Koledar prireditev PRIREDITVE OB 20. OBLETNICI TRUBARJEVE DOMAČIJE (program na str. 18) SREDA, 11. OKTOBER 2006, ob 17. uri Levstikov dom, Velike Lašče PREDAVANJE O BUČAH (DPŽ Velike Lašče in Knjižnica Velike Lašče) SOBOTA, 14. OKTOBER 2006, ob 9. uri trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče BUČARIJADA (DPŽ Velike Lašče in Knjižnica Velike Lašče) SOBOTA, 28. OKTOBER, ob 9. uri Turjak KOSTANJEV POHOD IN PIKNIK (TD Turjak) Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2007 Starše, ki imate otroke vključene v vrtec, obveščamo, da je potrebno vloge za znižano plačilo vrtca v letu 2007 oddati do 15. novembra 2006. Starši s stalnim bivališčem v občini Velike Lašče izpolnjene vloge (obrazec DZS 1,82) skupaj s priloženimi dokazili o dohodkih (dohodnina za leto 2005 ter drugi dokumenti, iz katerih so razvidni prejemki družinskih članov) oddate po pošti na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče ali osebno v sprejemni pisarni občine. Prosimo, da natančno preberete navodila za izpolnjevanje vloge ter priložite vsa potrebna dokazila. Občinska uprava SOBOTA, 28. OKTOBER, ob 17. uri Dom krajanov Turjak 9. SELEKCIONIRANA LIKOVNA RAZSTAVA (JSKD, OI Ljubljana okolica) TOREK, 31. OKTOBER, ob 18. uri Trubarjeva domačija, Rašica PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE (SPD Primož Trubar - podružnica Rašica) PETEK, 24. NOVEMBER, ob 17. uri Telovadnica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče ŠOLSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU (TVD Partizan Velike Lašče) SOBOTA, 25. NOVEMBER, ob 9. uri Telovadnica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče MEDOBČINSKO TEKMOVANJE DVOJIC V NAMIZNEM TENISU (TVD Partizan Velike Lašče) DEŽURNI TELEFON ZA VODOVOD JE 051 619 577 VODOKOMUNALNI SISTEMI, d.o.o. Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 12, številka 6, 6. oktober 2006 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1420 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej Pirkovič, Franci Rigler, Anton Zakrajšek Odgovorna urednica: Lidija Čop Uredniški odbor: Majda Kovačič Cimperman, Marija Lušin, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Majda Samsa Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Tisk: Kamitex, d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 1315 Velike Lašče. Tel: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja številka Troble izide 30. 11. Prispevke oddajte najkasneje do 16. 11. Obvestilo »zavarovancem -občanom« Zavarovance, za katere občina plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (zavarovanci po 21. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju) opozarjamo na obveznost, da morajo vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do tega zavarovanja, sporočiti Občinski upravi v roku osmih dni. Pri tem zlasti opozarjamo študente, ki so pavzirali in z novim študijskim letom ponovno pridobili status študenta ter s tem možnost ureditve zavarovanja kot družinski člani po starših. V tem primeru, kot tudi v vseh ostalih primerih, ko je možno pridobiti pravico do zavarovanja iz drugega naslova (zaposlitev, pridobitev prihodkov od kapitala, premoženja, avtorskih pravic, dela prek študentskega servisa, možnost zavarovanja po zakoncu ali izvenzakonskem partnerju), so se občani dolžni v osmih dneh kot zavarovanci na občini odjaviti. Občinska uprava Drage občanke, SPOŠTOVANI občani Pred štirimi leti ste mi drugič zaupali vodenje občine Velike Lašče. Kot človek, ki so ga starši že od malega učili odgovornosti in trdega dela, sem to zaupanje ponovno sprejel z veliko zagnanostjo in odgovornostjo. Pri delu sem v teh letih spoznal veliko novih ljudi, in vesel sem dejstva, da Vas je bilo veliko, ki ste bili pripravljeni pomagati ali mi s svojimi izkušnjami svetovati, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. Nov vrtec, glasbena šola, obnova Zdravstvene postaje, obnova osnovne šole in njenih podružnic, razširitev splošne knjižnice, ureditev prostora za mladino, obnova Doma veteranov v Krvavi peči, pomoč pri obnovi Sušilnice sadja na Gradežu, je samo nekaj investicij v tem mandatu v javne ustanove. Več kot 17 km novih asfaltiranj makadamskih cestišč, več kot 11 km novega vodovodnega omrežja z izgradnjo nove vrtine v Rutah, nekaj novih pločnikov, več kot 100 luči javne razsvetljave, ureditev Velikolaškega trga in nekaterih vaških središč, obnova pokopališč, pa je samo nekaj investicij na področju komunale. Preko spremembe prostorskega plana smo pridobili več kot pet hektarjev (ob glavni cesti pri Turjaku) zazidljivih površin za izgradnjo obrtne cone. Na voljo sta še dva hektarja (pri železniški postaji v Velikih Laščah), tako menim, da je to zaenkrat zadostna površina zemljišč, namenjenih za proizvodne dejavnosti. Sedaj imajo vsi tisti, ki tako radi kritizirajo, da nismo nič naredili za podjetništvo, možnost, da odkupijo zemljišča in na njih zgradijo svoje delavnice ali proizvodne hale, kamor bi preselili svoje dejavnosti. Prepričan sem, da je največji vzrok neinvestiranja podjetnikov v našo občino potrebno iskati v slabi cestni in železniški povezavi proti Ljubljani. Mogoče so tudi cene površin že previsoke, saj so nekateri lastniki (tudi podjetniki) zazidljivih površin (predvsem v Velikih Laščah) želeli od občine, da bi jim parcele komunalno uredila, sami pa bi pri prodaji dobro zaslužili. Na take pritiske pa sam nisem in tudi v bodoče ne bi pristal. Ko nam nekateri očitajo podjetniške pozidave Trzina, Škofljice, Grosuplja, se vprašajmo, kje bi raje živeli? Ali v čistem, urejenem, mirnem okolju naše občine ali v občinah, ki sem jih omenil malo prej? Moja vizija je bila, da je potrebno našim občanom zagotoviti kar najboljše pogoje za življenje. Seveda pa bomo veseli vsakega podjetnika, ki bi želel pri nas zgraditi podjetje z delovno intenzivno panogo, ki bi zaposlovala naše ljudi. Prav zato imamo v naši občini že nekaj let ustanovljeno društvo podjetnikov in zasebnih obrtnikov, ki vsakoletno pripravijo programe, ki jih sofinanciramo iz občinskega proračuna. Z organizacijo nekaterih odmevnih prireditev in z obiski pomembnih predstavnikov političnega in družabnega življenja, Občina Velike Lašče postaja čedalje bolj poznana v slovenskem prostoru pa tudi izven njega. Naj omenim, da smo bili v tem mandatu aktivni tudi na področju medobčinskega povezovanja. Podpisali smo akt o pobratenju s Švicarsko občino Lutzelfuhe in sporazum o sodelovanju z občino Razkrižje. Preko Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in Fakultete organizacijskih nauka Univerze v Beogradu smo postali tudi partnerska občina srbski občini Golubac v evropskem projektu medsebojnega povezovanja. Glede na prve stike z najvišjimi predstavniki te občine, ocenjujem, da tudi z njimi obstajajo možnosti medsebojnega sodelovanja. Poleg Vas, spoštovane občanke, spoštovani občani, ki ste na Občino naslavljali razne prošnje in pobude, pa so odločilno besedo pri kreiranju občinske razvojne politike vsekakor imeli občinski svetniki. Nekateri so na začetku mandata poskušali rušiti večino predlaganih sklepov, toda, ko so kasneje spoznali, da je to neproduktivno, so le začeli razmišljati drugače, pozitivno, ne pa v stilu »samo, da smo proti«. Nekateri svetniki, očitno v duhu velike predvolilne mrzlice, pa so v istem duhu nasprotovali predlaganim sklepom bolj proti koncu mandata. Eni so delovali bolj, drugi manj opazno, nekateri svetniki so na sejah občinskega sveta bili bolj glasni, drugi bolj tihi. Nekateri izmed tistih prvih, so velikokrat s svojim izvajanjem prispevali, da seje le niso bile preveč dolgočasne. Ne glede na to moram priznati, da sem bil vesel tudi takih razprav, ki so pokazale naše različne poglede na reševanje določenih problemov. Še bolj pa sem vesel tega, da smo skozi štiri letno obdobje v občinskem svetu ustvarili take medsebojne odnose, ki so prispevali k temu, da se je večina sklepov sprejemala s soglasjem vseh svetnikov. Zato naj gre moja naslednja zahvala občinskim svetnikom, ki so zmogli preseči ozke strankarske interese. Lepa zahvala naj velja tudi zunanjim članom občinskih odborov, ki so s svojim delom pripomogli k boljšemu delovanju občinskega sveta. Trudili smo se, da bi občino naredili kar najbolj prijazno za bivanje vseh nas. Zato smo največ proračunskih sredstev namenili prav investicijam, v povprečju več kot 50 %, kar je daleč nad slovenskim povprečjem. Ker se radi primerjamo s sosednjimi občinami, si lahko na občinskih straneh ogledate, katero mesto dosegamo v izdatkih porabe sredstev na prebivalca v nekaterih kazalcih, ki so bili največkrat tema medsebojnih pogovorov. Izbrali smo vse sosednje občine in občino Kočevje. To so uradni podatki, ki jih vsako leto, na podlagi podatkov Ministrstva za finance, pripravi Fakulteta za upravo v Ljubljani. Za izpeljavo vseh investicij, pa tudi pri drugih zadevah je bilo potrebno veliko truda, dogovarjanj, usklajevanj, prepričevanj in marsikdaj sem doživel tudi neprijetne situacije. Vesel pa sem, da smo ob izpeljavi nekaterih investicij rešili tudi nesoglasja, s katerimi so bili občani obremenjeni iz preteklosti. Za strokovno delo pri izpeljavi vseh projektov in drugih zadev so vsekakor zaslužni sodelavci iz občinske uprave, za kar se jim tudi zahvaljujem, še posebej pa za ustvarjene prijazne medsebojne odnose. V veliko pomoč pri uspešnem delovanju in načrtovanju razvoja občine so nam bili tudi krajevni in vaški odbori. Z ustanovitvijo odborov smo dali možnost vsem občanom, da tudi sami vplivajo na delo v občini. Nekateri odbori so to ponujeno priložnost zelo dobro izkoristili. Hvala za sodelovanje tudi predsednikom in članom odborov. Občina Velike Lašče je znana po številnih družabnih, kulturnih, turističnih, športnih in drugih prireditvah. Zato naj se zahvalim tudi vsem predsednikom društev in organizacij, ki ste poskrbeli za pestro dogajanje na različnih področjih. Za korektno sodelovanje se moram zahvaliti tudi predstavnikom javnih ustanov. Hvala ravnatelju in vsem učiteljem osnovne šole Primoža Trubarja, kot tudi vzgojiteljicam v našem vrtcu. Lepo zahvalo za delo in skrb za naše občane pa namenjam tudi osebju Zdravstvene postaje. Za konec pa se prisrčno zahvaljujem tudi svoji družini, ženi in otrokoma, ker so razumeli, da opravljanje županske funkcije pomeni tudi veliko odrekanja, saj so bili velikokrat sami, včasih tudi, ko so me najbolj potrebovali. Še enkrat hvala za dosedanje sodelovanje in za zaupanje, ki sem ga bil deležen. župan Anton Zakrajšek Anonimna prijava ob obnovitvi Trga V letošnjem letu je Občina Velike Lašče izvedla ureditev trga pred Levstikovim domom v Velikih Laščah. Za ta poseg je občina že v letu 2004 izdelala projekt, ki ga je izdelalo projektivno podjetje STIA, d.o.o., iz Novega mesta. Med samimi gradbenimi deli na trgu je bila pri Inšpekciji za ceste podana anonimna prijava, da so vsa dela nelegalna in začeta na podlagi samovoljne odločitve župana, da so cestni robniki visoki 30 cm in da so stebri nameščeni na sam rob trga oz. skoraj na magistralno cesto. Investicija je bila potrjena v občinskem proračunu za leto 2006. Izvedena dela pa so se opravila v skladu s projektno dokumentacijo, kar je ugotovil tudi inšpektor ob inšpekcijskem pregledu dne 6. 9. 2006. Ker je bil na prijavi napisan VO Velike Lašče, je inšpektor preveril tudi pri predsedniku tega odbora, ki je zavrnil, da je ta dopis njihov. Žalostno je, da se nekateri posamezniki skrivajo za anonimnimi prijavami, namesto da bi probleme osebno predstavili strokovnim službam Občinske uprave. Roman Struna Občinska uprava ŽUPANOV SKLAD Glede na že doslej zbrana denarna sredstva objavljam naslednji RAZPIS za šoLsko Leto 2006/2007: 1. eno štipendijo po 20.000 SIT mesečno. 2. enkratne denarne pomoči (v skupnem znesku 300.000,00 SIT). Kdo lahko kandidira za štipendijo in enkratno pomoč? Dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v občini Velike Lašče. Vloga mora vsebovati: -osebne podatke vlagatelja -fotokopijo spričevala -originalno potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2006/2007 -potrdilo o stalnem prebivališču -potrdilo o finančnem stanju staršev (plača, pokojnina, nadomestilo za brezposelnost) -dokazilo o višini kakšne druge štipendije Kam nasloviti vlogo? Občina Velike Lašče (za Županov sklad) Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče Rok za oddajo vloge: 27. oktober 2006 V prošnji za enkratno denarno pomoč je potrebno dopisati še, za kateri namen bi se pomoč porabila. Glavni kriterij za pridobitev štipendije ali pomoči je socialno stanje prosilca. Drugi kriteriji pa so še: učni uspeh, društvena aktivnost ipd. 3. financiranje drugih aktivnosti (v skupnem znesku 300.000,00 SIT), kot so: skupen izlet ob zaključku leta, razna predavanja ali izobraževanja, razne druge pomoči v družini (ob smrti, nesreči ...). Vloge z obrazložitvijo za uveljavljanje sredstev iz točke 3 lahko pošljejo posamezniki, društva ali različne organizacije s sedežem v naši občini, do porabe sredstev. Župan Anton Zakrajšek OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU sporoča Aktivnosti ob zAčetku novegA LetA Med prometno-preventivnimi akcijami, ki potekajo v osnovnih šolah, je ena najpomembnejših prav akcija Začetek šolskega leta. V zadnjih letih se je uveljavila kot skupna akcija šol, policije, lokalnih skupnosti, svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, združenj šoferjev in avtomehanikov, AMD, društev upokojencev, privatnega sektorja in ne nazadnje staršev otrok (www.spv-rs.si). In kako smo akcijo speljali v Velikih Laščah? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS je prispeval knjižice Prvi koraki v svetu prometa, ki smo jih razdelili staršem prvošolčkov. V knjižici je veliko koristnih napotkov, kako lahko starši pomagajo svojim otrokom pri učenju prvih korakov v prometu. Zavarovalnica nam je za učence prvega razreda podarila rumene rutice. /. Ob glavnih cestah, predvsem v bližini mL postajališč za otroke, so trikotni plakati Varna pot opozarjali voznike na dodatno previdnost. M&f^i Posebno skrb pa smo posvetili varovanju % otrok na prehodu čez magistralno cesto v .--kGpKftVelikih Laščah. Veseli smo, da je čedalje več ----------- občanov pripravljenih žrtvovati 20 minut za to, da zjutraj pospremi otroke čez zelo prometno magistralno cesto. Tako so akcijo poleg vodstva in učiteljev OŠ Primoža Trubarja podprli tudi starši (predvsem Svet staršev OŠ Primoža Trubarja) in letos tudi nekaj upokojencev. Poleg pomoči pri prečkanju ceste ime akcija tudi širši pomen. Simbolično namreč kaže na to, da lahko oziroma moramo za varnost na cestah poskrbeti vsi. S tem, ko starši, učitelji, dedki in babice nekaj naredimo za otroke, jim damo signal, da prometna varnost ni le stvar Policije in Občine. Za varnost moramo prispevati vsi! Na tem mestu je potrebno omeniti tudi letošnji prispevek Občine Velike Lašče k varnosti. Gre za obnovo ceste v Velikih Laščah, izgradnjo umiritvenega otoka in namestitev merilca hitrosti. Srečno! Bojan Novak REGIONALNA RAZVOJ NA AGENCIJA - LJUBLJANSKE URBANE REGIJE PRVO sRečanje Sveta Ljubljanske uRbane Regije V torek, 5. septembra, je v Banketni dvorani ljubljanske Mestne hiše potekala ustanovitvena seja Sveta Ljubljanske urbane regije, ki ga sestavljajo župani občin osrednjeslovenske regije. Seje, ki jo je kot najstarejši član sveta vodil župan občine Borovnica Alojz Močnik, se je udeležilo 23 članov, ki so za predsednico izvolili ljubljansko županjo Danico Simšič, za njenega namestnika pa vrhniškega župana Marjana Riharja. Župani so na seji sprejeli poslovnik sveta, pooblastili Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije za izvajanje nalog spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu, zadolžili Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, da prične s postopkom evidentiranja članov Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije ter potrdili vlogo za koriščenje sredstev Programa sofinanciranja nalog spodbujanja regionalnega razvoja v letu 2006, ki se opravljajo v javnem interesu, priprave regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007-2013 ter izdelave izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa 2007-2009. Ob predvidenem septembrskem obisku Vlade Republike Slovenije v regiji pa so izrazili nezadovoljstvo nad slabo obveščenostjo o poteku obiska. Večina županov namreč ni do takrat prejela še nobenih uradnih informacij o tem, ali bo vlada obiskala njihovo občino, kljub temu da je obisk že praktično pred vrati. Taka slaba informiranost pa je seveda zelo neugodna glede na to, da se morajo župani na tako pomemben obisk tudi pripraviti, če želijo, da bi bil ta učinkovit in uspešen. Člani sveta so se strinjali, da morajo ob obisku vlade, ne glede na to, katero občino se bo ta odločila obiskati, nastopiti enotno ter poudariti tudi širšo problematiko ter želje, ki so skupne celi osrednjeslovenski regiji in ne le obiskani občini. Maša Resinovič, RRA LUR Zakaj bi tratil čas z nesmiselnim pehanjem za denarjem? Zakaj bi si belil glavo glede tega, kar bo morda šele jutri ali pojutrišnjem? Zakaj bi se pričkal, se dolgočasil, zakaj bi delal s pretirano prizadevnostjo in spal, kadar sije sonce? Le mirno si vzemi čas za srečo. Ker čas ni hitra cesta med zibelko in grobom, marveč prostor na soncu, kjer se lahko ustaviš. Phil Bosmans Velike Lašče 2006 V časniku Slovenec pred 75 leti (julij, 1931) so bile Velike Lašče v članku Ob stoletnici Levstikovega rojstva predstavljene z besedami: »Kupi v Ljubljani vozni listek za železniško progo Ljubljana -Kočevje do postaje Velike Lašče (srez Kočevje). Ko prevoziš 46 vijugastih kilometrov, zavedaj se, da stojiš na slovenskih klasičnih tleh. Pred teboj se razprostira valovita , skrbno obdelana dolinica, katero obkrožajo zeleni holmi, ovenčani z belimi cerkvicami. Ne boš se čudil, da je dal ta kraj Slovencem Trubarja in Stritarja, Levstika in Kreka, mnogo duhovnikov in učiteljev, profesorjev in zdravnikov ter drugih javnih delavcev, še celo ministra.« Letos mineva 175 let od Levstikovega rojstva. Ponos na naše velike rojake in na našo dediščino ostaja in se oživlja ob spominih nanje, skozi programe in prireditve, ki jih ob različnih priložnostih pripravljajo organizatorji kulturnih in družabnih dogodkov v naših krajih. Same Velike Lašče pa z razvojem na različnih področjih dobivajo novo podobo, ki se prilagaja potrebam sodobnega časa, ob tem pa še vedno kot kraj ohranjajo svojo prepoznavnost. 15. septembra smo se zbrali na odprtju prenovljenega veliko-laškega trga. Godbeniki Ribniškega pihalnega orkestra so nas zaradi slabega vremena pričakali v dvorani, sicer bi igrali pri novem vodnjaku na trgu. Kot dokaz, da je vredno pozdraviti nove pridobitve v kraju, je bila prav gotovo polna dvorana obiskovalcev. Po koncertu Ribniškega pihalnega orkestra pod vodstvom Matjaža Jevšnikarja je župan Anton Zakrajšek predstavil opravljena dela, povezana z obnovo trga in prostorov v Levstikovem domu. Posebej se je zahvalil vsem svetnikom za soglasje pri načrtovani investiciji, Kmetijski zadrugi Velike Lašče -predsedniku Ivanu Levstiku in upravnemu odboru, KUD-u Primož Trubar in Božu Zadniku, ki je skrbel za nadzor del v Levstikovem domu, ter vsem izvajalcem del. Pr Št* iSfe-. 4'i O pomenu dodatne pridobitve prostorov za splošno knjižnico je besede direktorice Milene Pinter, ki se slovesnosti ni mogla udeležiti, prebrala predstavnica knjižnice. V pododrju Levstikovega doma je prijetno urejen tudi prostor, ki bo namenjen druženju mladih. Idejno zasnovo za ureditev prostora in likovno opremo je prispeval Dušan Zekovič. Po zaključenem kulturnem programu smo si nove prostore ogledali in se sprehodili čez obnovljen trg. Za prijetno druženje po uradnem programu pa so s pogostitvijo ponovno poskrbele članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. V septembru 2006 so Velike Lašče bogatejše tudi za nekatere pridobitve na drugih področjih. Fizioterapija je po zaključku obnove oziroma preureditve ponovno pričela s svojim delom, za katerega ima na voljo dodatni prostor. Na igrišču pri glasbeni šoli so postavljena nova igrala ter klopi in mize. Opremljeno igrišče predstavlja v dopoldanskem času dodatne igralne površine za otroke iz vrtca, v popoldanskem času ter ob sobotah in nedeljah pa je prostor odprt in namenjen vsem obiskovalcem. Prispevek k boljši varnosti v cestnem prometu predstavlja na novo urejen del glavne ceste skupaj s pločnikom ob vstopu v Velike Lašče. Utripajoči znak »VI VOZITE ...« pa bo voznike dodatno opozarjal na potrebno zmanjšanje hitrosti v naselju. Veronika Vasič, Občinska uprava Foto Barbara Pečnik, Niko Samsa GLEDALIŠKI ABONMA 2006/2007 PROGRAM 10. SEZONE Spet je leto naokoli in spet vas vabimo, da se nam pridružite v gledališču v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Mnogi ste nas že spraševali, kaj je letos z abonmajem, ali ga ne bo ... Seveda nismo pozabili na vas! V letošnji, že deseti sezoni si boste lahko ogledali naslednjih pet predstav iz rednega dela: Matjaž Zupanič Igra s pari (drama) - Ljudsko gledališče Celje Režija: Matjaž Zupanič Igrajo: Renato Jenček, Jagoda, Lučka Počkaj in Dejan Pevčevič. Jerzy Kosinski Gospod Chance (komedija zmešnjav in zmote) - Prešernovo gledališče Kranj Režija: Ivana Djilas Igrajo: Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar, Tine Oman, Branko Jordan, Darja Reichman. E. Kishon Bil jE škrjanec (komedija) - Špas teater Režija: Boris Kobal Igrajo: Gregor Čušin, Vesna Pernarčič-Žunic, Matjaž Tribušon Miro Gavran Vse o žEnskAH (komedija) - MGL Režija: Barbara Hieng Samobor Igrajo: Karin Komljanec, Jette Ostan Vejrup, Bernarda Oman BDEnjE (romantična komedija o osamljenosti) - Mestno gledališče Ptuj Režija: Matjaž Latin Igrata: Štefka Drolc in Aljoša Ternovšek V aprilu bomo zvestim abonentom poklonili še eno, nagradno predstavo. To bo predstava NunE II v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Iz objektivnih razlogov si organizator pridružuje pravico do spremembe programa. CEnE AbonmAjsKm vstopnic: 9.000,00 SIT za dijake, študente, upokojence, za zadnje sedeže in stranske stole 11.000,00 SIT za vse ostale Možno je plačilo v dveh obrokih. V primeru, da bo dvorana polno zasedena, bomo s prodanimi vstopnicami pokrili dobro polovico cene abonmaja. Razliko do polne cene predstav bo financirala Občina Velike Lašče, zato bodo pri nakupu vstopnic imeli prednost naši občani. V prosti prodaji bo veljala enotna cena 2.500,00 SIT na predstavo. Rezervacue sprejemamo na telefonski številki 781-03-70. Vpis AbonmAjA bo v sredo. 11. oktobra, od 10. do 17. ure in v četrtek. 12. oktobra, od 10. do 12. ure. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zaključka vpisa! Občinska uprava Laški center Laški center zdaj postal je cvet, ki ga lahko bo gledal širni svet. Vsak, ki se skozi Velike Lašče pelje, se ustavi, da poteši si takšne ali drugačne želje. Na sredi trga je vodnjak visok, tu se bo opralo na stotine rok. Tu je drevo staro s svojo senco, ki bo razgrete glave ohladilo, na klopcah okrog njega pa se bo gotovo kaj pametnega uganilo. Avtobusna postaja je do zdaj bila hudo velik problem, kako in kje priti na avtobus je bila umetnost, vam povem. Baje jezite se šoferji laški, da zdaj nimate kje parkirat', pa veste, je že tako, da se en človek ne more na čist' vse ozirat'. Lahko predloge upoštevaš, si pameten in ustrežljiv čez vse. Nikoli pa ni b'lo in ne more bit' tako, da prav bo čist' za vse. Marija Debeljak, Ponikve Primerjava s sosednjimi občinami Oceno o uspešnosti katerega koli podjetja ali organizacije lahko podajamo v večji meri predvsem takrat, ko ga primerjamo z drugimi. In tako je tudi z oceno uspešnosti in učinkovitosti posamezne občine. Na fakulteti za upravo obdelujejo finančne podatke, ki jim jih posreduje Ministrstvo za finance. Iz zaključnih računov, ki jih občine pošiljajo finančnemu ministrstvu, na fakulteti za upravo oblikujejo tako imenovane finančne kazalnike po občinah. Oceno uspešnosti Občine Velike Lašče na podlagi teh kazalcev primerjamo s sosednjimi občinami. Pri obdelavi so bili na voljo podatki vključno z letom 2005, prikazani pa so zneski na prebivalca v posamezni občini. Poudariti je treba, da so primerjane občine razvrščene glede na povprečje vrednosti obravnavanih kazalnikov za obdobje štirih let (2002-2005). Za primerjavo s sosednjimi občinami smo izbrali tiste kazalce, ki so največkrat tema razgovorov in komentarjev. Kazalnik odhodki za oskrbo z vodo prikazuje tekoče in investicijske odhodke ter transfere posamezne občine za oskrbo z vodo. Iz tabele je razvidno, da v primerjavi s sosednjimi občinami naša občina za oskrbo z vodo nameni največ proračunskih sredstev. ODHODKI ZA OSKRBO Z VODO __________________(v SiT na prebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje VELIKE LAŠČE 15.735 7.069 10.512 10.384 10.925 bloke 12.924 9.701 13,036 6.361 10.505 ig 3.134 2.338 14.521 8.175 7.042 ribnica 11.272 6.737 5,503 1.963 6.369 Škofljica 943 4.665 8.251 1.940 3.950 sodražica 3.460 4.200 2.647 4.652 3.740 dobrepolje 686 4.205 4.335 5.155 3.595 grosuplje 1.518 488 1.603 4.650 2.065 kočevje - 8 2 3.169 795 * povprečna vrednost kazalnika v Sloveniji 2.853 3.135 3.906 3.996 3.473 Vodilno mesto med sosednjimi občinami zavzemamo tudi, ko gre za odhodke za kmetijstvo. Kazalnik prikazuje tekoče in investicijske odhodke ter transfere občine za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lov. ODHODKI ZA KMETIJSTVO (v SIT na prebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje VELIKE LAŠČE 3.038 3.515 2.792 3.948 3.323 ig 2.069 2.094 2.882 3.492 2.634 ribnica 2,395 1.311 3.350 1.057 2.028 dobrepolje 532 2.948 1.806 2.746 2.008 bloke l,507 2.262 1.911 2.218 1.974 grosuplje 2.150 1.507 1.604 1.694 1.739 kočevje 1.642 2,011 1.989 1.149 1.698 škofljica 3.565 865 757 505 1.423 sodražica 202 179 249 350 245 * povprečna vrednost kazalnika v SLO 1.473 7.505 1.568 1.488 1.509 Kazalnik odhodki za izobraževanje prikazuje tekoče in investicijske odhodke ter transfere občine za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in ostale izobraževalne dejavnosti. Občina Velike Lašče je v primerjavi s sosednjimi občinami na drugem mestu. Če pa se primerjamo samo po odhodkih za prešolsko vzgojo, zasedamo celo prvo mesto. Seveda predvsem zaradi izgradnje novega vrtca v Velikih Laščah. odhodki za izobraževanje (v SIT naprebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje Škofljica 10.966 69.026 101.688 45.219 56.725 VELIKE LAŠČE 36.092 87.739 49.321 38,550 52.925 IG 58.860 73.802 29.632 36.510 49.701 kočevje 49.719 53.292 44.778 36.444 46,058 grosuplje 37.503 57.478 42.262 41.670 44.728 bloke 25.322 52.009 46.818 36.241 40.097 dobrepolje 32.551 33.870 35,503 40.650 35.643 sodražica 34.772 30,083 30.380 36.326 32.890 ribnica 29.379 30.469 31.602 32,070 30.880 * povprečna vrednost v Sloveniji 35.566 38.533 40.555 42.237 39.223 Pri odhodkih za cestni promet pa naša občina zaostaja le za Občino Bloke. Kazalnik prikazuje tekoče in investicijske odhodke ter transfere občine za cestni promet (ceste v pristojnosti občine). odhodki za cestni promet (v SIT na prebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje BLOKE 55.523 56.904 36.819 52.059 50.326 VELIKE LAŠČE 66.635 44.710 28.225 38.556 44.531 IG 14.625 30.328 27.546 25.818 24.579 GROSUPLJE 12.612 16.974 26.560 28.430 21.144 SODRA2ICA 