. 41 6056 Našel sem moško KOLO. Marčan, Huje 2, Kranj 6057 Preklicujem kot neresnič-n? vse, kar sem v svojem PJsmu z dne 16.7.1972 napisal o Uršiču Marjanu, Brode «. Skofja Loka in bi zaradi *eh besed bila lahko upravičeno'razžaljena njegova žena ursic Nežka, stan. prav tam. „cma se zahvaljujem, da *ta odstopila od tožbe. Kon- an B°ris, Brode 15 6058 PRIREDITVE ZMS VISOKO prireja vsa-RISTKI PLES. ,groJo OBVESTILA RlTVFV m PEČARSKE STO-*rCcWr 0KorcnJak Janez, £cl°Mje 85, Kranj 6059 ^njene stranke obveščanj' Oa bo GOSTILNA v Sred-JAMčFTTTPri Senčurj\i »PRI 1972 rii i od 29■ novembra PriPor^c zopet ODPRTA. Se ^a za obisk. Vabljeni! *acne , SIVIUSK1 TEČAJ četni TVJ!is.om v nov ZA" 1972 ob [fCAJ 27. novembra »i tečai Un' v nadaljeval-ob is j[ Pa 28. novembra 1972 vhod 4 v delavskem domu, ~pOlArA*. 6061 STRop?AM^ PLASTIČNE *č do n,n, ,TAP£TE od Ra- J* do lini ?APETE od Ra-Mton p]ub]ume. Mencinger Niče Sta !-maja 80, Je-.. 0bvež&.«, 6062 Sa ^um ^ Cenjene stranke, 2AcUO v vlPr,° VULKANI-^ta 2 m KRANJU, Jezerska anBrQik) mskovo ~ odcep Mašcev ?,v? avtomobilskih S^ko '^ktronsko oboje-l^cev/.^fntriranje avto-i^sketrt žebljičkov k t0pl^čev'i ln diagonalnih ml sPajanie pa"g postop-iej, «nje pogonskih jer- Spevih KP^Vil° ost:'lih '0ča BolSelkov- s- Pri- feVž KA»ARCKo\1 S** 29. novembra "^e, Saf dan od 9. do 5967 V*CA ^VL^lT- '&?iici vb°vv W«nlr.kl rAvLiic\ ranJu ura ^<^V*»». Vabljeni! Kranj CENTER 22. novembra premiera ameriško-! tal. barv. filma RAT-TER KID ob 16., 18. in 20. uri 23. novembra franc. barvni film SUM NA SRCU ob 16. in 18. uri 24. novembra franc. barvni film SUM NA SRCU ob 16. in 18. uri, sovjet, barv. film ANA KARENINA (predvajanje po TODD-AO sistemu) ob 20. uri Kranj STCRŽIC 22. novembra franc. barvni film ŽIVETI ZARADI ŽIVLJENJA ob 16., 18. in 20. uri 23. novembra amer.-italij. barv. film RATTER KID ob 16., 18. in 20. uri 24. novembra amer.-italij. barv. film RATTER KID ob 16. un, amer. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. novembra" amer.-italij. barv. film DJANGO NE POZNA MILOSTI ob 18. in 20. uri 23. novc/nbra amer.-italij. barv. film DJANGO NE POZNA MILOSTI ob 18. in 20. uri 24. novembra amer. barvni film RYANOVA HCI ob 18. uri Tržič 24. novembra franc. barvni film BORSALINO ob. 17. uri Skofja Loka SORA 22. novembra amer. barvni film UPORNIKI ob 18. in 20. uri '23. novembra amer. barvni film UPORNIKI ob 20. uri 24. novembra amer. barvni film RDEČI GUSAR ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 22. novembra kinoteka: SEDMI VEK ob 20. uri 24. novembra amer. barvni film ZALJUBLJENE ŽENSKE ob 20. uri Radovljica 22. novembra ital. barvni film JEGULJA ZA 300 MILIJONOV ob 20. uri 23. novembra ital. barvni film CIAKMULL — MAŠČEVALEC ob 20. uri 24. novembra franc. barvni film VELIKA GNEČA V PARIZU ob 20. uri Jesenice RADIO 22. novembra špan.-amer. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE 23. novembra amer. barvni film PANIKA V PARKU MAMIL 24. novembra amer. barvni film PANIKA V PARKU MAMIL Jesenice PLAVŽ 22. novembra ital. barv. C S film CRNL GUSAR 23. novembra ital. barv. CS Bhn CRNI GUSAR 24. novembra špan.-amer. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE Kranjska gora 22. novelnbra ital. barv. CS film MOJ REVOLVER - MOJA PRAVICA 23. novembra špan.-amer. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE Javornik DELAVSKI DOM 22. novembra amer. barvni CS film TEXAS JE CEZ REKO I PREŠERNOVO GJ-fcrMClŠĆE ČETRTEK 23. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI — ČETRTEK — Miloš Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI; gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja; predstava je zaključena za abonma; PETEK, 24. novembra, ob 16. uri za red DIJAŠKI II. in ob 19.30 za red KOLEKTIVI — PETEK — Miloš Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI; gostuje Slovensko gledališče iz Celja; obe predstavi sta zaključeni za abonma. Izdaja in tiska ČP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadcja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-135 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21 835, novinarji 21-860, maloogla-sni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Kino Center Kranj vas vabi, da si ogledate sovjetski barvni film E Film bomo predvajali po TODD-AO sistemu s stereo-fonskim zvokom. Predstave: v petek, 24. novembra ob 20. uri, v nedeljo, 26. novembra ob 15. in 19. uri. Šum na srcu Se en odličen film prihaja na kranjsko platno. Prišel je brez hrupne reklame, ni razkošen, igralska imena niso med najbolj zvenečimi. Zapis o francoski meščanski družini je preprost, in neposreden. Zdravnik, njegova mlada žena in trije doraščajoči otroci ter služkinja so un.ve.'.t.'io prikazani. Podobne diu/.ine bi lahko srečali kjerkoli, /di se, da je režiserju Mallu uspelo razbiti monotonost filmskega ustvarjanja in zlagano odkrivanje delikatnih družbenih problemov in pojavov, še vse preveč je namreč stvari, ki so za mnoge tabu, ki jih mnogi obsojajo in katerih odkrivanje je že hrabro dejanje. Filmi, ki obravnavajo te stvari odkrito, brez želja po cenenih efektih in komercialnosti, pa so več kot redki. Izjema med njimi in med sodobnimi filmi nasploh je šum na srcu. Nisem še videl filma, ki bi tako neposredno, odkrito in brez odvečnega moraliziranja posegel v trenutek človekovega življenja, v obdobje, ko človek spolno in duhovno dozoreva. Stvari, ki so del vsakdanjosti, a žal še mnogokje pregrešne, niso prikazane skozi moralno tančico, ki gledalčevim očem često zakriva dozdevno nemoralne stvari. V bistvu pa le-te niso nemoralne, ampak so samo nekaj, kar je prodni.t biološke pogojenosti človeka. Film je v tem pogledu tako pristen, da se igra zdi stvarnost in scenarij življenje sa mo. Kot da režiser s kamero ne ustvarja, temveč le regi-' strira delček, ki se z mnogimi delčki zliva v celoto. Tej celoti pravimo življenje. V filmu je na videz osrednji problem incest, spolni odnos med materjo in sinom. Pravim na videz, ker nisem imel občutka, da je hotel režiser ta problem postaviti v žarišče. Prikazal ga je ie kot enega v vrsti problemov, ki pa so morda nekoliko bolj vsakdanji. Nekatere »tvari so spričo tega malo zakrite ali ne dovolj jasno izražene. V incest nas režiser pripelje tako spretno, da ga komaj opazimo. Vse se smiselno oJ\ ia in incest je le logična pos'.o-dica posebnega odnosa mlade matere do otrok. Ta jd-nos je res malce nenavaden, predvsem za tiste z zadržanimi čustvi. Vendar prav to je tisto, kar opravičuje incest. Sprejemamo ga le kot igro trenutka, ki ima svoje korenine mnogo globlje. Zato se ne zgrozimo, nasprotno, skušamo ga opravičevati in tudi v filmu je prikazan tako. Režiserju je uspelo narediti zanimiv in zabaven film hkrati, ki nima tiste standardne zanimivostne krivulje. Posega v najbolj vsakdanje kotičke neke stvarnosti in jih skuša pokazati take kot :o. Zakaj bi zakrivali oči pi cd težavami doraščajočih otrok, ko pa smo jih doživljali 'udi