12.023 14.558 32.445 24.944 20.993 ŠKOFLJICA 18.380 22.833 19.467 17.033 19.428 RIBNICA 10.847 20.451 16.064 16.353 15.929 KOČEVJE 12.063 14.239 17.741 19.375 15.855 DOBREPOLJE 7.334 7.284 6.953 7.674 7.311 * povprečna vrednost kazalnika v Sloveniji 14.867 1 5.133 15.276 17.049 15.581 Naslednji kazalnik prikazuje tekoče in investicijske odhodke ter transfere za protipožarno varnost, kjer nastopajo praviloma odhodki občine za gasilce. Za gasilce od sosednjih občin namenijo več proračunskih sredstev le v občinah Bloke in Ig. odhodki za protipožarno varnost (v SIT na prebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje bloke 4,288 4.469 4,719 4.655 4.533 ig 2.711 3.582 3,361 4.308 3.490 VELIKE LAŠČE 4.994 2.120 1.957 2.095 2.791 dobrepolje 2.420 2.492 2.701 2.719 2.583 kočevje 1.959 2.001 2.732 3.535 2,557 sodražica 2.976 2.142 1.924 2.468 2.378 škofljica 2.279 2.067 2.142 2.103 2.148 ribnica 1.333 1.847 1.859 2.984 2.006 grosuplje 1.333 1.572 1.493 2.130 1.632 * povprečna vrednost kazalnika v Sloveniji 2.416 2.632 2.686 3.291 2,756 Tudi ko gre za odhodke za kulturo naša občina v primerjavi s sosednjimi drži tretje mesto. Ta kazalnik prikazuje tekoče in investicijske odhodke ter transfere občine za kulturne dejavnosti. Občina Dobrepolje pri odhodkih za kulturo zelo izstopa predvsem zaradi investicije izgradnje Jakličevega doma na Vidmu. ODHODKI ZA KULTURO (v SiT na prebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje DOBREPOLJE 27.992 31.773 10.827 21.651 23.061 RIBNICA 10.581 10.848 13,773 10.014 11.304 VELIKE LAŠČE 12.623 11.019 7.130 6.627 9.349 GROSUPLJE 4.811 5.932 7.893 8.764 6.850 SODRAŽICA 4.792 4.213 3.934 4.729 4.417 KOČEVJE 3.863 3.880 4.104 5.240 4.272 IG 3.179 3.658 4.204 4.421 3.865 BLOKE 550 1.501 4.569 4.697 2.829 ŠKOFLJICA 3.329 2.478 2.462 2.216 2.621 * povprečna vrednost kazalnika v Sloveniji 7.999 8.417 9.351 10.067 8.959 Še po enem kazalniku zasedamo tretje mesto, in sicer, ko gre za odhodke za zdravstvo. Kazalnik prikazuje tekoče in investicijske odhodke ter transfere občine za dejavnosti zdravstva. ODHODKI ZA ZDRAVSTVO (v SIT na prebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje SODRAŽICA 2.550 1.991 1.174 36.073 10.447 BLOKE 544 4.064 3.885 14.876 5.842 VELIKE LAŠČE 2.277 4.319 2.441 5,386 3.606 IG 2.311 2.194 2.281 2.629 2.354 KOČEVJE 2.934 679 776 2.220 1.652 DOBREPOLJE 1.053 409 2.217 2.536 1.554 RIBNICA 1.186 3.278 401 1.136 1.500 GROSUPLJE 602 704 459 901 667 ŠKOFLJICA 317 468 856 991 658 * povprečna vrednost kazalnika v Sloveniji 1.862 1.894 1.644 2.047 T.862 Tretji med sosednjimi občinami smo tudi, ko gre za odhodke za upravo. Kazalnik zajema vse tekoče in investicijske odhodke občinske uDrave. odhodke občine za funkcionarie ter ransfere uDrave. ODHODKI ZA UPRAVO ________(v SIT na prebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje DOBREPOLJE 11.610 13.280 14.663 14.725 13.570 ŠKOFLJICA 13.777 15.039 17.151 17.220 15.797 VELIKE LAŠČE 18.119 17.790 19.471 18.517 18.474 KOČEVJE 21.938 16.768 16,419 19.317 18.610 GROSUPLJE 18.549 20.799 18.294 18.446 19.022 IG 14.440 17.270 24.559 19.838 19.027 BLOKE 15.640 18.971 26.268 22.016 20.724 RIBNICA 18.653 20.934 22.441 21.361 20.847 SODRAŽICA 20.787 21.911 23.181 24.193 22.518 * povprečna vrednost kazalnika v SLO 22.591 21.950 22.968 23.167 22.669 Ekonomičnost delovanja občinske uprave je kazalnik, ki kaže razmerje med celotnimi odhodki občine in sredstvi za delovanje uprave in funkcionarjev. Kazalec izraža vrednost vseh proračunskih odhodkov v občini na porabljeno eno denarno enoto sredstev za delovanje občinske uprave in funkcionarjev (ekonomija obsega). Kazalec je mera za porabo sredstev v zvezi z obsegom opravljenih aktivnosti in gospodarnostjo izvajanja teh aktivnosti v občini. Iz tega izhaja, da je z rastjo vrednosti kazalca povezana rast gospodarnosti. EKONOMIČNOST DELOVANJA OBČINSKE UPRAVE (v SIT na prebivalca) občina 2002 2003 2004 2005 povprečje ŠKOFLJICA 8,52 11,83 11,38 7,49 9,81 DOBREPOLJE 9,86 10,40 7,97 9,80 9,51 VELIKE LAŠČE 10,20 11,16 7,58 8,20 9,29 IG 9,61 9,94 6,18 8,72 8,61 BLOKE 9,21 9,37 6,88 8,44 8,48 KOČEVJE 5,84 8,14 7,82 7,54 7,34 GROSUPLJE 5,96 6,73 7,78 8,32 7,20 RIBNICA 6,23 6,25 8,76 6,15 6,85 SODRAŽ1CA 5,47 5,15 5,16 6,81 5,65 * povprečna vrednost kazalnika v SLO 6,16 6,63 6,77 7,10 6,67 Ko se primerjamo s sosednjimi občinami, lahko ugotovimo, da smo po izbranih kazalcih med »najboljšimi« in hkrati tudi visoko nad povprečjem vseh slovenkih občin. Vsekakor je iz tabel jasno razvidno, da smo na področjih, ki sodijo med najpomembnejše za življenje občanov, solidno, če ne kar odlično uvrščeni. Zavedati se je treba, da je za ohranjanje položaja tudi v prihodnje potrebno veliko dela, hkrati pa je pomembno tudi to, da svojo učinkovitost nadgrajujemo na tistih področjih, katerih kazalniki nas ne uvrščajo na želeno stopnjo med vsemi občinami v Sloveniji. Občinska uprava Večer z Ivanom SivceM in AnsambLom Tonija VerderbejA Četrti večer Velikolaškega poletnega festivala se je odvijal v soboto, 9. septembra 2006, v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Naslov prireditve je bil povzet po besedilu pesmi z naslovom Kruh ponoči spi, ki je v slovenskem prostoru dobro poznan. Gosta večera sta bila pisatelj Ivan Sivec in Ansambel Tonija Verderberja. Prireditev, na kateri bi lahko pričakovali nabito polno dvorano, se je žal odvijala pred maloštevilnim občinstvom, kar je velika škoda. Obiskovalci prireditve smo imeli priložnost prisluhniti besedi pisatelja Ivana Sivca, ki je napisal kar oseminšestdeset knjig, od tega devetindvajset za mlade bralce in devetintrideset za odrasle. Pisati je začel že v prvem razredu. Tako kot vi vsi. V drugem je napisal že tri stavke in jih objavil v tedanjem Pionirskem listu. Posebno pri dekletih so naleteli na božanski odmev. Na željo etnologa Nika Kureta pa je kot dijak popisoval po hišah ženitvene in druge običaje za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, čeprav tedaj niti ni vedel, kaj je to. Res pa je, da se je že tedaj »oženil« s terenom in z zanimivi ljudmi. Rad je med ljudmi in rad prisluhne vsakemu, ki ima kaj povedati. Gospod Sivec je napisal tudi več kot dva tisoč besedil za domačo in zabavno glasbo, kar je v slovenskem prostoru daleč največ, in vsa besedila so uglasbena. O razvoju domače glasbe na Slovenskem je napisal monografijo in jo izdal v dveh delih, in sicer Vsi najboljši muzikanti I. in Vsi najboljši muzikanti II. V programu prireditve so si sledili Sivčevi nagovori o pisanju besedil, o idejah zanje ter ustvarjalnih trenutkih. Ob vsaki zgodbi smo izvedeli skrivnost o nastanka besedila pesmi, ki jo je uglasbil in na odru čudovito predstavil belokranjski ansambel Tonija Verderberja. Tudi vodja ansambla gospod Toni Verderber je pristavil svojo besedo o nastanku posameznih viž ter se zahvalil gospodu Sivcu za dobro sodelovanje. Večer je bil posvečen Verderberjevim vižam z avtorskimi besedili Ivana Sivca, tako da sta si beseda in glasba ves večer podajali roki in nas popeljali v skrivnostne poti ustvarjanja obeh priznanih gostov. Toni Verderber je kot ustanovni član ansambla tudi avtor vseh melodij, harmonikar in pevec. Poleg njega pa so v ansamblu še basovski kitarist Pavle Šterk, ritemski kitarist in pevec Jože Kastelec ter klaviaturist in tamburaš Borut Klobučar. Zadnja leta pa v ansamblu igra tamburico tudi Verderberjev sin. Tako kaže, da se bo družinska glasbena tradicija nadaljevala tudi v bodoče. Nedvomno je ansambel Tonija Verderberja v slovenskem prostoru zelo prisoten, saj nastopa na številnih prireditvah, festivalih, televizijskih in radijskih oddajah. Poznan pa je tudi izven naših meja, saj se je izvrstno predstavil na številnih koncertih ter tujih radijskih in televizijskih prireditvah. Na prireditvi smo veliko izvedeli tudi o nastanku Sivčevih knjig in celovečernem filmu, ki je bil posnet po njegovi knjigi. Sivčeva prva povest z naslovom Pesem njenih zvonov je najprej izšla kot podlistek v Kmečkem glasu, nato pa kot knjiga. Pri bralcih je doživela neverjeten uspeh. Prva naklada je štela kar deset tisoč izvodov, druga pet tisoč. Nato pa je izšla še v Mihelačevi zbirki Slovenska povest kot značilno slovensko krajše prozno delo, skupaj s povestmi najvidnejših avtorjev te zvrsti: Jurčiča, Kersnika, Tavčarja ... Omenjeni avtorji so v prvem obdobju pisanja najbolj vplivali na Sivčev slog pisanja povesti in romanov. Prvo pisateljevo mladinsko delo -pustolovski roman Pozabljeni zaklad pa je nastalo leta 1978. V njem se prepletajo motivi iz Ivanovega otroštva, v ospredju pa je zapletena zgodba o iskanju zaklada iz francoskih časov. Režiser in scenarist Tugo Štiglic je po Sivčevi literarni predlogi leta 2001 posnel televizijsko nadaljevanko v treh delih in celovečerni film, v katerem vlogo poštarja odigra sam gospod Sivec. Celovečerni film si je v kinematografih ogledalo več kot 25.000 obiskovalcev, zato je kot tretji med filmi v Sloveniji prejel najvišje priznanje -zlato rolo. Leta 2003 je izšel tudi na videokaseti. Poleg izvrstnih in priznanih igralcev igrajo v filmu tudi otroci, izbrani med več kot sedemsto kandidati. Izbor otrok je bil res nekaj posebnega, kot nam je zgovorno predstavil gospod Sivec. Glasbo za film je prispeval Jože Potrebuješ,vodja skupine Čuki. Literarna dela Ivana Sivca so zelo različna, od kmečkih povesti in romanov do spominskih črtic ter pustolovskih, športnih in problemskih pripovedi. Ivan Sivec je dobil tudi več priznanj: kot pisatelj zlato Kersnikovo plaketo za književnost, kot novinar in urednik številna druga. Ob koncu prireditve nam je gospod Sivec zaupal, da mnogi zaradi njegove hiperproduktivnosti menijo, da obstajajo trije Sivci. Eden piše knjige in je star okoli trideset let, drugi piše besedila in šteje zaradi romantične zagledanosti okoli sedemdeset let, tretji pa pripravlja radijske reportaže in ima zaradi domnevne zrelosti okoli petdeset let. To pa ne drži! Res pa je, da vse troje dela sam gospod Sivec in da marsikoga - posebno glede let - zavede predvsem priimek. V resnici pa ga še vedno razganja od mladostne vneme do življenja, veselje pa mu dajejo prav knjige. S pesmijo Kruh ponoči spi v izvedbi Ansambla Tonija Verderberja, smo zaključili letošnji prvi Velikolaški poletni festival. Navdušeni poslušalci in obiskovalci vseh štirih prireditev so dokaz, da je popestritev poletnih dni dobrodošla in da naj festival postane del kulturnega življenja naših občanov tudi v bodoče. Majda Kovačič Cimperman Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Trobla 6/2006 14 V znamenju obiskov MinisTEr za KULTUR Dr. Vasko SimoniTi JE obiskaL našo občino V sklopu obiskov vladnih predstavnikov v osrednji slovenski statistični regiji je našo občino obiskal minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. V spremstvu direktorja Direktorata za kulturno dediščino dr. Damjana Prelovška si je ogledal obnovljen turjaški grad. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenimi deli in zagotovil, da bo država tudi v naprej poskušala financirati obnovo gradu. Bil je seznanjen z našimi poskusi revitalizacije gradu in našimi željami, da bi sami upravljali z gradom oziroma z obnovljenimi prostori. Predstavil sem mu ustanovitev Javnega zavoda za kulturo in turizem Občine Velike Lašče - Trubarjevi kraji, ki bi prevzel upravljanje gradu. Tej ideji je bil še posebej naklonjen dr. Prelovšek, minister pa je omenil, da moramo skupaj z ministrstvom čim prej pripraviti celovit program dejavnosti na gradu (muzejska, turistična, gostinska ...). KuLTurni minisTEr - profEsor s svojo nEkdAnjo štuDEntKo BArbAro PEčnik V sušiLnici sadja Ob pricrizku Po ogledu gradu si je minister ogledal še obnovljeno vaško sušilnico sadja na Gradežu pri Turjaku. Predsednik društva Boris Zore mu je najprej predstavil sušenje sadja in potek obnovitvenih del. Minister je bil prijetno presenečen nad lepo urejenim objektom, še posebej nad pridnostjo članov Društva za ohranjanje dediščine, ki so s svojim delom obnovili sušilnico in jo opremili s starimi eksponati. Ob prigrizku, ki so ga pripravili člani društva, se je zadržal v prijetnem klepetu. Župan Anton Zakrajšek PrvikrAT je človek oskruniL svojo mLADosT, KADAr jE prvikrAT moLčAL, ko mu je srcE ukazovalo, nAj covori. Ivan Cankar Ni BEDAK TisTi, Ki nE ZnA BrATi. Bedast je tisti, ki misLi, da je vse rEs, KAr prEbErE. Ivo Andrič V znamenju obiskov 15 Trobla 6/2006 Obisk VitEzov tEmpLArjEv nA grAdu TurjAK Plemeniti cilji in misteriji vitezov templjarjev še vedno živijo med ljudmi, kar nam je prvega septembrskega dne potrdilo srečanje na gradu Turjak. Kljub temu, da so v zgodovini skozi številne zarote poskusili viteški red izbrisati in uničiti, se je peščica članov tega reda uspela rešiti pred množičnim pokolom. Tako se je njihovo izročilo ter poslanstvo varovanja in pomoči ljudem preneslo v današnje čase in znova zaživelo. Mednarodni red že vrsto let skozi humanitarne akcije pomaga deželam v stiski, poleg tega pa je naloga članov ne le ohranjati, temveč živeti izročilo pomoči in podpore tistim, ki so tega potrebni, ter obenem razširjati zavest človeštva. KRATKA ZGODOVINA TEMPLJARSKEGA VITEŠKEGA REDA Viteški red je bil ustanovljen leta 1118, ustanovitelja sta bila francoska plemiča Hugues de Payon in Andre de Montbard. Prvotno poslanstvo devetih članov s prvotnim imenom Militi Kristi je bilo ščititi romarje na poti v Sveto deželo. Pozneje je red postal številčen in močan na številnih področjih. Imeli so monopol nad najnaprednejšimi tehnologijami svoje dobe - kompas, pripomogli so k razvoju kartografije, zemljemerstva, gradnje cest in navigacije, imeli so svoja pristanišča, ladjedelnice in ladjevje, lastne bolnišnice s svojimi zdravniki in kirurgi. Pogosto so sodelovali v pomembnih pogajanjih kot izvrstni diplomati, prinašali nove ideje in zamisli. Ker so bili močni tudi finančno, saj so postavili temelje modernega bančništva, so posojali velike količine denarja in med njihovimi dolžniki je bil tudi francoski kralj Filip IV. Lepi. Vedel pa je, da tega denarja ne bo mogel vrniti, zato je skoval proti njim zaroto. Takratnega papeža Bonifacija VIII., ki je bil edini, kateremu so bili vitezi pokorni, je skrivaj ugrabil in ubil ter zastrupil papeža Benedikta XI., na njegovo mesto pa je postavil kardinala po svoji izbiri, nadškofa Klementa V., ki mu je bil dolžan uslugo in njegovih zahtev ni mogel zavrniti. Tako so templjarje obtožili herezije in red uradno razpustili, ofenziva nanje pa je bila izvedena na petek, 13. oktobra 1307 (od takrat velja petek trinajsti za nesrečen dan). Zanimivo pa je, da do njihovega bogastva, zakladov in pomembnih dokumentov niso prišli, kar še danes povzroča številne uganke ... VITEŠKI RED DANES Izročilo viteškega reda je potovalo preko članov, ki so se skrivali skozi stoletja, dokler ni leta 2002 Joseph Ratzinger, imenovan papež Benedikt XVI., objavil dokumenta iz leta 1308, v katerem je papež Klement V. zapisal, da mu je žal, ker so viteze po krivem obsodili. Ta odkriti dokument je bil tudi razlog, da je na sestanek poklical mojstra Antonia Parisa. Tako je templjarski red prišel tudi na slovenska tla z namenom ustanovitve samostojnega priorstva v Sloveniji. Poleg trinajstih članov mednarodnega viteškega reda, ki so prišli iz Italije, Španije, Portugalske, Anglije in Hrvaške, je bilo tam prisotnih 62 slovenskih dam in vitezov. ŠvEdsKi dipLomAT RomAN VErTovEc in veliki mojstEr Antonio PAris iz Rima NA GrAdu TurjAK v viTEŠKEm oGriNJALU Dogodek so spremljali nekateri novinarji in peščica obiskovalcev, ki so lahko opazovali dogajanje. Med gosti sta bila tudi svetovno znani osebnosti, angleški karizmatični zdravilec Steven Turoff in glasbena umetnica Shirley Roden, ki je s svojim žametnim glasom obarvala stene Dalmatinove kapelice. DOGODEK NA TURJAKU Da ni slučaja v tem vesolju, se lahko prepriča vsak od nas skozi dogodke, ki povezujejo naše življenje v smiselno celoto in edinstveno pot posameznika. Tudi to, da je viteški red ustanovil priorstvo ravno na gradu Turjak, ni naključje. Freske v Dalmatinovi kapelici, kjer vidimo podobe templjarskih zastav, nam pričajo o tem, da Glasbenica Shirley Roden je s svojim petjem mnogim najstarejšemu slovenskemu vitezu se je izpolnila življenjska POLEPŠALA DAN žELJA TRQBLA 6/2006 16 V znamenju obiskov je kraj tudi zgodovinsko vezan na red templjarjev. Morda je mednarodni red na letošnji 1. september z ustanovitvijo novega priorstva v Sloveniji le obnovil delček že znanega. Ta veliki dogodek je ostal zapisan na zahvalni spominski plošči ob gradu Turjak, vsem prisotnim pa so ostali iz tega dne lepi spomini in želja, da se še večkrat vrnejo v naše kraje. Povezovanje in podpora ljudem s plemenitimi cilji je najmočnejše povabilo k odpiranju svežih idej in privabljanju novih ljudi, ki bodo jutri lahko doprinesli svoj delež v razvoju ter promociji kraja in celotne slovenske dežele. Poleg peščice široko razgledanih ljudi, ki so podprli dogodek, je Neodvisni red vitezov templjarjev Slovenije še posebej hvaležen za vso podporo županu Antonu Zakrajšku. S svojo pripravljenostjo sprejeti tako domače kot tuje goste na tem čudovitem kraju je pokazal, da ima resnično svetlo vizijo v prihodnost in zna odpreti vrata kraja celotnemu svetu. Iz malega raste veliko, pravi znan rek in vsi prebivalci Velikih Lašč in okolice se lahko pohvalijo z novim zanimivim dogodkom več, ki se je za vedno zapisal v našo skupno zgodovino in ponesel lepe spomine daleč v svet. Marjetka Porenta Predstavitev projektA Financer: European Agency for Reconstruction Naslov: Upgrading Competencies of Local Self-government in Municipality of Golubac Trajanje projekta: 10 mesecev Partnerji: Občina Golubac, Beograd, Republika Srbija Občina Velike Lašče, Republika Slovenija Univerza v Beogradu, Fakulteta za organizacijske znanosti Beograd, Republika Srbija Univerza v Sloveniji, Fakulteta za upravo, Republika Slovenija Skupino za izvedbo aktivnosti bo sestavljalo: 5 predstavnikov iz občine SodeLovanje med občinama GoLubac in Velike LAŠČE Občina Velike Lašče je v letošnjem letu podpisala pogodbo o sodelovanju v projektu z Občino Golubac iz Srbije in Fakulteto za organizacijske znanosti v Beogradu. Občina Golubac leži na vzhodu Srbije ob desnem bregu reke Donave. Od Beograda je oddaljen 130 km. Občina meri 368 km2 in ima skoraj 12.000 prebivalcev. V okviru projektnih aktivnosti je v avgustu 2006 Golubac obiskal velikolaški župan Anton Zakrajšek, v torek, 19. septembra, pa smo v Velikih Laščah gostili predstavnike občine Golubac z županom na čelu in predstavnike Fakultete za organizacijske znanosti v Beogradu. Med enodnevnim obiskom smo jim predstavili občino in delovanje občinske uprave. V Velikih Laščah so si ogledali šolo, vrtec, Levstikov dom, farno cerkev, zdravstevno postajo in lekarno, po kosilu pa so obiskali nekaj naših podjetnikov, si ogledali Trubarjevo domačiji in grad Turjak. Golubac, 3 predstavniki občine Velike Lašče, 6 s Fakultete za orgnizacijske znanosti, 1 državni specialist iz Republike Srbije ter sodelavci s Fakultete za upravo. Glavni namen projekta je izboljšanje kompetenc lokalne samouprave v občini Golubac glede na standarde Evropske unije. Pri tem bodo kot ciljne skupine analizirani občani, zaposleni v občini in javnem sektorju ter poslovnih organizacijah. Ključni cilji projekta: 1. Zagotoviti potreben in nujen organizacijski, upravljalni in informacijski pogoj za delovanje vladnih teles in pripraviti ter določiti temelje (načela) moderne krajevne uprave in občin. 2. Reorganizirati upravne službe in pospešiti učinkovitost dela preko ustanovljenega Centra odličnosti. 3. Izboljšati raven poznavanja zaposlenih v krajevnih samoupravah za odprte izobraževalne programe. 4. Vpeljati mednarodno sodelovanje, upoštevati standarde Evropske unije in organizirati študijske obiske. Vloga Občine Velike Lašče pri projektu: - zagotovitev organizacijskih rešitev za izboljšanje uspešnosti poslovanja; - pridobitev in ustrezna priprava podatkov za primerjalne analize in predstavitev situacije v Republiki Sloveniji; - izbor najboljših primerov iz prakse za predstavitev v občini Golubac; - organiziranje študijskih obiskov za predstavitev partnerske inštitucije; - izbor ustreznih strokovnjakov občine za prenos znanja in izkušenj v občino Golubac; - prenos izkušenj v zvezi z organizacijo, menedžmentom in informacijskimi rešitvami; - svetovalna in organizacijska vloga v Centru odličnosti in mestnih službah; - zagotovitev software opreme za nadzor dokumentacije in stopnja razvoja administrativnih postopkov. 17 Trobla 6/2006 V znamenju obiskov Srečanje članov društva Kulturni most LÜTZELFLÜH - VELIKE LAŠČE V soboto, 2. septembra 2006, je Društvo Kulturni most Lutzelfluh - Velike Lašče na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravilo srečanje članov društva in gostiteljskih družin, ki sodelujejo pri medsebojni izmenjavi obiskov med Velikimi Laščami in Švico. Na srečanje, ki je potekalo v lepem sončnem popoldnevu, smo povabili tudi člane Švicarskega kluba v Sloveniji, ki v Sloveniji deluje od leta 2000. Ima približno 70 članov - to so Švicarji, ki živijo v Sloveniji, in tudi Slovenci, ki so v svojem življenju imeli stike s Švico, največkrat kot zdomci. Podelitev Rožančeve nagrade 2006 na Trubarjevi domačiji V soboto, 16. septembra 2006, so na Trubarjevi domačiji podelili nagrado za najboljše esejistično delo leta. Prejel jo je Drago Jančar za zbirko esejev z naslovom Duša Evrope. Nagrada je poimenovana po Marjanu Rožancu (1930-1990), pisatelju, dramatiku in publicistu, pri katerem se je pisanje esejev, te pol umetniške pol literarne vrste, povzpelo do samega vrhunca njegovega opusa. Nagrado podeljuje Sklad Marjana Rožanca, ki sta ga v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovili založbi Mihelač in Nova revija. Drago Jančar je tokrat že tretjič Rožančev nagrajenec: za delo z naslovom Razbiti vrč je bil nagrajen leta 1993, ko je bila ta nagrada prvič podeljena, drugič pa leta 1995 za delo Egiptovski lonci mesa. Jančar torej ni samo eden največjih slovenskih pisateljev 20. stoletja (ob Dragu Jančarju sta to po mnenju literarne zgodovinarke Helge Glušič še Ciril Kosmač in Lojze Kovačič), ampak zaradi svojega pronicljivega opazovanja, Srečanja na Rašici se je udeležilo devet članov Švicarskega kluba, med njimi švicarski konzul v Sloveniji Jürg Siegenthaler s soprogo in predsednik Švicarskega kluba Hans Peter Iseli. Za goste smo pripravili kratek sprejem, kulturni program, ogled Trubarjevine in knjigoveške delavnice. Vse so spremljali z velikim zanimanjem, nato pa so se pridružili članom našega društva na prostoru za mlinom. V prijetnem razpoloženju, ob pogovorih, predstavitvi desetletnega povezovanja naše občine s švicarsko občino Lützelflüh, je čas hitro mineval. G. Siegenthaler je našemu društvu obljubil svojo podporo in pomoč. Zahvaljujem se vsem članom društva, ki so sodelovali pri pripravi srečanja, vsem, ki so se odzvali našemu vabilu, Velikolaški vokalni skupini, Andreju Perhaju, zavodu Parnas, Gostilni pri Kuklju in predvsem županu Antonu Zakrajšku ter Občini Velike Lašče, ki je prispevala finančna sredstva. Irena Indihar razmišljanja in presojanja zgodovinskih okoliščin in družbenega dogajanja tudi eden najboljših slovenskih esejistov. Na podelitvi je predsednik žirije Rožančeve nagrade filozof Edvard Kovač Draga Jančarja med drugim označil kot »intelektualni skalpel« ... Sam nagrajenec pa je potem skromno pripomnil, da »je prijeten občutek, če te filozof tako pohvali ...«, sam pa da bi rad povedal kaj iz duše ..., da Evropa za svoj obstoj potrebuje predvsem tudi dušo, da dobro razvita znanost in gospodarstvo nista dovolj za njeno polnokrvno življenje. Med drugimi se je spomnil tudi Primoža Trubarja, saj sta, kot je rekel, dobra znanca: leta 1986 je namreč o njem pripravil televizijsko nadaljevanko v štirih delih in ob tem z njim prepotoval vse postaje njegovega življenja in nikdirdoma. Prireditev ob podelitvi Rožančeve nagrade, ki jo je povezovala Alenka Puhar, je bila razdeljena na dva dela: v prvem sta dramska igralca Zvone Hribar in Lenča Ferenčak pričarala spomin na Marjana Rožanca, drugi del pa je bil posvečen podelitvi nagrade in nagrajencu, vse skupaj pa je glasbeno popestril Črno-beli kitarski duo. Podelitev je bila v prvih letih organizirana na Rožančevi domačiji v Volčjem Gradu na Komenskem Krasu, tam je namreč Marjan Rožanc, rojen Ljubljančan, ustvarjal zadnja leta svojega življenja. Ker pa je ta domačija zdaj prešla v druge roke, je prireditev ob podelitvi Rožančeve nagrade, kot je poudarila Puharjeva, že drugič našla prijazen dom na Trubarjevi domačiji. M. L. Trobla 6/2006 18 Kultura 20 let TrubarjEvE DomačijE let Trubarjeve domačije Pozdravni nagovor bo ime! Anton Zakrajšek, župan Občine Velike Lašče, Bogomir Samsa bo spregovoril o Trubarjevini pred 20 leti, slavnostni govornik pa bo Aleksander Zorn, državni sekretar. V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor KUD Primož Trubar Velike Lašče pod vodstvom Jožeta Gačnika Oktet Gallus Slavica Marinkovič na harmoniki Jana Merjasec, Mirko Modic in Anže Starič Režija: Andrej Perhaj Vabljeni! Župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek _q o O K rt: O X! O 1/1 ob 18. uri Galerija Skedenj ODPRTJE 24. TRADICIONALNE RAZSTAVE Trubarjevi kraji (SPD Primož Trubar - podružnica Rašica) ob 20. uri Spominska soba 21.KULTURNI VEČER NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI s filozofinjo, sociologinjo in publicistko dr, SPOMENKO HRIBAR (Občina Velike Lašče v sodelovanju s Tonetom Kuntnerjem) V kulturnem programu sodelujejo učenci Glasbene šole Ribnica. od 10. ure TEHNIŠKI DAN dalje (OS Primoža Trubarja Velike Lašče) od 10. ure NA TRUBARJEVINI JE ŽIVAHNO dalje predstavitev aktivnost lokalnih društev in organizacij na stojnicah ob 11. uri PRIMOŽTRUBAR DANES branje sestavkov o življenju in delu Primoža Trubarja (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) ob 12. SPREHOD PO TRUBARJEVI RAŠICI in 14. uri (TŠD Rašca) ob 13. in VODEN OGLED PO TRUBARJEVI ob 15. uri DOMAČIJI (Andrej Perhaj) ob 16. uri galerija Skedenj PREDSTAVITEV ZBORNIKA: 20 LET TRUBARJEVE DOMAČIJE (Pamas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče) ob 17. uri pred spominsko sobo OSREDNJA SLOVESNOST OB 20. LETNICI TRUBARJEVE DOMAČIJE (Občina Velike Lašče z društvi) DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE (DEKD) 2006 Dnevi evropske kulturne dediščine so vseevropski projekt, ki v Sloveniji poteka v koordinaciji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), njegov osrednji namen pa je, po besedah Roberta Peskarja, direktorja ZVKDS, »spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine ter predstaviti idejo o skupnem evropskem prostoru in skupni kulturni dediščini«. Ker je osrednja tema letošnjih DEKD dediščina gradov, utrdb in mestnih obzidij in ker je bil grad lansko leto obnovljen, se je v projekt z gradom Turjak vključila tudi Občina Velike Lašče. Lanskoletna obnova, ki jo je financiralo Ministrstvo za kulturo (grad je namreč v državni lasti), je pomembna stopnja že več let trajajočega projekta oživitve turjaškega gradu. S pridobitvijo novih prostorov v JV in Z delu gradu, so se odprle nove možnosti za predstavitev gradu javnosti, za organizacijo različnih prireditev in za številne nove in izboljšane programe. Predstavitev teh je bil