sami. Tistega, kar so nekoč sami počeli, se danes mnogi sramujejo, in skozi umet-.o ustvarjeno moralno prizmo napadajo pojave v družbi, ki naj bi bili nemoralni. Vsak nekoč spolno dozoreva in če mu družba ne pomaga, ampak ga strahuje, ima nepotrebne težave. No, in prav Luis Malle je razgrnil pred nami tlel teh težav in to tako, da je njegov film vsebinsko preprost, odkrit in brez sramu. Zal poznamo v realnosti tudi mnogo večje probleme, zavite v črn plašč na-zadnjaštva. Film je vseskozi privlačea in, če ne drugega, zabaven* Zato ga priporočam in obenem upam, da bomo lahko kdaj videli še več podobn.h stvaritev. M. Gabrijelčič /O ljubljanska banka Pred zaključkom jesenske prometne akcije V republiški jesenski cestno prometni akciji je bilo doslej izvedenih pet akcij. Medtem ko za zadnjo ki je bila včeraj — delavci milice pa so preverjali tovor na tovornih motornih vozilih — še ni podatkov, pa za prejšnje akcije v oktobru in novembru podatki so. Na Gorenjskem je v teh akcijah sodelovala postaja prometne milice Kranj s postajami mMice s splošnim delovnim področjem. Vse te akcije so bile po vsej Sloveniji izvedene istočasno. Kontrola hitrosti motornih vozil, ki so jo izvedli 9. oktobra, je na Gorenjskem pokazala tole: prometni miličniki so na dveh kontrolnih mestih v treh urah ustavili 52 voznikov motornih vozil, ki niso upoštevali znaka omejitve hitrosti na določenih odsekih in jih seveda tudi mandatno kaznovali. V naslednji akciji, ki so jo Izvedli 20. oktobra zvečer, so delavci milice preverjali svetlobne in signalne naprave na Vozilih. Na petih kontrolnih mestih so ustavil! 134 motornih vozil, od tega je bilo brezhibnih 93. Pet motornih vozil so izločili iz prometa zaradi pomanjkljivih svetlobnih signalnih naprav, okvare te vrste pa je imelo še 36 motornih vozil. Tretja akcija je bila namenjena kontroli izrabljenosti gum na motornih vozilih. Miličniki so pregledali 16. novembra 206 motornih vozil, od katerih pa jih je četrtina imela izrabljene gume ali pa so imeli na isti osi gume različnih profilov, na primer zimski in letni profil. Zaradi popolne izrabljenosti gum je bilo izločeno iz Prometa 21 motornih vozil. Ta vozila so Imela izrabljeno tudi rezervno kolo. Predzadnjo prometno akcijo na Martinovo soboto je močno oviralo deževno vreme. Na petih kontrolnih mestih so prometni miličniki preverjali treznost voznikov za volanom. Ugotovili so, da je v soboto zvečer sedlo za volan trinajst vinjenih voznikov motornih vozil. Z zadnjo akcijo, kl jo bodo Izvedli po 29. novembru, bodo po vsej Sloveniji preverili /O ljubljanska banka Vreme ni bilo krivo V preteklem tednu od 13. do 19. novembra vreme nI bilo posebno lepo, vendar pa se zaradi tega ni pripetila nobena večja prometna nesreča. Nesreč s telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo je bilo pretekli teden na gorenjskih cestah sedem. V nesrečah so bili štirje ljudje huje ranjeni, trije pa lažje, ena oseba pa je izgubila življenje, škoda na vozilih je ocenjena na približno 80.000 din. Med vzroki teh nesreč so bili prekratka varnostna razdalja, nepravilno prehitevanje, neprimerna hitrost ter vinjenost. Najhujša prometna nezgoda se je pripetila v soboto, 18. novembra, na zavarovanem železniškem prehodu v Retečah, ko voznik osebnega avtomobila ni upošteval spuščenih zapornic, pač pa jih je obvozi!, pri tem pa je v njegov avtomobil treščil vlak. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu starosti za vedno zapustila draga sestra in teta Pavla Zaje Pokopali smo jo 19. novembra 1972, ob 15. uri v Stični. Žalujoči: sestra Micka, nečakinje in nečak VrhpoIJe, Stična, Sydney, Nova Gradiška, 20.11.1972 še medsebojno oddaljenost tovornih motornih vozil in s tem bo jesenska republiška prometna akcija zaključena. Postaja prometne milice Kranj pa bo na svojem gorenjskem področju, kot je povedal komandir Franc Polajnar, Izvedla še nekaj podobnih akcij, še posebej bodo preverjali treznost voznikov za volanom in pa hitrost oziroma upoštevanje omejitev hitrosti na odsekih cest. Pripravljajo Pa se že na zimske prometne akcije, kl jih bodo izvedli drugo leto. L. M. ZADEL PEŠCA V četrtek, 16. novembra, zvečer je na Jezerski cesti v Kranju voznik osebnega avtomobila Andrej Knific iz Kranja zadel Antona Koklja iz Kranja. Voznik je pri hiši št. 43 na Jezerski cesti opazil, da gre čez cesto pešec, vendar kljub zaviranju in zavijanju v levo nesreče ni mogel preprečiti. Antona Koklja so huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. OBŠEL ZAPORNICE V soboto, 18. novembra, nekaj pred peto uro popoldne se je na železniškem prehodu v Retečah pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Bogomir Čibej iz Lju ljane ni ustavil pred spuščenimi zapornicami, kjer sta dv osebna avtomobila že čakala, pač pa je zapeljal mimo P°. vičnih zapornic na železniško progo. Vtem je iz Škofje Lo pripeljal motorni vlak in trčil v avtomobil. Pred seboj ga 1 potiskal še kakih 40 metrov, nato pa je vozilo vrglo s Pr0g ' V nesreči je voznik Čibej umrl, sopotnik Ferdinand D°^n iz Ljubljane pa je bil hudo ranjen. L. M« Zahvala Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Tolar roj. Šmid se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, družbenim in političnim organizacijam, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma v Železnikih za njihovo dolgotrajno pomoč. Žalujoč) otroci z družinami Železniki, 17. novembra 1972 Zahvala Ob bridki in mnogo prerani izgubi našega nepozabnega sina, brata in strica Janeza Pavca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku izrazili sožalje m nam kakorkoli pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem ter podjetju Creina in uslužbencem žičnice Krvavec. Posebna hvala č. duhovščini ter fantom in dekletom za tako lepo spremstvo, pevcem za izbrano petje in govornikoma za izrečene tolažilne besede ob njegovem grobu. žalujoči: mama, sestra z družino in drugo sorodstvo Dvor je, 21. novembra 1972 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila dolgoletna članica našega kolektiva Marica Rakovec poslovodkinja na Sr. Dobravi Pogreb bo v sredo, 22. novembra 1972, ob 15.30 na Zg. Dobravi pri Kropi. Delovna skupnost, sindikalna organi Veletrgovine ŠPECERIJA Bled zacija Gorenjska košarkarska liga Kropa prva Pred dnevi se je končalo tekmovanje v gorenjski košarkarji ligi. Prvo mesto je zasluženo osvojila Kropa in si s tem pridobila pravico nastopanja v II. republiški ligi v prihodnji •ezoni. Najbolj je presenetil Gotik, ki je osvojil drugo mesto. Trhle veje, ki so bile po spomladanskem delu na predzadnjem Atestu, so napravile največji skok na lestvici in se uvrstile na odlično tretje mesto. Njihov igralec Stružnik pa je bil po oce-111 strokovnjakov najboljši igralec prvenstva. Rezultati — 6. kolo: Trhle veje : Kropa 55:53, Beksl : Sava 20:0, Gorenja vas : Radovljica 58:62, Gotik : Jesenice 67:28; h kolo: Trhle veje : Sava 63:56, Radovljica : Bcksl 76:74, Kro-Pa : Gotik 51:48, Jesenice : Gorenja vas 48:63. LESTVICA: Kropa Gotik Trhle veje Beksl Sava Gorenja vas Jesenice Radovljica Prvi prvaki na plastiki v Kranju 14 11 3 797:546 22 14 9 5 798:691 18 14 8 6 756:763 16 14 7 7 717:768 14 14 7 7 765:781 14 14 5 9 729:725 10 14 5 9 740:835 10 14 4 10 739:884 8 J. Ažman Ob zaključku treningov na plastičnih skakalnicah je smučarski klub Triglav v nedeljo organiziraj pivo prvenstvo na plastični skakalnici. V odsotnosti najboljših članov — reprezentantov, ki-so odšli na trening v Avstrijo, je med člani zmagal Bukov-nik. Tudi v mladinski konkurenci nj bila popolna zasedba, saj je manjkal trenutno naj bo'! j si Sandi Čimžar, ki se je na sobotnem treningu rahlo poškodoval. Rezultati člani: 1. Bukov-nik 184,7 (37, 39), 2. Fagan^l 176,6 (37, 37), 3. Hafner 148,0 (34, 35); starejši mladinci: 1. Brcnkuš 184,7 (36, 37,5), 2. Množičnost in kvaliteta Priprave na prihodnjo že .vi. pnrcditcv po stezah fifiP teku. Čeprav tlKa tradicionalnih šport so v je do nih tekmovanj na obronkih Jelovice in po nekaterih drugih gorenjskih krajih še več kot poldrugi mesec, je pripravljalni odbor žc pred ča- Danes podelitev priznanj v Kranju Občinska ko]lfcrenca bosta i" °bZTK KranJ rani dancs v seJni dvo-Kram skuDŠČine občine W PodeIili Priznanje za telesno kulturo Slovenije vsem zaslužnim družbenim delavcem na področju telesne kulture. Priznanja bodo podelili ob 30. obletnici OF in 25. obletnici ZTKS. dh Suhi Sm slalom na Joštu Iv^o^rklub. Triglav je kWku v °^an^ral ob za- | novo dicijskih PriP™v *vojih n.5e2?no tekmovanje ?Uhem £ mIa^h članov v Jo§ta dalomu na pobočjih D^ati - Jai»jana *., cicibanke: 1-Jikozar 2 L Nataša Blažič; cicibani: 1. Aleš Ju-rančič, 2. Sašo Sorli; mlajši pionirji: 1. Matija Horvat, 2. Jože Rozman; starejši pionirji: 1. Stane Prežel j, 2. Bogdan Znidar; starejše pionirke: 1. Nataša Pave, 2. Erika šilar. J. J. SL0VEMJAŠP0RT prodajalna Jesenice yam ponuja bogato izbiro vseh športnih izdelkov za zimske sporte in turizem — za staro ln mlado — cene konkurenčne usčite nas! som začrtal njihov natančen program. Tekmovalni del prireditve se ne bo bistveno razlikoval od lanske. Dražgoše, Poljane, Kropa, Lancovo, Selca in Železniki bodo spet dva dni gostili številne tekmovalce. Prizadevanja prirediteljev, da bi bilo tekmovanje poleg množičnosti tudi čimbolj kvalitetno, se v zadnjih letih vse bolj uresničujejo. O tem zlasti zgovorno priča lanskoletna prireditev, ki je v tekaške smučine v legendarne Dražgoše in okolico pritegnila mnoge kvalitetne tekmovalce — državne reprezentante. Tudi letos prireditelji računajo, da bodo boji za prva mesta med kvalitetnimi tekmovalci še bolj napeti, zanimivi in privlačni. Zal pa skopo odmerjena denarna sredstva že več let onemogočajo izvedbo tekmovanj v mednarodnem mčrilu. -jg \ Ponovno Sava V petek je bilo ekipno prvenstvo sindikalnih organizacij občine Kranj. Sodelovalo je šest ekip. Naslov prvaka je že drugič zapored osvojila ekipa Save. . . Vrstni red je bil naslednji: Sava 16, Tekstilindus I 13,5/ Iskra 12, Živila 10,5, Tekstil-: indus IT 6,5 in Vojna pošta 1098 3.5 točke. Vzrok za sorazmerno slabo udeležbo je v malomarnosti sindikalnih organizacij, ki niso pravočasno obvestile svojih šahistov o tekmovanju. Pa še popravek. Sindikalno prvenstvo posameznikov ob-' čine Kranj bo v Delavskem domu in ne v prostorih SD Borec. j M. G. Jeglič 180,6 (37,5, 37), 3. Podobnik 179,6 (37,5 36,5); mlajši mladinci: 1. Belančič 164,9 (35, 35), 2. Zelnik 156,8 (35, 35), 3. Jenko 145,1 (36, 35,5); pio-nirji: 1. Galjot 164,9 (35, 33), 2. Selan 136,5 (29, 28). J. J. Šah Kranj : Novo mesto ■' 3 f 5 V prvem kolu prve slovenske lige — 'zahod je ekipa ŠK Novo mesto premagala ekipo ŠK Kranj s tremi točkami razlike. Kranjčani se niso izkazali, vendar ie treba pripomniti, da so imeli gostje precej sreče. Tako je Naglic izgubil že dobljeno partijo, prav tako tudi Kancilija in Deželak. Toda slednji je izgubil zaradi neizkušenosti, saj je bila to njegova prva tekmovalna igra. Ima šele štirinajst let in je izredno nadarjen šahist. Edino »čisto« točko je Kranjčanom priboril Bukovec na drugi deski. Drugo točko so dobili brez borbe, tretjo pa je dobil Ma-tjašič na prvi deski, ker je njegov nasprotnik zašel v časovno stisko. Rezultati so bili naslednji: Matjašič : Penko 1:0, Bukovec : Istenič 1:0, Murovec : škrl 0:1, Naglic : Sitar 0:1, Vojičič : Milic 0:1, Djordjevič : Udir remi, Pire : Istenič 0:1, Gale : Aigleitner 1:0, Kancilija : Komelj 0:1, Deželak : Poredoš 0:1. M. G. Vse ljubitelje nogometa vabi nogometni aktiv Primskovo na ustanovni občni zbor NK Primsko vo, ki bo v soboto, 25. no vembra, ob 16. uri v Zadružnem domu na Prim skovem. Vabljeni! prvenstvo novinarjev Na Zatrniku nad Bledom bodo v letošnji zimi odprli nov smučarski center. To bo pomembna pridobitev za blej- ski turizem. Na teh smučiščih bo tudi državno prvenstvo novinarjev v alpskih disciplinah. M. H. OD NEDELJE DO NEDELJE HOKEJ — V nadaljevanju I. zvezne hokejske lige so Jeseničani pod Mežakljo brez težav odpravili vevško Slavijo. Kranjskogorčani so tekmo kola spet preložili zaradi požara, ki je uničil vso opremo. Rezultat srečanja: Jesenice : Slavija 14:1 (6:0, 5:1, 3:0). Pari prihodnjega kola: Kranjska gora : Slavija, Olimpija : Jesenice. ODBOJKA — Gorenjska predstavnika v II. ZOL — zahod sta tokrat gostovala. V obeh srečanjih sta morala priznati premoč domačim ekipam. Rezultati: Turbina : Jesenice 3:0, Metalac : Kamnik 3:0. Pari prihodnjega kola: Kamnik : Salonit, Jesenice : Spačva. NOGOMET — Nogometaši v slovenski in conski ligi so zaključili prvi del letošnjega tekmovanja. V zadnjem kolu je kranjski Triglav doma klavrno končal ta del prvenstva. Kljub slabi gostujoči Iliriji so le-ti zlahka premagali kranjskega ligaša. V ZCNL je loški LTH z dobro igro v gosteh presenetil Piran, dobro pa so zaigrali tudi igralci Save, saj so v Zagorju iztržili točko. Rezultati: Triglav : Ilirija 0:2 (1:0), Zagorje : Sava 0:0, Piran : LTH 3:0 (0:1). JUDO — V drugem kolu slovenske judolstične lige je žirovska Alpina doma gostila Maribor in Šiško. Medtem ko so bili Mariborčani pretežak nasprotnik za domačine, so le-ti šiškarje premagali. Rezultata srečanj: Maribor : Alpina 4:2, Alpina : Šiška 4:2. V prihodnjem kolu bodo judoisil Alpinc doma gostili Celje in Velenje. -dh V nedeljo je pihalna godba Alpina iz Žirov praznovala srebrni jubilej. Na slavnostnem koncertu je 32 godbenikov, ki jih vodi dirigent Drago Kan-duč, navdušilo prepolno domačo kino dvorano. Začetki so bili težki, vendar kar trinajst godbenikov — v nedeljo so iz rok direktorja glavnega »mecena« tovarne obutve Alpina Žiri Izidorja Rejca prejeli skromna darila — vztraja že petindvajset let. Dva najstarejša, ki v orkestru sodelujeta že vsa leta, ter vodjo glasbene sekcije pri tovarni obutve Alpina sem po končanem slavju povprašal za občutja. Kajetan Novak — član godbe 25 let: »K pihalni godbi me je pritegnil razpis žirovske čevljarske zadruge pred četrt stoletja. Pred tem je oče že igral pri podobni skupini. Tudi danes se ne bi odločil za nič drugega. Na vaje se vozim iz Račeve. Tudi sinu, ki se že navdušuje za glasbo, bi priporočil, naj se vključi v orkester. Po dobno bi svetoval vsem mladim, ki ne vedo, kje bi porabili proste ure. Po vem lahko le še to, da bom v klarinet pihal vse dotlej, dokler mi bo zdravje dopuščalo.