tudi osrednji namen prireditev v tem tednu, ki jih je pripravila Občina Velike Lašče v sodelovanju z različnimi društvi in organizacijami. Na torkovi prireditvi »Turjaški grad se predstavi« , ki je bila namenjena predstavitvi izobraževalnih programov, so se na stojnicah predstavili: Lokostrelski klub Turjak z lokostrelsko delavnico, Društvo Viteško-dvorni red Andreja Turjaškega z viteško delavnico in srednjeveškimi plesi, Zavod Parnas ter Društvo za ohranjanje dediščine Gradež. V viteški dvorani je bila odprta fotografska razstava avtorice Milene Vintar Gradovi na Slovenskem v organizaciji zavoda Parnas. Člani Društva viteško-dvorni red Andreja Turjaškega so pripravili sprejem, dvorne dame so zaplesale srednjeveške plese, vodnika, člana LK Turjak, pa sta obiskovalce popeljala na ogled gradu. Za glasbeno popestritev so poskrbele mlade glasbenice Glasbene šole Ribnica. V tem tednu so 'grajske' obiskali tudi otroci Vrtca Sončni žarek, ki jim je Občina omogočila ogled programa zavoda Parnas, učenci predmetne stopnje OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče pa so spoznavanje gradu vključili v program kulturnih dni ob pomoči članov Lokostrelskega kluba in TD Turjak. Mladi likovni ustvarjalci so grajske motive upodobili v svojih izdelkih, ki so jih tudi razstavili. DEKD smo zaključili v petek, 29. septembra z osrednjo prireditvijo »Oživljamo grad Turjak«. Na njej je bil podrobnejše predstavljen potek obnove gradu, odprti pa sta bili tudi razstava reprodukcij akvarelnih risb Ladislava Benescha in razstava o funkcionalni obnovi gradu v letu 2005, ki sta ju pripravili odgovorna konservatorka za grad Turjak Mojca Arh Kos in njena sodelavka Irena Vesel Kopač z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. Večer se je zaključil s koncertom baročne glasbe v izvedbi Milka Bizjaka (špinet) in Mateje Bajt (kljunasta flavta). Občinska uprava Barbara Pečnik in Veronika Vasič Foto: Niko Samsa, Metka Starič SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKOV ZA NOVO ŠOLSKO LETO Pričelo se je novo šolsko leto, ki bo prineslo številne novosti in spremembe na področju dela in življenja osnovne šole. Na področju šolske zakonodaje je prišlo do nekaterih sprememb in dopolnitev pravilnikov. Kratek povzetek bo dobrodošel vodnik učiteljem in drugim strokovnim delavcem šol ter staršem in učencem. PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O ŠOLSKEM KOLEDARJU ZA OSNOVNE ŠOLE Vzgojno-izobraževalno delo šola izvaja v dveh ocenjevalnih obdobjih: - prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 31. januarja, - drugo ocenjevalno obdobje traja od 1. februarja do 24. junija, razen za učence 9. razreda, za katere traja do 15. junija. Učenci opravljajo razredne, predmetne in popravne izpite v 10 delovnih dneh po zaključku pouka in v 10 delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA TER NAPREDOVANJU UČENCEV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Znanje učencev se pri vsakem predmetu oceni najmanj trikrat v posameznem ocenjevalnem obdobju. Najmanj ena ocena v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj tri ocene v šolskem letu ne smejo biti pridobljene na podlagi pisnih izdelkov. Pri predmetih, za katere je s predmetnikom določena največ ena ura tedensko, se znanje učencev oceni najmanj enkrat v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer ne sme biti večina ocen pridobljenih na podlagi pisnih izdelkov. Učenci lahko pišejo pisne izdelke največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. Datumi pisnega izdelka morajo biti napovedani vsaj 5 delovnih dni prej. Deset delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno (izjema: ponovno ocenjevanje). V 8. in 9. razredu se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, znanje učencev med šolskim letom ocenjuje z ocenami 1-5, in sicer na naslednji način: - učenec, ki doseže standarde znanja na 1. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno dobro (3), - učenec, ki doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno prav dobro (4), - učenec, ki doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ oceno odlično (5). Učenec, ki obiskuje pouk na prvi ali drugi ravni zahtevnosti, lahko za izkazano znanje prejme višjo oceno, če pri ocenjevanju znanja izkaže z učnim načrtom opredeljene standarde znanja na višji ravni. SKLEP O MERILIH ZA IZBIRO KANDIDATOV V PRIMERU OMEJITVE VPISA Za razvrstitev v primeru omejitve vpisa se uporabijo: - zaključne ocene obveznih predmetov 7., 8., in 9. razreda, - ocene splošnega učnega uspeha v 7., 8. in 9. razredu. Če se na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim št. točk se izbira med njimi opravi na podlagi točk, doseženih na nacionalnih preizkusih znanja iz slovenščine in matematike. Le-ti se uporabijo na podlagi predhodnega soglasja kandidata in staršev. PRAVILNIK O izvajanju DIFERENCIACIJE PRI POUKU V OSNOVNI ŠOLI Izvajanje fleksibilne diferenciacije od 4. do 7. razreda ni obvezno. V 8. in 9. razredu se pri matematiki, angleščini in slovenščini pouk lahko organizira: - z razporeditvijo učencev istega razreda v heterogene učne skupine, - s hkratnim poučevanjem 2 učiteljev v oddelku pri vseh ali posameznih urah pouka, - kot nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti, - kot kombinacija oblik diferenciacije iz prejšnjih alinej. Šola pri svetovanju učencem za odločitev o ravni zahtevnosti pri nivojskem pouku upošteva: - oceno pri predmetu, - sodelovanje in dosežke na tekmovanjih iz znanja, - sodelovanje in dosežke pri interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih v šoli in izven nje, - dosežke pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Učenec lahko po posvetovanju z učitelji, šolsko svetovalno službo in s starši spremeni raven zahtevnosti pri nivojskem pouku in svojo odločitev o tem sporoči na predpisanem obrazcu. PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O DOKUMENTACIJI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Učencu, ki ima pravico opravljati popravni, razredni oziroma predmetni izpit, šola ob koncu pouka izda obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu brez ocene splošnega uspeha. Datum izdaje spričevala je datum opravljanja izpita oziroma določitve ocene splošnega uspeha. PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI Najkasneje v mesecu juniju predlaga minister seznam predmetov za določitev tretjega predmeta pri nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu za naslednje šolsko leto. Najkasneje v mesecu februarju tekočega šolskega leta pripravi minister predlog seznama osnovnih šol, v katerih se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja iz določenega tretjega predmeta v 9. razredu. Povzetek pripravila Majda Kovačič Cimperman, prof. Občinsko tekmovanjE v baunanju V soboto 2. septembra je bilo občinsko tekmovanje dvojic v balinanju. Na balinišču Gostilne Škrabec v Robu in na balinišču Oblak v Stopah je tekmovalo osem parov. Končni rezultati letošnjega občinskega tekmovanja so: 1. mesto Cveto Peterlin in Božo RupAr 2. mesto Milan KrašEVEc in Emu ŽagaR 3. mesto Milan KAduNc in Janez Škrabec NOGOmETNA šOLA zA NAjmLAjšE 2006/2007 ŠD NK Velike Lašče Z oktobrom se je začela nogometna šola, ki jo organizira ŠD NK Velike Lašče. Otroke smo razdelili v različne starostne skupine. Vadba je za vsako starostno skupino dvakrat tedensko v telovadnici ali na zunanjem igrišču OŠ Primož Trubar, odvisno od vremena. Nogometno vadbo, ki je nadgrajena z udeležbo na različnih tekmovanjih, organiziramo že četrto leto zapored. Letos z ekipama najmlajših cicibanov (U-8 in U-9) nastopamo v ligi nogometa na travi v organizaciji MNZ Ljubljana. Uspešno se kosamo s podmladki znanih slovenskih klubov, kot so Bela krajina, Livar, Krka in Kolpa. Na tekmovanjih v kategorijah starejših osnovnošolcev sodelujemo z drugimi klubi, v katerih šest naših fantov igra v prvi slovenski ligi, dva izmed njih igrata celo v reprezentanci. Tekmovalni rezultati naših ekip in uspešne igre naših fantov v drugih ekipah dokazujejo našo dobro organiziranost, strokovnost in kakovostno delo z mladimi. Vabimo vse šoloobvezne otroke, ki jih nogomet zanima, da se nam pridružijo. Vse informacije v zvezi z nogometom otrok in aktivnostmi ŠD NK Velike Lašče v zvezi s tem, lahko dobite po telefonu 041472122. Nogometni pozdrav! Mitja Pintarič, tajnik upravnega odbora NK Velike Lašče DrŽAvNo LoKosTrELsKo prvenstvo 3-D Lokostrelski klub VLR Vilijem in Lokostrelska zveza Slovenije sta v soboto, 16. septembra 2006, v Bistri pri Vrhniki organizirala državno lokostrelsko prvenstvo 3-D. Iz LK Turjak se je tekmovanja udeležilo 9 lokostrelcev. Tekmovanje je potekalo na travniku in ob gozdu za Tehniškim muzejem. Tarče so bile postavljene v krogu v obsegu 4 km. Kljub slabemu vremenu je bila tekma zelo številčna. Tekmovalo je kar 155 tekmovalcev iz 20 slovenskih klubov. Prišlo pa je tudi nekaj lokostrelcev iz Italije, ki so tekmovali kot gostje. Takole zGLEdAjo TArČE živali 3-D po tekmi Največji uspeh je dosegel naš mladinec NEJC GORŠIČ, ki je s 207 točkami premočno premagal vse v svoji kategoriji, prav tako tudi vse člane, članice, veterane in veteranke. Postal je državni prvak in obenem postavil nov mladinski državni rekord. Pri kadetih (15 in 16 let) je državni prvak postal BLAŽ GORŠIČ. Srebrno medaljo med članicami si je pristreljala IRENA KASTELIC, bronasto medaljo med člani pa MARJAN KOCMAN, tudi iz LK Turjak. Ostali naši tekmovalci so streljali zadovoljivo, vendar je bilo tokrat za medaljo premalo. V tekmovanju na tarče živali (3-D) nas letos čaka še zaključna tekma 7. 10. 2006 v Celju. Nato pa se selimo v dvorane. Obveščamo naše lokostrelce, da se bodo tudi naši treningi nekje v sredini oktobra oziroma, ko se bo začelo slabo vreme, preselili v telovadnico OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah. Treningi bodo potekali ob torkih od 19.30 do 21.30. Lokostrelski pozdrav: Vse v deset! Marjan A. Kastelic, predsednik LK Turjak Otroška vzgoja je najimenitnejše delo, ki ga malokdo prav zna, čeravno le dvojno opravilo ima: otroke skrbno varovati, jih pridno učiti in vsega dobrega vaditi. Anton Martin Slomšek Naravoslovni dan na Gradežu Učenci 9. b razreda Osnovne šole Primož Trubar iz Velikih Lašč so imeli sredi septembra na Gradežu pri Društvu za ohranjanje dediščine naravoslovni dan o shranjevanju živil. Program je obsegal ekološko pridelavo sadja z ogledom neškropljenega travniškega sadovnjaka, vlogo čebel pri opraševanju z ogledom razstavnega čebeljega panja in opazovanjem dela čebel v panju, sušenje sadja v stari sušilni peči na drva s praktičnim delom, stiskanje jabolčnega soka s praktičnim delom, izdelavo sokov na drugačne načine, izdelovanje marmelad, vlaganje sadja in zelenjave, izdelavo domačega jabolčnega kisa, kisanje zelja s praktičnim delom, žganjekuho. Po končanem programu so učenci pojedli ekološko malico iz domačih ekološko pridelanih in shranjenih živil, domače marmelade, med, maslo, sir iz domačega kravjega mleka, kruh, jabolčni zavitek, gradeške krhlje in krhljevko ter svež jabolčni sok, ki so ga stiskali na naravoslovnem dnevu. Zaradi šolskih obveznosti in TV-snemanja je bil program tokrat nekoliko skrajšan. Na srečo pa je zamuda avtobusa omogočila veseli zaključek, za katerega so poskrbeli razpoloženi učenci s harmoniko in petjem ter nekaj gradeških žena z ljudskimi instrumenti. Delo, malico in veselo razpoloženje si lahko ogledate na slikah. Društvena dejavnost 23 Trobla 6/2006 Praznik suhegA sAdja na Gradežu Tradicionalni Praznik suhega sadja na Gradežu je bil prvo jesensko nedeljo v lepem sončnem in toplem vremenu. Letošnje praznovanje se je pričelo nekoliko drugače. Na uvodni slovesnosti smo pred otvoritvijo razstavnega prostora s kletjo in sanitarijami ob stari sušilnici sadja poslušali enourni zelo raznoliki program. Najprej smo simbolno počastili spomin na velikega slovenskega skladatelja Marija Kogoja, ki je občasno živel in ustvarjal tudi na Gradežu. Pevski zbor Ave je zapel njegovo Stoji mi polje. Skladatelj Jakob Jež, ki Marija Kogoja sicer ni poznal osebno, je kratko orisal njegovo delo, ki ga je temeljito spoznal preko not. Petnajst let je preučeval skladateljevo obsežno z notami zapisano zapuščino, ki mu jo je izročil Kogojev sin. Poudaril je, da mnogo več kot besede pomeni petje vrhunskega zbora, kot je Ave. Pevski zbor Ave je v duhu ohranjanja kulturne dediščine zapel še dve ljudski pesmi. S prikazom naše etnološke dediščine, kamor vsekakor sodijo ljudski plesi, je nadaljevala folklorna skupina iz Velikih Lašč. Na deskah gradeškega plesišča so učinkovito odplesali nekaj značilnih slovenskih plesov iz različnih pokrajin. Predstavila sta se tudi talentirana mlada instrumentalista z Gradeža. Poslušali smo Simona Petriča na harmoniki in Klemna Jakoba na kitari. Spremljala sta tudi gradeški ženski ansambel Suhe češplje, ki so se predstavile s petjem in igranjem na ljudske instrumente, kot so lončeni bas, bas z vedrom, lesene grablje, perilnik, košare, v obliko kravjih vimen napihnjene rokavice ipd. Obiskovalci so si ogledali stalno razstavo Gradež sredi 20. stoletja, ki je pripravljena na osnovi gradiva Slovenskega etnografskega muzeja iz terenskega dela njihove skupine v letu 1948, in novo urejene prostore. Seveda so stopili tudi v staro sušilnico in si ogledali sušenje, ki ga spremlja prijeten vonj po sadju. Tudi letošnje suho sadje je že bilo mogoče okusiti. Sledilo je družabno srečanje ob zvokih ansambla Parižani. Zahvaljujoč našim donatorjem, ki so prispevali skoraj tisoč dobitkov, so bili obiskovalci za vsako kupljeno srečko nagrajeni. Gradeški golaš iz velikega litoželeznega kotla, postrvi, jedi