« Anton ZakelJ — član fodbe 25 let: »Trinajst let tem bil star, ko sem se »apisal žirovski godbi? K temu me je pritegnila glasbena tradicija v družini. Ker mi je bilo šele trinajst let je moral oče pošteno prigovarjati, da so me sploh sprejeli. Na vaje se vozim v Žiri iz tri kilometre oddaljene Račeve. V družini se trenutno navdušuje za glasbo le najmlajši sin. Ce bi se kdaj zapisal njej, bi mu z ženo zagotovo ne branila. Vedno sem si želel, da bi kdo od mlade generacije resno 'zagrabil' za vso stvar.« Viki Zakelj -r- 22 let pri godbi, referent glasbene sekcije v Alpini: »Vstop v pihalno godbo s posredovanjem bratranca se mi niti ni zdel težak, saj sem že imel osnovno glasbeno izobrazbo. Zdi se mi, da je v Zireh in sploh v občini tak orkester nekaj nujnega. Zato želim, da pihalna godba Alpina iz Žirov še napreduje. Menim, da bi bilo treba z vseh strani pokazati v prihodnje še več razumevanja za denarno podporo. Vedeti je namreč treba, da je vsak član orkestra doslej pokazal lepo mero požrtvovalnosti.« J. Govekar V soboto zvečer v kinu Center v Kranju Koroška v pesmi, plesu in besedi Doslej največja kulturna prireditev, na kateri bo govoril tudi predsednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter tovo prireditev, ki bo izpri" čala, kako je kljub nasilju & zatiranju še vedno močna slovenska beseda na Koroškem in kako močne so bratske vezi, ki jih nenehno krepi kulturno poslanstvo. Nemara je zato tudi odveč spomniti Kranjčane in okoličane, naj nikar ne zamudijo sobotnega snidenja z našimi rojaki onkraj meje. A. ŽalaT Delovne in družbenopolitične organizacije Kranja bodo v soboto zvečer v kinu Center v Kranju pokrovitelj ene največjih kulturnih prireditev koroških Slovencev po vojni pri nas — večera Koroška v pesmi, plesu in besedi. Prireditev bo ob 1930, pripravile pa jo bodo Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Kranj in komisija za kulturo pri sindikalni organizaciji Iskra v Kranju. Na njej bodo sodelovala vsa društva včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, pesniki, pisatelji, dirigenti in skladatelji s Koroške. Govoril pa bo tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter. »Zamisel o takšni prireditvi se je rodila na podlagi sodelovanja komisije za kulturo pri sindikalni organizaciji Iskra Kranj s koroškimi Slovenci,« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal Tone Roblek iz Iskre. »To bo prav gotovo ena največjih kulturnih prireditev koroških Slovencev po vojni pri nas in nekakšna revija koroških pevskih zborov.« Nastopili bodo namreč moški pevski zbor Jepa Loče, folklorna skupina Zarja Železna Kapla, moški pevski zbor Trta Žitara vas, instrumentalni trio Korotan Šentvid pri Podjuni, mešani pevski zbor Radiše, mešani pevski zbor Zarja Železna Kapla, mešani pevski zbor Danica Šentvid iz Pod-june, moški pevski zbor Edinost Pliberk, združeni mešani pevski zbor Bilka iz Bil-čovsa in Gorjanci iz Kotma-re vasi, mešani pevski zbor Franc Pasterk — Lenart in združeni mešani pevski zbori iz Podjune. Pesmi in prozo mladih koroških književnikov Milke Hartman, Staneta