z žara in sadni ter zelenjavni zavitki so prispevali svoje k dobremu počutju. Že ob prihodu na prireditev pa smo dobrodošlico izrazili z orehovimi štrukeljci, piškoti, žganjem, medico in borovničkami. K velikemu izboru dobrot je poleg sušilniške prispevala bogata stojnica Društva podeželskih žena Velike Lašče. Boris Zore Vsi nastopajoči so doživeli močan odziv številnega občinstva v obliki bučnega aplavza. Prav tako je bil z dolgim ploskanjem podprt nagovor župana Občine Velike Lašče Antona Zakrajška, ki je čestital članom društva za ohranjanje dediščine za izredno obsežno, prizadevno in učinkovito prostovoljno delo, ki ga Občina upravičeno denarno podpira, saj so rezultati očitni. Podprl je zelo uspešno delo na področju ohranjanja opredmetene dediščine in bogatem ter raznolikem vsebinskem delovanju, ki postaja vse bolj poznano tudi izven občine. Župan je izročil tudi priznanje -grb občine, prvemu in častnemu predsedniku društva za ohranjanje dediščine Stanislavu Zabukovcu. Za tem sta družno prerezala trak pred vhodom v sprejemno razstavni prostor, škocjanski župnik Edo Škulj ga je blagoslovil. VABILO Leto je naokrog in pred nami je zopet čas buč in slastnih jedi iz buč. Knjižnica Velike Lašče in Društvo podeželskih žena iz Velikih Lašč vas vabita v sredo, 11. oktobra, ob 17. uri na predavanje o bučah s poudarkom na pripravi jedi iz buč. Predavala bo gospa Mateja Reš z Vrtnarije Reš Podgornik pri Radovljici. Dobimo se v sejni sobi Levstikovega doma. Ob tej priliki vas Knjižnica Velike Lašče in Društvo podeželskih žena iz Velikih Lašč vabita v soboto, 14. oktobra, še na Marmeladni dan in Bučarijado, že drugo po vrsti. Dobimo se na trgu pred Levstikovim domom od 9. ure dalje. Prisrčno vabljeni vsi, ki vas tovrstna predavanja in prireditve zanimajo in veselijo. Knjižnica Velike Lašče in Društvo podeželskih žena iz Velikih Lašč 2.KRPANOV DAN Lep sončen dan je 10. septembra na športno igrišče v Dvorsko vas privabil zelo veliko ljudi. Tukaj se je namreč odvijal 2. Krpanov dan. Najmočnejši in najspretneši občani so se zopet pomerili v športnih igrah. Prijavilo se je sedem ekip, ravno toliko kot lani. Pravila in sam potek igre so bili tekmovalcem znani, saj so več ali manj tekmovale iste ekipe kot lansko leto. Sodnika Helena in Bojan sta z budnim očesom spremljala pravilno izvedbo igre in merila čas, ki pa je bil pri vsaki igri odločilen za dobro uvrstitev. Ekipe so svojega „Krpančka" vlagale v igre, za katere so bili prepričani, da jih bodo izvedli najboljše in najhitrejše. Vloženi „Krpanček" jim je tako za tisto igro prinesel podvojene dosežene točke. Letos je bilo nadvse zanimivo, saj je kar nekaj ekip imelo svoje navijače, nekatere celo s transparenti in vzdušje na igrišču je bilo res pravo. Celo mimoidoči sprehajalci niso mogli iti mimo igrišča, ne da bi se ustavili in z navdušenjem spremljali dogajanje. Za povezovanje programa in malo humorja med igrami je poskrbel Tone z Zelenega vala, ki je sseboj pripeljal kar nekaj mašinerije, ki nam je ob odmorih predvajala glasbo, takšno in drugačno celo po željah tekmovalcev in navijačev. Da pa le ni šlo vse gladko, je botrovala gospa nesreča in nam dva tekmovalca lažje poškodovala, ki pa na vso srečo ne bosta utrpela hujših posledic. Povojev je bilo dovolj, da smo tako zaustavili dve krvavitvi. Ker pa sta bila fatna prava kmečka silaka, sta kljub poškodbam do konca merila svoje moči in tako svojima ekipama prispevala vse najboljše. Ti samo vLejci Najmočnejši in najboljši so bili že lanski zmagovalci, to je ekipa KO Velika Slevica. Vendar je šlo za las, saj so jim bili trdno za petami silaki iz KO Mala Slevica. Le-ti so z boljšimi uvrstitvami spretno pretentali ekipo s Škrlovice, vendar so bili tudi oni s končno uvrstitvijo zadovoljni. Ostale ekipe pa so se uvrstile takole: četrto mesto je zasedla ekipa iz Dvorske vasi, peti so bili silaki iz Karlovice, na šesto mesto so se uvrstili Levstikovi rojaki iz Retij, na sedmo, zadnje mesto pa so ponosno stopili mladi tekmovalci, lahko bi rekli kar družinska naveza, iz Turjaka. Dajmo naši! Komisija pod nadzorstvom sodnikov. Društvena dejavnost 25 Trobla 6/2006 V zahvalo za sodelovanje so vse ekipe prejele zahvalo, najboljše tri pa še pokale. Prehodni pokal pa letos žal ni bil prehoden, ker je ostal kar tam, kjer je bil že lani, na Veliki Slevici. Mogoče pa ga bodo „Slevljeni" naslednje leto le predali kateremu drugemu odboru. Po tekmovanju in skupnem slikanju smo tekmovalce in tudi ostale obiskovalce pogostili in jih povabili še na prijeten klepet. In tako se je dan zaključil več kot odlično. Organizatorji smo bili nadvse zadovoljni in upam, da ste se ob našem druženju dobro počutili vsi, ki ste bili v naši sredi. V imenu društva Krpan, ki bo igre organiziral tudi naslednje leto, drugo nedeljo v septembru, se vsem tekmovalcem lepo zahvaljujem, da so si vzeli čas in se tako požrtvovalno borili. Hvala tudi vsem, ki ste naše dogajanje spremljali ob samem prizorišču in tako spodbujali svoje domačine. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki ste nam kakor koli lahko pomagali, predvsem gasilcem in domačinom iz Dvorske vasi za posojene rekvizite, gasilskemu društvu Velike Lašče za posojene klopi in mize in pa tudi vsem vam člani, ki ste z menoj ostali do konca in mi tako pomagali pospraviti igrišče. Še enkrta vsem hvala. Zapisala tajnica društva Urša Vesel Kar vlecite, pa tud če grizete asfalt, samo vlecite. Nic ne sme biti premalo, raje naj bo več. Da ne boste mislili, tudi tako se da prenesti kobilico. No, pa ga spet imamo Konjerejsko društvo Velike Lašče Popotovanje s Konji VeLiKe Lašče-RazKrižje 28. 6. 2006-1. 7. 2006 Nekaj članov Konjerejskega društva Velike Lašče, ljubiteljev konj, že več let del svojega dopusta preživi v naravi s svojimi konji na dva-, tri- do štiridnevni ježi po naši prelepi deželi. V letošnjem letu se je skupina (Bojan, Jože, Frenk, Emil, Marta, Peter) že v januarju odločila, da se letos odpravi v Razkrižje, kamor nas je povabil naš dimnikar Branko. Odločitvi za to je pripomoglo tudi sodelovanje obeh občin, Občine Razkrižje in Občine Velike Lašče. Priprave na potovanje so se kmalu zelo resno začele. Poleg telesnih priprav konj in jezdecev so se sproti urejale tudi spremljajoče aktivnosti, kot so nakup kart, trasiranje poti, priprava opreme in časovno usklajevanje poti in odhoda odprave. Po treh mesecih priprav je postalo jasno, da bomo na pot odšli le trije, saj so ostali zaradi poškodbe in bolezni konja morali ostati doma. Štiridnevna ježa v oddaljeno Razkrižje pač zahteva stoodstotno pripravljenost konja in jahača. ¿j Brez KoMentarja Voda izpod DonačKe GorE Na pot smo tako odšli Bojan Indihar, Franc Vrh in Peter Indihar skupaj s svojimi konji Gogijem, Speedijem in Deso. V štirih dneh smo prejezdili in prepešačili Slovenijo od Velikih Lašč preko Zagradca, Žužemberka, Mirne, Mokronoga, Sevnice, Podčetrtka, Rogaške Slatine, Rogatca, Žetal, Cirkulan, Ormoža, Jeruzalema vse do Razkrižja. V štirih dneh smo za seboj pustili 240 km, s povprečno hitrostjo 6,7 km/h. V soboto, 1. 7. 2006 ob 17. uri smo v Razkrižju na veliki občinski prireditvi ob njihovem občinskem prazniku predali pozdrave iz Velikih Lašč vsem prijateljem, znancem, konjerejcem in seveda županu Razkrižja. PoGLed v preteKLosT Prvi, ki so prijaHaLi iz Velikih Lašč v Razkrižje Prisrčen pozdrav jahačem je bil povezan tudi z vprašanji: Ali ste res prišli iz Velikih Lašč? Do kod ste pripeljali konje? Kakšne pasme so? Ali so naprodaj? Eden od naših odgovorov (v šali) je bil tudi, da jim konje pustimo in v jeseni člani njihovega društva prijahajo v Velike Lašče. Konje smo, seveda, naslednji dan z avtomobili odpeljali domov. Za resnično lepo doživetje se moramo zahvalit »šefu«, ki je bil vseskozi z nami, in vsem, ki so nas tako ali drugače spremljali na poti. Več o desetletnih popotovanjih s konji pa na večeru z naslovom Takšna je Slovenija s konjskega sedla. Zapisal Peter Indihar Fotografije Bojan Indihar Oratorij Rob Robarski oratorij je letos trajal od 29. 6. do 2. 7. 2006. Udeležilo se ga je 35 otrok, starih od 5 do 13 let, zanje pa nas je skrbelo 9 animatorjev ter 9 pomočnikov. Za letošnji oratorij smo si izbrali zgodbo Biser planin, ki govori o preprostem dečku Blažu, ki živi v planinah. Ko je dovolj star, se mora zaradi šolanja preseliti k stricu in bratrancema v mesto. Tam nikogar ne pozna in najprej ga v šoli nihče ne sprejme, sošolci ga hočejo celo spraviti na kriva pota, vendar on z vztrajnostjo, pogumom in poštenostjo kmalu vse navduši za dobro. Vsako jutro, dokler se nismo vsi zbrali, smo se igrali kratke igrice, potem smo zapeli himno in dvignili našo zastavo, nato gledali dramsko zgodbo o Blažu. Zatem smo imeli kratko molitev, za njo so bile na vrsti kateheze, za njimi pa delavnice in nato malica ter velike popoldanske igre, na koncu pa spust zastave ter himna. Prvi dan smo šli najprej k sveti maši, saj je bil praznik sv. Petra in Pavla, v naši cerkvi pa je maša potekala ravno v času prihajanja otrok. Pri maši je igral naš, že pred tremi leti ustanovljen, oratorijski ansambel. Ta dan nas je obiskal tudi fotograf David, ki je vsakega otroka posebej fotografiral. V delavnicah so dekleta nabirala različna zelišča in izdelovala čaj, fantje pa so izdelovali lesena letala. V velikih popoldanskih igrah smo se igrali štafetne igre na malo drugačen način. Drugi dan so fantje v delavnicah končali izdelavo letal, dekleta pa so izdelovala punčke iz cvetličnih lončkov. Popoldne smo imeli velike kmečke igre, v katerih so otroci grabili seno, prebirali fižol ipd., na koncu pa še vodne igre, ki pa so se, kot ponavadi, končale z vsesplošnim polivanjem. Sobotne delavnice so bile namenjene izdelovanju okvirjev iz mavca in kamenčkov za mozaik, na žalost se je precej okvirjev razlomilo. Popoldan smo se odpravili na potep po Robu. Za zaključek smo v soboto pripravili piknik s starši. Najprej smo z oratorijskim ansamblom zapeli nekaj oratorijskih pesmi, nato smo uradno razglasili rezultate velikih iger ter podelili nagrade, zatem pa smo imeli pripravljeno veliko presenečenje: POP DESIGN z gostjama SAŠO LENDERO ter HELENO BLAGNE. Bili so super! Ko so gostje končali, smo se skupaj s starši igrali nekaj skupinskih iger, potem pa se je zabava nadaljevala ob hrani, pijači in dobri volji. Več o oratoriju si lahko preberete v oratorijskem časopisu, ki ga lahko dobite v robarski cerkvi. Otroci, animatorji vas pričakujemo tudi drugo leto! Vse otroke pa robarski animatorji vabimo tudi na Miklavžev oratorijski dan, ki bo v Robu 2. decembra. Upamo, da se vidimo, nujno pa se prej prijavite Nini po tel. 041 254 990, kjer boste izvedeli vse ostale informacije. Nina Kovačič SKAVTSKA SKUPINA Škocjan - Turjak i VABI DIJAKE IN ŠTUDENTE, DA SE NAM PRIDRUŽIJO. Dijake (od 2. letnika naprej) vabimo v KLAN, študente pa vabimo, če koga zanima vodenje skavtov. Še posebej to velja za tiste, ki se boste kasneje poklicno ukvarjali z ljudmi in otroki. Pri skavtih oziroma pri delu z njimi si lahko naberete prepotrebne izkušnje za delo. Poletje in skavtski tabori so za nami, z oktobrom začnemo s tedenskimi srečanji. Pred nami pa so že nove dogodivščine kot so: 14. 10. 2006 - 5 let prvih skavtskih obljub, 20./22. 10. 2006 - JAKEC, tekmovanje v orientaciji ... Več informacij lahko dobite po tel.: 040/223-497 in e-mail: marko.savli@skavt.net Lepo vabljeni! ROTARY KLUB GROSUPLJE za šolsko leto 2006/07 objavlja RAZPIS za podelitev mEsEčnE šTipEnDijE za EnECA DijAKA ALi šTuDEnTA iz občin GrosupLjE, DobrEpoLjE, IvAnčnA GoriCA, Velike Lašče Štipendija znaša 20.000 SIT mesečno in zanjo lahko kandidirajo dijaki in študentje, ki imajo stalno prebivališče v zgoraj navedenih občinah. Podeljena bo enemu kandidatu iz vsake občine. Svoji prijAvi nAj priLožijo: - kratek življenjepis z opisom svojih materialnih razmer - fotokopijo zadnjega spričevala - potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2006/07 - potrdilo o stalnem prebivališču - potrdilo o prihodkih staršev (plača, pokojnina, nadomestilo za brezposelnost) - izjavo, da ne prejema druge štipendije KriTEriji za priDobiTEv šTipEnDijE: - smer izobraževanja (prednost imajo deficitarni poklici) - socialni položaj - učni uspeh Rok za oddajo vloce je 10. november 2006. Vloco nAsLoviTE nA nAsLov: Zdenka Cerar, predsednica RCG Stritarjeva 5, 1290 Grosuplje Zdenka Cerar, l.r, predsednica RC Grosuplje KORAJŽA VELJA Kot že vrsto let je tudi minulo šolsko leto osnovna šola v Velikih Laščah gostila Studio H Trbovlje in s tem pevsko tekmovanje Korajža velja. Udeležilo se ga je veliko pogumnih učencev tako velikolaške osnovne kot njenih podružnic. Po končani predstavitvi korajžnikov so učenci in učitelji imeli pravico glasovati za pevsko točko, ki jim je bila najbolj všeč. Zmago so si delili Amadeja Košir s pesmijo Ne ni res, Tjaša in Nataša Tomc, ter Nejc in Blaž Podobnik, ki sta v duetu odpela pesem o učiteljih. Gospod Bogo Hvala pa je po svoji presoji in po presoji svojih kolegov izbral najboljše točke. Izbranci so se potem udeležili medobčinskega tekmovanja Korajža velja ki je za Ljubljano in okolico letos potekal v City Parku v Ljubljani. Iz Velikih Lašč so se ga udeležili Nejc in Blaž Podobnik, Tjaša in Nataša Tomc ter Amadeja Košir. Vsi so se odrezali odlično in g. Hvala je imel pred seboj težko delo, med najboljšimi v šolah izbrati najboljše v občini in jih poleti pripraviti na državni finale, ki je že tretje leto potekalo v ljubljanskem City Parku. Izbrani korajžniki so se celo poletje pridno pripravljali na finale, pridno hodili v Trbovlje na vaje in vsak dan vadili doma.Končno je prišel tisti trenutek -trenutek, za katerega so se trudili cele tri mesece, prišel je 7. september ko so se najboljši iz Slovenije zbrali v Ljubljani. Amadeja Košir Iz Velikih Lašč se je tega tekmovanja že četrto leto udeležila Amadeja Košir. Trudila in potegovala se je za glavno nagrado, ki je znašala kar 1000 evrov. Rezultati izbora še niso znani, objavljeni pa bodo na internetni strani Studia H Trbovlje. Veseli smo lahko, da smo iz šolskih klopi popeljali med zvezde že tretji talent Velikih Lašč. Prvi je bil Uroš Bobek, uspešno mu je sledila Nina Virant in sedaj po njunem zgledu še Amadeja Košir. M. K. PRE! ANTI GOVORI Pravijo da je življenje borba! .... in da za dežjem posije sonce! A vse moje bitke izgubljene žarijo sol na moje rane. Preglasen vrabec mi v roki slastno kljuva sol v rano, ko prelep golob na strehi poje neslišno melodijo. Nekdo mi koplje globoko jamo. A ko bom padel notri, jo srečen za mano z veseljem bo zasipal. Nobeno jabolko še ni padlo predaleč od drevesa. Na srečo naša jablana stoji na strmem bregu. Miha Indihar t v 1 1 • v v • • 1 • v • • Nasa dediščina in običaji 29 STANISLAV ZABUKOVEC, ustanovni in častni predsednik društva za ohranjanje dediščine: »GrADEŽCI so sedli na veliko klop pred NAŠo ALI UstNIKovo HIŠo IN sE o vsEM dogovorili.« Kot ste že omenili, ste Pri Šklajbarjevih živeli od kmetijstva. Kaj vse ste Zabukovčevi delali, ali ste opravljali tudi nekmetijsko dejavnost? Kmetija je imela 16 ha zemljišč. Vse njive so bile obdelane, travniki pokošeni. Sejali smo tudi žito, pridelali smo do ene tone pšenice, ječmen, ajdo, koruzo, proso. Ajda je na Gradežu lepo uspevala, v Laporjah pa ni dozorela zaradi mraza. Doma smo pridelali vso hrano. Kot sem že povedal, smo tudi pri nas zasadili novo sadno drevje leta 1938. Seveda smo tudi za živali vse pridelali sami. V hlevu so bili običajno en vol in tri krave. Včasih smo imeli tudi dva vola, saj smo z voli lahko orali cel dan, kadar pa smo imeli samo enega, smo ob njem morali menjavati krave. Največ je bilo šest glav živine v hlevu. Redili smo po štiri prašiče, dva smo prodali, dva sta bila za doma. Prodali smo tudi kakšno tele, piščance in jajca. Do leta 1955 smo prodajali kuhano maslo, od takrat naprej pa tudi mleko. Med letoma 1930 in 1940 smo posekali Kraj za prodajo drv. Dodatni zaslužek je prinesla prodaja gramoza cestarjem. Sami smo minirali, kopali gramoz in ga s trugami (1/3 kubičnega metra) dostavili na določena mesta na kupe ob cesti. Pozimi smo delali zobotrebce, 500 do 600 pušeljčkov na dan, pletli metle in košare. V sezoni smo tudi za prodajo nabirali jagode, borovnice, jurčke. Zadruga je odkupovala tudi zdravilno posušeno lubje češminovih korenin. Po drugi svetovni vojni smo zaradi volne redili tudi ovce. Sestre Tončka, Joža in Mici so predle in pletle iz domače volne. Čeprav smo bili velika družina, so berači pri nas vedno lahko prespali na listniku, pozimi pa v hlevu. Jedli niso pri mizi v hiši, imeli pa smo posebno skledo za berače, iz katere so se najedli zunaj hiše. V času krize pred drugo svetovno vojno je vsak mesec prišel vsaj en berač za en ali več dni. Za občinsko revo pa so morali obvezno poskrbeti vsi kmetje po dva dni na leto, polkmetje pa en dan. Kakšne pa so bile prodajne poti? Kako je bilo s prevozom ljudi in blaga za prodajo? Marsikaj smo prodali na ljubljanskem trgu. Seveda nekoč nismo imeli svojih hitrih vozil, tudi avtobus ni vozil, zato smo več kot eno uro hodili preko Rožnika v Predole, od tu najprej pa se peljali z vlakom v Ljubljano. Do leta 1946 pri naši hiši nismo imeli niti kolesa. Zobotrebce smo prodajali včasih Andolškovi, včasih Šumoštrovi trgovini na Rašici. Kot številna družina, ki je pozimi pridno delala zobotrebce, smo z njimi zaslužili za oblačila, pa tudi za sladkor, olje, kis in sol. Trgovina in gostilna sta bili tudi pri Peterlinu v Škocjanu, vendar zobotrebcev tja nismo prodajali, saj so imeli pri njih le špecerijo. Trgovino in gostilno so imeli v vasi Turjak tudi stari starši Joška Ahca, sedanjo gostilno Pri Murnu ob cesti Ljubljana-Kočevje pa so kupili kasneje, ko je propadel lastnik gostilne Pri Prajerju. Drva so šla v različne kraje, tudi v Ljubljano. Vozili so jih tisti, ki so imeli konje. Furmani z Gradeža so bili Goršič, Pečnik, Potokar, ki so kot zetje pripeljali konje na kmetiji Zdravje in Ustnik. Med furo v Ljubljano so bile redne postaje pri Čotu in pri Češnovarju. Gramoz smo prodali cestni upravi s posredovanjem domačih cestarjev. S katerimi dejavnostmi poleg kmetijstva in furmanstva so se še ukvarjali na Gradežu? Kmetje na starem Gradežu so bili, po domače, pri Lesarju, pri Škindru, pri Grebencu, pri Goršiču, pri Zevnikarju, pri Šklajbarju in pri Ustniku. Drugi so bili polkmetje. Andolškov oče in njegov brat sta bila mizarja, pri Petelinovih so bili zidarji, Pritekel je bil tesar, Spodnji Petelin je bil čevljar, Potokar je služil tudi z bikom. Bajde je opravljal priložnostna dela, na svoji kajži je izdeloval marsikaj, osovnike, nožke, klepal kose ipd. Bil je tudi divji lovec, vendar orožniki pri njem niso našli orožja, čeprav so ga imeli pred nosom. Po odhodu orožnikov je stari Bajde rekel mojemu očetu: »Vidiš telčke, da niso vidli.« Za prodajo v Trst so na Nebesu in na Tičnici lovili tudi ptiče na doma pripravljene limanice. V vseh hišah so pozimi ročno izdelovali zobotrebce. Škinder, Korošec in Spodnji Petelin so imeli čebele. Koroščev oče je delal v turjaški graščini, jaz pa sem na grad le nekajkrat nesel prodat jagode. Kako se je Gradež razvijal, elektrificiral, poskrbel za svoj vodovod ipd.? Pred drugo svetovno vojno so bile še pokrite s slamo Škindrova, Ustnikova, Zevnikarjeva, Bajdetova in naša hiša. Leta 1948 je imela s slamnato streho le še Bajdetova kajža in večina gospodarskih poslopij. Že dolgo ni več slamnate strehe na Gradežu. Elektriko smo dobili leta 1953, torej pol stoletja kasneje kot v Ljubljani. Po vodo smo dolgo hodili k izviru pod Kramarjem na Tičnici. Malo bolj oddaljena t v 1 1 • v v • • 1 • v • • Nasa dediščina in običaji Družina Zabukovec pREd dOBRimi tremi dEsETLETji, ko NAjMLAjšA Hči TEjA šE Ni BILA ROjENA vodovod. Leta 1972 se je moja družina preselila v novo hišo. Tudi druge družine večinoma živijo v novejših hišah. Vaško cesto smo asfaltirali šele leta 1991, nekaj let pred tem smo postavljali drogove za telefon. Sedanji Gradežci so zadnja desetletja večinoma delali v Ljubljani, na kmetiji pa izven rednega delovnega časa. Mrzlica ni nikdar usahnila, zato smo tam Gradežci po letu 1950 leseno korito zamenjali z betonskim. Tudi pri nas doma so kopali za vodo, vendar studenca nismo našli. Po deževju je namreč vedno tekla voda iz svinjske kuhinje, hleva, kleti. Na Gradežu ima vsaka hiša svojo štirno, vsaka je nekaj posebnega. Velika pridobitev za našo kmetijo je bila, ko je leta 1965 Korošec napravil napajalnike s prostim padom iz štirne. Vaška luža je izgubila svoj osnovni namen - napajanje živine, pa tudi žabe niso po zasutju luže več pele. Sredi šestdesetih let se je še veliko kosilo, ko pa so prišli traktorji in kosilnice, so se strmejše gradeške senožeti pričele zaraščati. Sedaj je tam Gradež nad 100. V letih 1974/75 smo napravili vodovodno zajetje in vaški Zakonca Zabukovec s hčerko Tejo na Snežniku Za skupne zadeve se je bilo potrebno dogovoriti najprej na vasi!? Gradežci so sedli na veliko klop pred našo ali Ustnikovo hišo in se o vsem pogovorili. To je bila navada gradeških mož. Na veliki klopi so se o vsem tudi dogovorili, potem pa uresničili. Zato trdim, da se je na Gradežu vedno držalo skupaj. Tudi v prostem času. Gradeški fantje so vsako soboto zvečer peli pod vaško lipo. Polharija je bila dolgoletna tradicija, ki je prav tako že zamrla. Govorili so, da se je na polhariji hodil medved gret k ognju. Prvi kotel za žganjekuho je bil vaški, saj smo ga kupili iz izkupička od veselice na Gradežu leta 1951. Veselice na Gradežu so bile sredi vasi. Obiskovalci so se vedno dobro počutili. Vrstile so se tudi v šestdesetih letih. Tradicijo nadaljujemo zadnja leta s »Praznikom suhega sadja« pri sušilnici. Obnovljena sušilnica sadja, ki so jo zgradili naši starši, postaja tudi prostor za druženje in skupno delo na Gradežu. Po običaju Gradežci ob porokah in jubilejnih praznovanjih še vedno hodijo v maškare. Oživeli smo tudi ofiranje godovnikov. Na Gradežu je kmetijska dejavnost že kar nekaj časa v upadanju, vaša kmetija pa je v primerjavi s kmetijo vaših staršev zelo napredovala. Komu je bila kmetija namenjena in kako so vaši bratje in sestre odhajali z domačije? Kmetija je bila namenjena bratu Frenku, ki pa se ni oženil, ni kmetoval, ni obvladal strojev, hodil je v službo. Leta 1955 je odšla od doma na Dunaj sestra Ančka k slovenski družini pazit otroke. Naslednje leto se je v Lipljene poročila sestra Joža. Leto zatem je odšel brat Tone, 1958. sestra Mici. Na začetku šestdesetih let je umrl brat, sestra Albina je odšla 1962, Tončka pa eno leto kasneje. Jaz sem najprej delal v opekarni Stope, nato v apnenici v Dobrepolju, pred vojaščino na gozdni, nato pa do upokojitve v Ljubljani. Leta 1965 sem si kupil avto in od takrat je bilo nekoliko lažje priti na delo in se vrniti domov. Z vlakom, kasneje z avtobusom in mopedom sem izgubil veliko časa za vožnjo. Sedaj sem v pokoju že 19 let. Med letoma 1972 in 1981 na naši kmetiji ni bilo živali. Brat Frenk je umrl 1989. za pljučnim rakom že pred upokojitvijo, bil je kadilec, imel je več zaporednih pljučnic. Pet mesecev je bil hudo bolan. Verjamem, da ste zelo ponosni na današnjo kmetijo Zabukovec! S pomočjo žene je bil leta 1986 zgrajen nov hlev z dvanajstimi privezi. Kmetijo sem ponovno oživel, postopoma sem nabavil traktor, voz, kosilnico, nakladalko, puhalnik, pa drugi traktor, rotacijsko kosilnico, tretji traktor, vse priključke. V novejšem hlevu je sedaj petnajst živali, pet krav, dve telici, en bik, šest telet in en konj. Sedaj imam trikrat več živali, kot smo jih imeli v številni družini mojih staršev. Manjše število delovnih rok zaenkrat še nadomeščam s stroji. Z veseljem pa se spominjam rekorda pri košnji s koso leta 1965, ko sva z bratom v šestih dneh pokosila pet hektarov in pol. Obračala sta ata in mama, nato smo naložili, odpeljali domov, ponoči zmetavali, ob 4h zjutraj pa spet košnja in tako šest dni. Ponosen sem na kmetijo z ekološko pridelavo in predelavo pridelkov. Krav ne krmim niti s silažo niti s krmili. Mleko oddajam, nekaj ga zadnje čase žena predela v domači sir. Žita ne sejemo več, drugo hrano pa še vedno pridelamo doma, doma tudi kisamo zelje, repo, imamo svoj jabolčni sok, jabolčni kis. Hruškovca (zavrete hruške, ki so močnejše od jabolčnika in boljše od slabega vina) nimamo več, krhljevko pa pri naši hiši redno pijemo. Tudi prašiče kupimo jeseni in jih doredimo. Še vedno imamo tudi domače suho meso. Imamo dovolj gozda, tako za drva kot drugi les. Sedaj postavljamo novi kozolec po starih načrtih. Žena me nagovarja, da bi imeli pod kozolcem stalno razstavo stare opreme, namenjeno izobraževanju o ekološki pridelavi in predelavi. Pogovarjal se je Boris Zore \ T V 1 1 • V V • • 1 • V • • Naša dediščina in običaji Pmzorišče:MALE LAŠČE Datum: 9. september 2006 Bil je lep sončen dan, ko sem se odpravil v Male Lašče na obisk k dolgoletni prijateljski družini. Vaška cesta, ki vodi do njih, je v obnovi. V kratkem so jo doleteli kar trije veliki posegi: izkop za koaksialni telefonski kabel, obnova vodovodnega voda in izgradnja sistema odvoda meteorne vode. Dela še potekajo, cesta bo dobila robnike ter novo asfaltno prevleko. Kot običajno sem tudi tisto soboto sredi vasi zavil na desno. Na klančku pred Zadnikovo domačijo sem zagledal skupino vaščanov. Ustavil me je prijeten starejši gospod mojih let in prijazno povedal, da bo treba z nadaljevanjem vožnje malce počakati. Pogledal sem na okrog in imel kaj videti. Na divji kostanj ob cesti je bila prislonjena lestev, po kateri se je z motorno žago visoko pod krošnjo akrobatsko vzpenjal urni možak. Avto sem skušal odmakniti čim dlje stran, pri tem pa mi je na razsutem gramozu zaradi strmine malo zdrsnilo pogonsko kolo. Vaščan srednjih let, ki je prav tako opazoval dogajanje, je navrgel: "Kaaj pa kuoplješ?" Parkiral sem avto in iz prtljažnika hitro potegnil fotoaparat. V objektiv sem želel ujeti pogumneža, ki se je visoko gori na kostanju pripravljal, da staremu drevesu odreže krošnjo. Zabrnel je prodorni glas motorke in kostanj je v trenutku ostal brez svoje mogočne zelene krone. Poseg je strokovno opravil vaščan Pečnikov Jože, vešč takih opravil, saj je poklicni gasilec. V zrak je štrlelo le še kakšnih sedem metrov debelega debla. Kot bi trenil, so vaščani odstranili lestev, ponovno je zapela motorka, padlo je tudi deblo. Na tleh so deblo prepolovili, Rajc je pripeljal traktor, Toni in Franci pa sta z verigo pripela oba konca in ju odvlekla stran. Na traktorsko prikolico so vaščani naložili še krošnjo in cesta je bila prosta. Verjeli ali ne, vse se je zgodilo v manj kot dvajsetih minutah. Na mestu, kjer je dolga leta ponosno stal mogočen kostanj, bo kmalu stala sodobna cestna luč, ki bo osvetljevala cesto. Prlesnikova mama, ki bo drugo leto doživela 80 pomladi, se še iz otroških let prav dobro spominja tega kostanja. Kot so ji povedali, naj bi kostanj zasadil njen stari oče pred svojim odhodom v Rusijo. Meni, da je kostanj star blizu 150 let. Spominja se, da je bil že takrat, ko je bila sama še majhna deklica, prav tako debel kot je danes, pod njim pa je stala miza. Njegova krošnja je dajala prijetno senco v vročih poletnih dnevih, pod njim so se igrali vaški otroci, razcvetale so se mlade ljubezni, starejši pa so modrovali o pomembnih zadevah takratnega časa. In če bi kostanj znal govoriti, kaj vse bi lahko povedal?? Pa kaj bi s starimi zgodbami, o njih je veliko napisal že