VVakouniga, Gustava Janu-scha, Valentina Polanška, Flo-riuna Lipuscha, Janka Mes> nerja in Andreja Kokota bodo interpretirali člani recita-torske skupine Iskra. Na prireditev pa so povabljeni tudi vsi dirigenti pevskih zborov in skladatelji s Koroške; med njimi tudi Pavle Kcr-njak. Prek 200 koroških rojakov bo prispelo v Kranj v soboto, 25. novembra, okrog 16. ure. Ta dan v kinu Center ne bo kino predstav in tudi sicer v Kranju ne bo drugih prireditev. Večer Koroška v pesmi, plesu in besedi bo namreč ta dan osrednja prireditev v Kranju, in bo potekala tudi v okviru proslavljanja 29. novembra. Vstopnine ne bo. Sodeč po programu se lahko nadejamo zanimivega in prisrčnega večera in srečanja z našimi rojaki na Koroškem. Snemala ga bo tudi ljubljanska televizija in ga predvajala kasneje. To bo prav go- Več denarja za higieno v šolah Zdravstvena statistika pri nas beleži, da se nalezli1 zlatenica pri nas pojavlja v presledkih od Šest do de let. Zadnja kulminacija te bolezni je bila leta 1966, *° je zbolelo 36 ljudi na 10.000 prebivalcev in kar U9 starosti med sedmim in petnajstim letom. Ce bi Prirncr jali še podatke iz drugih let, potem bi videli, da je vC(jj" no največ obolenj prav med šoloobveznimi otrok« Pojav si lahko razlagamo tako, da Je pač med šo,sk,!?a otroki najožji konlakt, veliko število otrok uporab'^ premalo sanitarnih naprav in še te vedno in PovS ne ustrezajo higienskim normam. Prav zato je nujno treba z več učinkovitimi U ^ epi zaščititi šoloobvezne otroke pred nalezljivo zlatenico ^ drugimi črevesnimi boleznimi. Kot so povedau ^ kranjskem zdravstvenem zavodu, številke ° \a& otrok in ostalih bolnikov nikakor še ne kažejo «P mlčnih značilnosti. Ce naj verjamemo intervalom ni, kl jih beleži statistika, potem smo nekako na *. /jS med dvema pojavoma bolezni v obsežnejši oblikl- ^ tenica pa se kot tudi druge črevesne bolezni rada P m tam, kjer nI možnosti za učinkovito izvajanje osno in tudi posebnih higienskih ukrepov. ^ O tem so se pogovarjali ln sprejeli tudi sk,e^en« nedavnem sestanku predstavniki zavoda za zdrav varstvo s predstavniki gorenjskih občinskih sIt ^v,ii& temeljnih izobraževalnih skupnosti, nekaterih cj#» šol in zavoda za šolstvo. Na šolah, posebno b<^o Je treba preurediti sanitarne prostore, tako.,/,tT1 un1!' je inua picuicum amiiiamc prostori čisti, s toplo vodo in zadostnim Številom ^ valnikov. Te naprave je treba pregledati tudi "ausir^ ostalih šolah, saj le redke novejše šole glede tega ^Q zajo normam, ki jih zahtevajo zdravstveni delaVC " jSpe-naj bi občinske skupščine že letos po možnost« P ^ fl9 vale del sredstev za odpravo takih pomanjklMv raiU* Šolah, več pa naj bi namenile še v občinskem P nu za leto 1973. f »e Zaradi izjemnega stanja, ki vlada na šolah, J^j^aJ* pojavi zlatenica ali kaka druga črevesna bolezci - ^ bj zahtevnejše delo tudi čistilke. Zato bi bilo v**'0 v*1* za to osebje na šolah TIS in zavod za zdravs^ ^ stvo organizirala tečaje za izpopolnitev znanja ^et\\v nju, kar bo vsekakor pripomoglo pri zatiranju vlh bolezni. t ravUa'' Tudi osebje v šolskih kuhinjah mora V*1^^ veliko število obrokov, ne redko ena sama ^jUr" pripravlja obroke za 700 in več otrok, kar ni * ?ttf ne z zdravstvenimi ne z gostinskimi norma ^ {U<|i zato bi bilo treba take normative za šolske W Izdelati. b0 vse|Tl ju Zavod za zdravstveno varstvo Kranj pa grediij^,^ lam na Gorenjskem, tako osnovnim K° jaVu j» poklicnim, poslal navodila o ukrepih P" T l> ljivih črevesnih bolezni.