Levstik. Zdaj so novi časi in mladi potrebujejo osvetljeno pot v lepšo bodočnost. K napredku pri ureditvi Malih Lašč vaščanom iskreno čestitam. Besedilo in slike Jože Jeršin ZvočNIki kRepijo glas, Ne pa tudi aRGuMeNTov. Hans Kasper od koD neki ToLiko vojn, ko pa imAjo vse DržAve Le obramba miniSTre? Rudi Ringbauer TRQBLA 6/2006 32 Iz poslanske pisarne, mnenja Piše: Alenka Jeraj IzvoLimo sposobno vodstvo Slovenci že več kot tisoč let nismo bili v takšnem položaju kot smo sedaj, v lastni državi, ki se razvija, ki ima pomembno mesto v skupnosti evropskih narodov in ki bo v kratkem, čeprav predvsem formalno, tudi vodila Evropsko skupnost. Kaj to pomeni za nas, državljane? Si lahko še privoščimo nevednost ali brezbrižnost do vprašanj, ki zadevajo našo ožjo ali širšo skupnost? Sposobnost političnega presojanja je tista veščina, ki so jo cenili že pred več kot dva tisoč leti v stari Grčiji, nujna pa je tudi sedaj. Če se mi ne bomo sposobni kvalitetno odločati o vprašanjih svoje, v prvi vrsti lokalne skupnosti, bodo o nas odločali drugi. Vsak od nas lahko in mora sodelovati v procesu odločanja, vsaj na volitvah. Odločanje mora temeljiti na univerzalnih vrednotah pravičnega in dobrega, odločitve pa morajo služiti v dobro večini. Naj ne zmagujejo naši proti vašim, domačin proti priseljencu, moški proti ženski, naj zmaga boljši, sposobnejši. Včasih skupnost enostavno potrebuje nekoga z novim neobremenjenim pristopom do problemov, ki jih je potrebno rešiti v skupnosti. Za spremembo mora vsak volivec zbrati voljo in pogum, saj imamo v glavnem vsi radi mir in utečene poti. Vendar pomislimo, kaj bi bilo, če ne bi bilo okoli nas nobenih sprememb. Naj bodo letošnje lokalne volitve preizkus ne le za kandidate, ampak tudi za vsakega od nas. Naj bodo volitve res praznik demokracije, naj ne bodo nekaj samoumevnega ali celo odveč. To pravico sprejmimo kot dolžnost do sebe in do skupnosti, ki jo cenimo in imamo radi v sorazmerju s tem, koliko energije smo pripravljeni vlagati vanjo. Pa uspešno na volitvah in srečno roko pri glasovanju! Poslanska pisarna bo v ponedeljek, 2. oktobra 2006, od 17.30 do 19.00 v prostorih občine. Lahko me pokličete po tel.: 01 /478-96-13 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije ODcovor na članek ŠESTI ROJSTNI DAN NOVE SLOVENIJE, Trobla, št. 5/2006 Odgovarjam na sprenevedanje, podtikanja in neresnice, ki jih je napisal Rudolf Rupar v omenjenem članku. Po izstopu župana Antona Zakrajška (iz osebnih razlogov) iz stranke NOVA SLOVENIJA pred več kot letom dni smo na sestanku občinskega odbora stranke N.Si predlagali za novo predsednico občinskega odbora stranke prof. Majdo Kovačič Cimperman. Sejo, ki jo je vodil Rudolf Rupar, je le-ta nasilno in diktatorsko prekinil in s tem onemogočil njeno izvolitev. Zato nas je kar nekaj članov izstopilo iz stranke. V takem odboru in stranki nismo želeli več sodelovati. Tudi na prejšnjih sejah občinskega odbora je Rudolf Rupar večkrat zelo žaljivo nastopil do vsakogar, ki je imel kakršno koli drugačno mnenje od njegovega. Prav zaradi napadov, žalitev in celo groženj Rudolfa Ruparja sem se odločil, da v takšni »politiki« ne bom več sodeloval in se bom raje še bolj posvetil svojim štirim sinovom in ženi. Naj omenim še naslednje. Kot občinski svetnik sem se med drugim od vsega začetka zavzemal za znižanje sejnin občinskim svetnikom. Izrazito nasprotovanje in verbalne napade sem zaradi tega doživel izključno od Rudolfa Ruparja. Predlagal sem, da bi svetniki pol svojih sejnin nakazali v dobrodelni Županov sklad in s tem pomagali dijakom in študentom iz naše občine. Sledila sta mi svetnika Matjaž Gruden in Joško Ahec, ki sta se v korist sklada delu sejnin odpovedala že v prejšnjem mandatu. Tudi potem, ko sem na seji občinskega sveta edini glasoval proti zvišanju sejnin, me je Rudolf Rupar žalil in poskušal diskreditirati. To so tudi poglavitni vzroki mojega izstopa iz stranke N.Si, saj s človekom, kot je Rudolf Rupar, ne želim več sodelovati. Vasja Spindler, univ.dipl.inž.elek. (občinski svetnik) Misli so carine proste. Martin Luther Tomaž Zupančič, s.p. Ulaka 1 1315 Velike Lašče GSM: 031 357 697 ; 031 536 554 POLAGANJE TALNIH IN STENSKIH OBLOG > nudimo kvalitetno polaganje parketa in ostalih vrst talnih oblog > pri izbiri talnih oblog vam bomo pomagali s strokovnim nasvetom > popravili bomo vaš poškodovan ali obrabljen parket > prodaja visokokakovostnih talnih oblog priznanih proizvajalcev Prodajni program: PVC, GUMA, ŠPORTNI PODI, ITISONI, TAPISONI, PARKET, LAMINATI, TOPLI PODI, PREPROGE KINO - VELIKE LAŠČE KINOPROGRAM ZA OKTOBER 2006 Mesec otroškega fiLma SOBOTA NEMŠKA USPEŠNICA - ROMANTIČNI 7. okt. NEKAJ SAMO ZA PUNCE OB 19.00 Kako daleč si pripravljen iti, ko si zaljubljen? Nick Keller (Till Schweiger) ima velike težave. Nikakor ne zna obdržati službe in njegova družina, predvsem očim Heinrich (Michael Mendl) in njegov brat Viktor (Steffen Wink), ga ima za popolnega nesposobneža. Le njegova mati (Nadja Tiller) še ni izgubila vere vanj. Nick v svoji najnovejši službi na psihiatrični kliniki v zadnji sekundi prepreči, da bi si mlada Leila (Johanna Wokalek) vzela življenje. Njegovo dejanje ima neslutene posledice: Leila svojemu rešitelju na skrivaj sledi in se nenadoma pojavi pred njegovimi vrati. V spalni srajci in bosa. Nick se je nikakor ne more otresti. Leila se je odločila, da ostane ob njem. Nick, ki še nikoli v življenju ni prevzel odgovornosti za koga, in Leila, ki v svet zre z osuplimi, otroškimi očmi, se odpravita na potovanje. Drug ob drugem se morata še marsikaj naučiti, a sta si z vsakim dnem bliže. Doživljata pustolovščino, ki bo za vedno spremenila njuni življenji ... DOLŽINA: 118 MINUT. SOBOTA AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI TRILER 14. OKT. LOVEC NA REKORDE OB 19.00 Resnična zgodba o Novozelandčanu Burtu Munru (igra ga Anthony Hopkins - Dokaz, Aleksander, Ko jagenjčki obmolknejo), ki se je kljub starosti odločil sodelovati na najbolj znani dirki in postaviti nov hitrostni rekord. S tem namenom je dolga leta gradil svoj motor in se leta 1967 zares udeležil dirke v ZDA in več kot enkrat popravil svetovni hitrostni rekord: DOLŽINA 127 minut. SOBOTA AM. FILM O NAPADIH 11. 9. 2001 21. OKT. UNITED 93 OB 19.00 Zgodaj zjutraj 11. septembra 2001 se nič hudega sluteči potniki vkrcajo na letalo, namenjeno v San Francisco. Kmalu po vzletu pilot sporoči, da je na letalu bomba in da so ugrabitelji prevzeli nadzor nad letalom. Prestrašeni potniki s pomočjo telefonov izvejo, da so bila tri druga letala prav tako ugrabljena in strmoglavljena, zato se odločijo ukrepati. Resnična zgodba o letu, ki je trajal zgolj 90 minut in na katerem so popolni neznanci združili moči in se uprli kruti usodi, ki so jim jo namenili teroristi. DOLŽINA: 111 minut. SOBOTA FRANCOSKA USPEŠNICA - AKCIJSKI FILM 28. OKT. PIJANI OD OBLASTI OB 19. uri Preiskovalna sodnica Jeanne ima eno najbolj vplivnih služb v francoski policiji, zato se odloči resno obračunati z organiziranim kriminalom. Pri tem naleti na dobro organizirano mrežo, ki vodi tudi v najvišje politične kroge, kar ji močno oteži delo. Odločena nadaljevati, prične uporabljati vedno bolj neobičajne metode, neomajna moč pa jo vse bolj ovira pri razumni presoji med dobrim in slabim. Film je bil nominiran za zlatega medveda na letošnjem berlinskem festivalu. Je sedmi, ki ga je sloviti režiser Claude Chabrol posnel z Isabelle Huppert. Brez nje, pravi Chabrol, skorajda ne bi več znal narediti filma. Vsi se strinjajo, da je vlogo odigrala več kot odlično. DOLŽINA: 94 min. NEDELJA AMER. USP. - DRUŽINSKI ANIMIRANI 8. okt. GARFIELD 2 OB 17.00 Nepoboljšljivi mačji lenuh in nikoli siti uničevalec lazanj Garfield se tokrat odpravi v Veliko Britanijo, kjer po naključni zamenjavi s povsem podobnim mačkonom postane ponosni lastnik velikega dvorca. Edino težavo povzroča nečak pokojne lastnice, ki si želi dvorec prilastiti, toda čeprav Garfield izgleda kot povsem lahek plen, se z njim ne gre šaliti. Film je sinhroniziran v slovenščino. DOLŽINA: 80 MINUT. NEDELJA AM. USP.-FILM ZA OTROKE (V SLO.I) 15. okt. AVTOMOBILI OB 17.00 Neučakani mladi dirkalnik z bleščečo prihodnostjo se med pohajkovanjem po sloviti ameriški avtocesti Route 66 znajde v majhnem zaspanem mestecu. Toda uglajena cestna princesa Purška, izkušeni štirikolesni župan in zarjaveli, toda zanesljivi vlečni tovornjak vročekrvnežu pomagajo spoznati, da v življenju obstaja še kaj več kot zmagovanje na dirkališčih. Film je sinhroniziran v slovenščino. DOLŽINA: 116 MINUT. NEDELJA AM. USPEŠNICA - OTROŠKA SRHLJIVKA 22. okt. HIŠA POŠASTI OB 17.00 Vsaka soseska ima svoje skrivnosti, toda včasih je treba preprosto zbrati pogum in odkriti resnico. Producenta Robert Zemeckis in Steven Spielberg, ki sta nas v svet pravljic popeljala že s Polarnim vlakom, nam tokrat predstavljata zgodbo o prav posebni hiši, grozljivejši od vsake pošasti. Na predvečer noči čarovnic se starša mladega DJ-ja odpravita od doma, varuška pa tudi nima volje in časa, da bi se ukvarjala z nagajivim fantičem. DJ se s prijateljema odloči raziskati skrivnost hiše na drugi strani ulice, toda kmalu odkrijejo, da bodo za to nalogo potrebovali obilico poguma. Hiša je namreč živa in požre vsakogar, ki se ji preveč približa. A ker odrasli v take pravljice ne verjamejo, je usoda celotne soseske v rokah DJ-ja in njegovih prijateljev. Film je sinhroniziran v slovenščino. DOLŽINA: 91 MINUT. NEDELJA AM. USPEŠNICA - OTR. ANIMIRANI FILM 29. okt. ZA ŽIVO MEJO OB 17.00 Iz animacijske hiše, ki je ustvarila uspešnice Shrek, Kraljestvo morskega psa in Madagaskar, prihaja nova komedija o simpatičnih živalih, ki skušajo preživeti v nenavadnem svetu ljudi, ki o kosmatincih nimajo ravno najboljšega mnenja. Po dolgem zimskem spanju so prebivalci malega gozda soočeni z grozljivim dejstvom, da so ljudje njihovo domovanje obdali z visoko živo mejo. Odrešilno roko ponudi prebrisani prišlek, rakun RJ, ki natančno ve, kako preživeti v okolici človeka, toda prilagajanje previdnega želvaka, hitre veverice, vedno lačne družine ježevcev, predrzne dihurke in melodramatičnega oposuma ter njegove slave željne hčerke se izkaže za zelo zahtevno nalogo, poleg tega pa RJ novim prijateljem ni zaupal vse podrobnosti iz svoje, vse prej kot poštene preteklosti. DOLŽINA: 83 MINUT. TRQBLA 6/2006 34 Reklame in oglasi FRAGMAT izolirka t^f AKCIJA Gradbeni material: Bogener strešniki Schiedel dimniki Oblak commerce tlakovci Strešna okna Fakro Termoizolacije: Gradbeni in fasadni stiropori dodatno -20% H idro Izolacije dodatno -15% Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali, armaturne mreže, rebrasto železo, betonski bloki, modularni bloki, cement... Ugodno lahko v mesecu juliju kupite hladilnike in zamrzovalnike proizvajalca Gorenje. Ves Lesninin program Kuhinje SVEA FRAGMAT Izolirka d.0.0. Cesta Majde Šilo 1 Sodražica tel.: 01 836 67 77 ali 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. bogener DACHZIEGEL I oblak Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Cerknica. Cesta 4. maja 1 , 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.30 do 12. in 15.00 do 19. sobota: 8.00 do 12.00 'j^FAKRO gorenje lesnina SVEA ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO Petdnevno bioterapijo izvajam po metodi znanega zdravilca Zdenka Domančica, ki je velikodušno in uspešno prenesel svoje več kot 25-letne izkušnje in znanja s področja zdravljenja z bioterapijo na nas, njegove učence. Naša dela se ponašajo s številnimi uspehi in vidnimi rezultati prav pri neozdravljivih obolenjih. Program petdnevne bioterapije Izvajam program petdnevne bioterapije,ki se je lahko udeležite vsi na osnovi predhodne najave po telefonu: 031/ 679 088 Kontakt: Saša Lekan http://www.in-mediasres.com Terapije potekajo v hotelu Valentin, ki se nahaja v samem centru Kočevja. Obliko zahvale terapevtu po zaključku petdnevne terapije izberete sami. Reklame in oglasi 35 V spomin ÏRQBLA 6/2006 STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. GRADEŽ 14, 1311 TURJAK GSM: 031/356 668 TEL: 01/7881 366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve RENAULT KLANCAR, D.o.o. Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01 /42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si pooblaščen servis za vozila Renault menjava in shranjevanje pnevmatik pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela nova in rabljena vozila Vse življenje si garal, mnogo hudega prestal. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob smrti našega strica T Franceta Marolta s Škrlovice se iskreno zahvaljujemo PGD Škrlovica in ostalim gasilcem, Čebelarskemu društvu Velike Lašče, osebju Zdravstvenega doma Velike Lašče, župniku Andreju Muleju za lepo opravljen obred, pevcem, Pogrebni službi Zakrajšek, vsem sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, draga! Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) V petek, 25. avgusta 2006, smo se za vedno poslovili od moje drage hčerke Vande Zakrajšek - Jurkovič (1956-2006) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, njenim sošolcem, ki ste jo tako polnoštevilno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, za darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste meni ali njej v času težke bolezni stali ob strani. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Ančka Zakrajšek Življenje celo si garal, vse za družino in dom si dal. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in dedek Ivan Zadnik z Ulake 7 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše. Posebna zahvala duhovniku za lepo opravljen obred, Pogrebnemu zavodu Zakrajšek, pevskemu zboru in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi