mM. » Ml, non t PROSVETA pO—YEAR XX« GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CtftCAGO, ILL„ TOREK, 7. AMBLA (APRIL 7 J, IM«. I tOOO*ÊOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO&fBB& t r.di.iikl Ib oprsTiülki prosto*! MST 8. Lawadals At* Offlos of PabUoatloai SOM BouU UwwU« Am Tslsphoas, S s to akcijo vociral malo antanto, da bo Klela direktne korake proti triji, a se je zmotil. Ona je | pozval a Ligo narodov, naj nuje Avstrijo, ker je poga-pogoje sentžermanske poli*. Poluradni krogi v Parizu *rjajo, da je Mussolini v »jih šestih mesecih dvakrat lovil Hitlerja, da ne bo pa-zvezi m«Hl Avstrijo in "rtijo.če bo nacijski diktator riln<' podprl italijansko ro-\14aa. v Afriki in pošk »ur'»V material v Italijo. J«4 "dklonil Mussolinije-'Niudljo, ker je uverjen, da «wtji kmalu zavladali na »J" Njihova moč se je sil-v zadnjem času in lul'ia „e druge države ne preprečiti vzposta-* fecijakefca v Um no glasih sovjetske vlade Izve s ti j a piše, da poveljniki japonskih in mandžukujskih čet ob meji Mongolije nočejo sodelovati z japonsko vlado. Drugo poročilo iz Ulan Ba-torja (Urga) se glasi, $a japonske čete nameravajo rfcbiti pline pri nadaljnjih vpadih na mongolsko ozemlje, ki ga hočejo okupirati, da bodo potem lahko naskočili sovjetske pozicije. "Japonski militaristi se igrajo z ognjem," piše vladno glasilo. "Njih načrt je okupacija zunanje Mongolije, da bodo potem imeli odprto pot za napad na Sovjetsko unijo." režima v Av- Ur<>odo igra-reševanju Krvavi izgredi na univerzi v Belgradu Komunistični dijak ubit Belgrad. Jugoslavija, 6. apr.— Zadnjo soboto so izbruhnili kr vavi izgredi med dijaki medi ci neke fakultete na tukajAnj univerzi. Komunistični dijaki so skušali organizirati protestni shod proti instaliran ju po sebne policije na univerzi, faši stični študentje so pa biki proti tej aktiji in med obema frakcl jama se je vnel pretep, v katerem je bil neki komunističn dijak ubit. Včeraj so se nemiri nadalje vali in razkačeno dijaštvo js navalilo v stanovanje profesorja Vlad i mi rja Coroviča, predsednika univerze. Policija, ki je stražila hišo, je napad odbila. 7 t. Mussolini Krancije tsviU in in nov na-iru v K v ropi, »nji minister *lr»at.) Delavka tajnica "iidovka iz Ruši je Washington, D. C.—Po Call-forniji se širi govorica. Izvirajoča iz vlgilantskih in antinew-dealskih krogov, da je Frances Perkins, tajnica departmenta za delo, židovka. ki je bila rojena Rusiji. Perkineova je n*kaj časa ignorirala to govoričenje, končno je pa le morala pojaani-ti, da je bila rojena leta 18H2 v Bostonu. Mass., is stare novo-angleške rodbine. ljenje. Povodenj je tudi sinu u ničiia pohištvo in naredila mu je toliko škode, da je mladi Vehar obupal. Zapustil jc ženo in hčer ko. Nov grob v West Allisu West Allis, Wis.—Dne 3. t. m je tu umrla Mary Rezel, stara 52 let in doma iz Gotne vasi pr Novem mestu. V Ameriki je živela 80 let in tu zapušča moža sina, hčer in sestro. Bila je čla niča SNPJ. Nov grob v starem kraju Miners Mills, Pa.—Frank G« le je prej*] žalostno vest. da dne 19. febr. v Orosupljem na Dolenjskem umrla njegova mati v starosti 80 let. Pokojnica jc bila posestnica, gostilničarkn in trgovka, poznana in spoštovana daleč naokoli. Tudi pisatelj Louis Adamič, ki je doma iz njene bli žine, jo je dobro poznal. V Arne riki zapušča sina, v stari domovini pa tri sinove. Clevelandske novice Cleveland. — Frank J. Turk 23-letni delavec v žičarni, je bi zadnje dni v pretepu v neki gostilni obstreljen in nevarno ra njen.—Nik Ružič, ki je pred več tedni pri neki privatni zabavi napadel In ranil dva rojaka, je bil 1,e dni obsojen v zapor od enega do 20 let.—V bolnišnici je umrl 28-letni Fr* J«nkoviČ, rojen tu. Zapušča starše, ženo, dve sestri in dve poseatriml.—Dalje je u-mrl pionir John Suštaršič, star 61 let In doma iz Preserja na Notranjskem. Zapušča ženo, tri sinove in hčer. Prej je bival z družino 2ß let v Sharonu, Pa. Bil je član SNPJ.—Umrla je tudi Mihaela Rovere, roj. Nosan, stara 50 let in doma iz Ribnice. V Ameriki je bila 2« let In tu zapušča moža in štiri otroke. Nesreča na vzhodu Lincoln. N. H.—Pri delu v go-zdu se je težko ponesrečil Frank Knaus iz Starega kota pri Cabru. Padlo drevo ga je udarilo po glavi in mu razbilo gornjo čeljust in nos ter mu povzročilo veliko rano nad desnim očeaom. Nahaja se v bolnišnici v Manchestru, N. H. Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires, Argentlnija.— V enem tednu so roparji napadli in hudo pretepli dva rojaka, namreč Štefana Kastelca in Josipa Zerka. Prvemu so vzeli 16 in drugemu pet pezov. — Ivan Marjanovlč je bil aretiran zaradi ponarejanja denarja. V njegovem stanovanju so na*li In zaplenili orodje za Nove nacijske per sekucije v Nemčiji Delavci, ki niso volili, izgubili delo; 13 katoliških duhovnov obsojenih Berlin, 6. apr,—Težka pest na-cijskih poglavarjev je spet padla po njihovih notranjih nasprotnikih. Delavci, ki so 29. marca bojkotirali Hitlerjeve volitve", so bili zadnje dni enostavno vrženi sa cesto. Vodstvo delavske fronte (nacijske unije) je odredile, da morajo biti "vai delavski izdajalci in mlačneii, ki niso na dan volitev izvršili svoje dolžnosti, od-slovljeni z dela".: Na tisoče delavcev je prizadstih. Maščevanje js ssdelo tudi dr. Iiuga Eckenerja, znanega pilota zrakoplova "Grofa Zeppeli na", ki se nI hotsl udeležiti vo-itev in je nacijem v obraz po vedal, da ae ne ssnima za njihovo politiko. Dr. Eckener se zdaj nahaja v Braziliji, kamor je prispel z novim cepelinom " Hi nde nburgom" na deviški plovbi. Naciji so razkačeni tudi zaradi tega, ker je dr. Eckener krstil novi cepslin za Hin-denburga namesto m Hitlerja kakor so oni zahtevali. Nacijsko sodišče v Krefeldu, Porenje, je te dni ^bsodilo trinajst katoliških duhovnov v sa por od 18 do 42 rrveSecev zaradi kršenja valutnih zakonov, Du hovni so bili obtoieni, ds so u tihotapili iz Nemčije v Holan dijo 400,000 mark v kruhu. i Na drugi strani |o naciji ix-puaftiU iz koncetradjskih tabori« 40 po»HfttWf*!l«mikflV, med katerimi je več katoliških du h ovnov. REUFNA ADMIM-Protivojno giba STRACIJAČRNO- »jemrf»»« USTA DELAVCElDii:Xti: Mala antanta prote stira proti Avstriji Avstrijska vlada rira protest ígno- É . Chicago. Zastopniki unije SO se I dežela videla pritožili v Washing-tonu stavko Dne 22. aprila bo drugo protivojno obljubljena je preiskava Bukarešta, 6. apr.—Mala antanta (Jugoalavija, Cehoslovakl-ja in Rumunija) je včeraj poslala protestno noto Avstriji zaradi kršitve saintgermanske pogodbe z uvedbo obvezne vojaške službe. Protest je obenem svarilo Ogrski In Bolgariji, da ne smeta slediti Avstriji. Pariz, 6. apr.—Vlade male antante so informirale Francijo in Anglijo, da bodo mobilizirale svoje armade, če bo Ogrska sledila Avstriji in razglasila obvezno vojaško službo. Francoaki u-radni krogi so v skrbeh vsled t« grožnje, katera lahko Izaove resno krizo v centralni Evropi, kakršno je izzvala Nemčija, ko je remilitarizirala Porenjs. Nadalje poročajo iz Bukarešte in Belgrada, da se 6. maja vrši v Belgradu konferenca balkanske antante z ozirom na najnovejšo krizo, ki jo Je provocirala Avstrija. Jugoslovanski tisk silovito napada Avstrijo in njen novi zakori obvezne vojaAke službe. Dunaj. 6. apr.-Avatrijski u-radni listi naznanjajo, da bo Avstrija ignorirala protest mal»' antante. Washington.—(FP) — Kakor e razvidno iz pritožbe unije farmakih delavcev št. 19996 ADF, so se reHfne oblasti v ns-katerih krajih države New Jersey in mogoče tudi drugod po Ameriki vrgle na črnolistanje relifnih delavcev. Ta črna Usta je v Atlantic Cityju po zatrdilu unije na raspolago tudi privatnim podjetnikom. V tej zadevi je prišla v Washington do pomožnega relifne-ga administratorja Aubreyja Williamsa posebna deputacija omenjene unije in protestirala proti črnolistanju relifnih delavcev. Williamsu je navedla konkreten slučaj, ko je bilo o-sem relifnih delavcev odslovijo nih. Na vprašanje delegacij« delavcev WFA po vzrokih, Ji js bil pokazan rekord, v katerem so bili odslovljenci označeni kot "agitatorji", "motilci drugih delavcev", "nemarneži" in "de-lomrznežl". O enem ni 4iil na veden noben vzrok. Vsled časopisne kamipanjs proti "delomrznežem" vsak de lavec, ki pove, da je bilo njegovo zadnje delo pri WPA, veliko težje do>bi delo v privatnih ta duatrljah, ker delodajalac takoj ematrs, da js bil prizadeti odslovi Jen vsled — nemarnosti. V nekem slučaju, v Psnns grovu, N. J., je Joe Norrla, delovodja WPA, odprto povedal relifnim delavcem, da WPA zbira črno listo po vsej drŽavi in da bo ta lista postala javni dokument. Sestavljajo jo "for-mani", mezdni in drugi nadsor niki ter delovodje. "Večina teh ni bila nikdar na relifnl listi. Na odgovorna mesta so bili ns stavljeni na priporočilo lokalnih politikov. Svojo aodbo o delavcih delajo na podlagi političnih in osebnih predsodkov, ki postanejo trajni dokumenti. Odšlovljeni so bili možje radi unijskega pripadtrištvu in aktivnosti, čeprav so bili med najboljšimi delavci", Je deputacija povedala Williamsu, "Ce tudi drugod po deželi sestavljajo tako lislo ko v New Jerneyju, tedaj o do 1, Junija črnolistanlh 700,000 delavcev. Taki zapiski, ki so v mnogih slučajih Izredno krivični in bodo služili edino v svrho diskriminacij; predstavljsjo največjo nevarnost za delavstvo, ki Je še kdaj prišla od vlade." Williams je delegaciji obljubil, da bo stvar — prelskal. stavko "bodočih voditeljev naroda". to je ameriških dijakov in dijakinj. Oklicala jo Je Ameriška študentovska unija, ki je bila pred nekaj meseci organizirana kot posledica spojenja raznih naprednejših In radikalnih dijaških organizacij. Prva protivojna dijaška stavka se je vršila 22. aprila 19.%. V nji je sodelovalo več stotlsoč dijakov in dijakinj v raznih ko legijlh In vseučiliščih. Letošnja stavka obeta biti še obsežnejša. Na wisconsinski u niverzi v Madisonu se pričakuje, da se bo odzvalo stavkovne mu klicu Študentovske unije o krog 2000 dijakov in dijakinj. Tisoči bodočo "topovake hrane" bodo demonstrirali tudi po mnogih drugih univerzuh in kolegi Jih. Na illinoiski univerzi v Urbani teh demonstracij letos ne bo, če se bodo študentje in profesorji držali edikta načelnika vseučilišča dr. Willarda, ki Je zadnje dni prepovedal vsako anti-vojno manifestacijo na kampu-su, češ, du "to škoduje Interesom univerze". Slednja je namreč odvisna od državne legisla-ture, ki je skrajno reakcionarna. Gosjaški predsednik Wil-lard se boji, da bi taka stavka lahko kakšnsmu rsakcionarju služila za pretvezo, da bi pred legislaturo prišel s predlogom za »nižanje ali pa proti vaaki apro prisclji zs vzdrževanje univerze Na antlvojno stavko poslva dijake tudi Mladinska soclsll stična liga. ki omenja boj ame rišklh socialistov proti zadnj vojni I11 priprave za bodočo voj no. Študente urgira, naj na dan BOGATINI SE OTEPAJO ZVl- ŠANECA DAVKA Nasprotujejo novemu davčnemu načrtu, ker , je "krivičen" v resnTcTpa DE- magogirajo svojega protesta proti vojni In militarizmu razpravljajo o vzrokih vojne, o načinih preprečenja bodoče vojne In o odpravi slste ma, ki rodi vojno. "Dijaki smejo pričakovati, da bo vojna ustavljena edino z od pravo ekonomskega sistema, ki nes ne pušča le brez dela in zaščite, marveč vodi neodoljlvo v vojno in reakcijo. Naj bo ta študentovska stavka predhodnik močne verige med masami mladine In delavskim razredom, v katerega Interesu je, da se bori proti vojni in njenim koreninam— proti imperializmu. Borite ae za socialistični svet." irte v Vrtinec na jugu ima mnogo Birmingham, Ala.—Dne 6, a prila je divjal tornado po vzhod nem delu države Mississlppi in po najnovejših poročilih je rw-,to Tupelo, ki Ima 10,000 prebi-ponarejanje I Vek ev, deloma uničimo. Okrog bankovcev po pet in deset pezov j0 ^ || blokov je razdejanih In ter večjo zalogo ponsrejeneg* , najbrže bo na stotine ljudi mr-denarja. ■» tvih. Vihar jr uničil revrvar In -------prebivalci so o«tall brei pitne Poljaki aretirali čez | v*le tisoč komunistov Španski rudarji dobili rudnik od lastnika Madrid, 8. apr.—John Ma< Leod iz Škotske, lastnik železnega rudnika Klvlre v Getysmesu na S|Minskem, Je te dni naznanil, da izroča svoj rudnik 250 rudarjem, ki so v nJem u|k>sIciiI. Mac Leod je Izjavil, da Je obrat rudnika nemogoč v sedanjih razmerah v Španiji In zato Je nje gova želja, da ga obratujejo ru< darji sami |*>d kontrolo vlade Rudarji so dobili tudi zalogo na kopane železne rude, okrog 14, 000 ton poleg rudnika. Rudarji so bili (ako veseli, da so včeraj fs) čsstill bivšega lastnika z mas niml demonstracijami, Varšava. • apr.—V silni policijski gonji proti komuniatom na Poljskem Je liilo zadnji aretiranih če» tisoč oaeb, Prve lenske volitve v Mehiškem mestu Mexico City, 6. apr. — Okrog sedem tisoč žensk se je udeleži to prvih volitev v federalnem dlstrlktu, odkar so dobile volil no pravico. Volitve ot» ae vče raj vršile v trinajstih državah v ka4erlh Imajo ženske volilno prsvico, To ao bik* nominacij slu* volitve kandidatov za g" vernerje, senatorje, poslance in mestne uradnike. Splošna re troložiii. C* niso bresjsiselni, so pa v skrbeh, kaj is» juirl. Vojaško letalo treščilo ob skalo; pet mrtvih Fredericksburg, Pa - Veliko, dvomotorito vojaško letalo s |s*-tirni možmi ponadke Je zadnjo nedeljo med silnim nalivom de** skalnato strmino; v tukajšnji okolici In-m rszbilo. Vseh |N*t mož je bilo mrtvih. _ Indijski prerok Gandhi za kontrolo porodov Kan Fresno, Calif.— Margare ta 8angi*r, ki se je pravkar vr-nils iz Azije, por«»ča, da -o Je Indijski "sveti m<»ž" Gandhi Izrekel zs koiitrolo |»or<*lov v Indij». F ar mar ski or ga* nizator oproščen Harrisburg, Ark. — Prizlvno sodišče j t* oprostilo Warda Ro-gersa, organizatorja Southern Farmers Tenant unije, ko Js razveljavilo kazen nižjega sodi* š< e. Rogers Je bil aretiran lansko la.letje v Market Treeju in por neje |*i plantažnih vigilantih tapM 1/ Ar kansaSS« Farmarsko-delavska stranka v Missounju i Jefferaon Oty, Me.-Onrsnl-zm l)u bre»|*s«lnlh delavcev v državi Missouri je Imele konfe-renco v m#1h>t o in nedeljo ter 1 sklenila, ds ne iistaisivl '»rmar-I sko-delavsks strsnka v tej držs-1 vi v programu nove stranke Je ' tudi t<* ka, ki določa pr«povs4 ¡ prhala jan ja orožja in strallva de-j lodajak-ein. t PIOSftTA PROSVETA TUR KNLIKHTKNNBNf SLABIM) IM UfTNlVI ILOVRMII M POOrOBJM JAPMOTB »M aai HM M »M - V* « *** *** " ¡. Ota. ItM - — «*•• ** • M M IM »H „ nt«) »•» U» U«Me< m HM *t M»r. CHm— m4 H M K* r«i 91M t* ra». " - III M • te * rrtlMU »MlM». ____.......^ __mrutim wSI am Im rata mm* w «ur»», »tora. Me, vil fe* mM PROSVRTA •M T-M •». Umm4*u or rat rsoeaai las nía» » -ktoMH,. M prim* (M«.* »I. IMP. M«^»*^' hw M Mlm pmvmi. 4* (iTi aa> MIIM r*MMU * araraiMM. 4. M MM M «rta*. "Rusokratje" in "Rueovelt" Glasovi iz naselbin .T 'IT ^ 'MJM. It"""**t.% •* letošnja -politična vojna v Ameriki za predsedništvo in kontrolo kongresa ter pona-mesnih držav je le v teku, daai ao voHtve le onem mesecev od nas. Vse kale, da bo Ietoš-nja volilna tiorba v Združenih državah naj« straatnejša, naljutejša in najškandaloznejša v vsej zgodovini te republike. Medsebojno obrekovanje kandidatov in etrank ter žgoči osebni očitki brez vsake meje dostojnosti in gentlemanstva — to tipično ameriško bojevno )sredstvo v volilnih kampanjah — bodo letos posekali sami sobe z novimi rekordi. V kempah republikanske stranke — In toh kemp je dolga vrsta — ki se besno grizejo med seboj, so *f edini samo v tem, da je treba poraziti Roosevelta za vsako ceno. To Je edini •pozitivni program" vseh frakcij — etare in mlade garde, progresiva. liberalcev in kdo ve. kako se le nalivajo vsi ii tabori In tabor-ckl — dlak rediti ra ne republikanske stranke. "New deal" mora iti! Za dosego tega "programa" nI in ne bo nobeno sredstvo preumazano in presmrdeče. Že mesece lete is republikanskih kemp na Koose velta in njegove "newdealake" demokrate ob tožbe in očitki, ki so prav tako smešni in o-tročji kakor so plehki in nelogični. Na primer, da se je RooseveK s svojimi "newdealer-jI" vred prelevil v socialista in komunista ter da vleče Ameriko v "ruski pekel". Roosevel-tove demokrate te nazivajo "rusokrate" in zadnje dni smo trpazltt, da je Kooeevelt postal "Kosovelt". Na drugi strani Rooasveltovl "newdealer j I" ne ostajajo dolžni, ampak njihova taktika nI nič Im»1 i h od republikanske. Kakor so prvi tako so drugi daleč, daleč od resnice in dej stev; na republikanske otročarije in lati odgovarjajo "newdealerJI" s svojimi otročarijami in Istmi. Zavedni delavci, katerih cilj Je demokratlč-" ni socializem In ki bodo letos opazovali to gl gantično bobnenje med dvema glavnima tabo roma. bodo morali biti zelo čuječl In previdni, če ImmUi hoteli Imeti na dlani vse zavajalne in puhle argumente z olieh strani. Glavno vprašanje, okoli katerega ne vr*i letošnjA volilna bitka, je vladna kontrola bu »inesss Ameriški delavci In mali farmarji bi ps morali biti te davno na jasnem, da ne morejo »kí "newdealerjev" niti od republikan skih ter demokratskih burboncev i>ričakovati ničeaar. Rooseveltova administracija Je rea demon »trirals svojo tel jo za kontrolo ameriških in duatrij in financ do neke meje, ampak — rrdatev in STALNO zaščito pred natlaljnjimi ilepresijami! To je drj*tvo, ki si ga morajo ameriški de lavti In mali farmarji dobro zapomniti. Namen "New deals" Je, da privatni profit ostane m t lat i m vred ostanejo atalne armade l»reri om IiiiI», za katerr naj «kopuško skrbi \lada it STALNIMI relifnimi organizacijami in drugimi Iteračljaml. Oelavxl morajo biti otttočn« proti temu? Kelif je pot relien zala* no, za neko prrhodlK» dolu» — arannita za A meriko bi i* bila. če računajo g večnimi reli fi in s tem podaljšujejo birokratsko kortrp rijo na eni In sistem delavskega parasitisms na drugi »t rani. I tela vri so na «vetu za ustvarjanje bogastva, ne pa za hlapčevsko igračka nje in ubijanje časa na račun ostalega IJud st%r, K odali na St. Clalr avenue, da al ogledamo največji slovenski narodni dom v Združenih državah. Velika stavba je. Na pročelju ima mnogo trgovskih prostorov in nad trgovinami v drugem nadetrop-ju so pa razni uradi, kar prinese lepe dohodke za dom. Ko smo vstopili v notranjščino, amo našli v starem poslopju uljudnega rojaka Antona Tavčarja, tajnika doma, kateri nam je razkazal dvorane in druge prostore. V resnici Imajo vse moderno urejeno in opremljeno. Antonu Tavčarju amo bili zelo hvaležni za njegovo prijaznost. Dalje amo se podali v urad Enakopravnosti. Urednika Vatro Grilla in upravnika Ludvika Medveška ni bilo notri, pač pa smo našli Franka Sodnikarja In Johna Renka. Ogledali smo tudi tiskarno, kjer nam je mr. Pre-strl razkazal, kako dela tiekaraki atroj in rasne druge stroje. Rekel je, da je bil rojen v Jolletu, III. Po Co!linwoodu pa naa Je vodila Krances Martinak in John Leichtl naa je vozil. Najprvo smo šli v Slovenski delavski dom, kjer imajo tudi lepo atavbo in moderno urejeno za vaakovrstne priredbe. Nazadnje smo pa še o-gledall Slovenski dom na Hol-mea ave., pri katerem je Fran-cea Martinak agilna delavka od sačetka ustanovitve. Bila je že v rasnih odborih in aedaj je knjižničarka v domovi Čitalnici. Opasilo se je, da ClevelandČsnl niso gledali samo, da imajo stavbo, pač pa da se tudi širi izobraz ba potom čitanjs, kajti pri vsakem domu Imajo čitalnico z lepimi zbirkami knjig in čaaopl-sov, Dalje Imajo v vsakem domu klubove prostore (krožek), kjer Imajo rojaki družabne sestanke in za rasvedril« razne igre, posebno balincanjt je tam zelo v modi. Pozimi znotraj In poleti pa na proatem. Meni se je vae to telo dopadlo. Cltanja željnim je čitalnica na razpolago. Kdor pa ftell igrati, je pa tudi za to ure jeno in ves skuplček ostane le domu. Ko smo šli z Josle Tratnik gledati Umetniški in priro-doslovni muzej, amo mimogrede videli kip škofa Barage v Jugoslovanskem kulturnem vrtu Rockefellerjevega parka. Na tem meatu bi moral stati spomenik delavskega pisatelja Ivana Can karja. Ker so pa bili v pretežni večini v odboru za kulturni vrt klerikalci, so pa namesto Can karja postavili škofa Barago. Cankarjev kip Jt še vedno v meatni drvarnici. John Leichtl In Frames Martinak sta nama z avtom razka zala Cleveland In Euclld, kjer so zelo prijazni kraji In Slovenci so naseljeni vsepovsod. Nekateri šive bolj udobno, drugi manj, kolikor Je bila kateremu sreča naklonjena. Ta obisk v Clevelandu ml bo oatal v spominu za vedno. Akoravno sem bil že prej dvakrat tam. pa nisem imel nI kdar toliko prilike ogledati si ga ko sedaj. U žal, da sem Imel Uko kratek čas odmerjen. Vsem rojakom se toplo zahvaljujem posebno pa hčerki Matildi. Fran ko in Josle Tratnik in družini Juliju Pirnatu. njegovi soprog in otrokom, Franku In Franc ps Martinak in njuni hčeri Franeoa in Johnu in Jtnnle leichtl. Težko sa Je bilo ločiti od prijaznih in poatrežljivih rojakov In sorodni kov. toda čas je prišel in sva ae podala proti avtomobilskemu mestu l>etmltu. Tam sva obiskala družino An tona Kovačlča in od tam sva se od|H*IJala v farmar »ko naselbino 8helhy, Mlch. Nastanila sva se pri podjetnem farmarju Jerryju Zaverlu. On ima lepo farmo lepi legi in komaj pol milje od pri jasnega mesta Shalby. Na teh farmah je le aadjereja. jki glavni pridelek in dehoduk kritje stroškov. Drugače imajo tudi druge pridalke, kateri ao pa le ta domače potrebe Tudi Pau-la Lukanicha smo obiskali. Pau ve mnogo povedati o calumet- kajšnjem lokalnem listu je bil dne 12. marca prtobčen zanimiv članek o Jerryju Zaveriu poti naslovom "Shelby Farmer Prospers After Long Climb" in pod tem: "Jerry Zaverl'a family have fine farm home and varied produce yield." ' Potem opisuje razne njegove vrline, katere je naredil na tej farmi, kdaj je prišel iz Jugoslavije ter delal v pennsylvanskih premogorovih, calumetskih bakrenih rudnikih in minnesotskih železnih rudnikih, pozneje pa v Illinoisu. Pred 11 leti je pa kupil farmo in začel a skromnimi sredstvi, toda kljub depresiji je Jerry z vztrajnim delom lepo napredoval, da ima danes lepo farmo, lep dom, več glav goveje živine, najlepše konje v tej okolici in najboljši "spray rig" (oprema za uničevanje mflčesa na sadju). Članek je bil dolg skoro eno kolono. Ta članek je bil priobčen največ za vzgled drugim, kaj se s pridnimi rokami lahko dosete. Lepa hva- tih letih največ storilo na kulturnem polju in za avoj prospeh in SNPJ. Zatorej se udeležimo njih jubileja in pokažimo jim, da cenimo njih delo. Po programu bo v spodnji dvorani kot običajno prosta zabava in piea. Frank Martinjak, S. Odgovor na dopin J. V. Kenicheve Detroit, Mlch.—Kot tajnik S. N. doma odgovarjam na dopis z dne 27. marca o zadevi, ki jo je prinesla miss Jeanette V. Ke-nich spet ha površje. O tej zadevi Je bilo meseca oktobra, novembra in decembra 1935 sklicanih pet sej, dve redni in tri izredne seje delničarjev in od bornikov. Ker se ni moglo dokazati ničesar, je delničarska seja dne 12. dec. 1936 sprejela izjavo, predloženo na seji, da se ni ničesar dokazalo, in je dala takratnemu odboru polno zaupnico. S tem je bila zadeva za S. N. dom končana. Ko je miss J. V. Kenich predložila tako zvane peticije meni kot tajniku SND na seji _ odbora dne 22. marca in ko je rokwni lanso aoseze. i*pa nva-| iA|o ng dnevn, red Hem Ucj la Jerryju In njegovi prijazni \ nP^itR, H#hatll la Jerryju in njegovi Prijazni Je ^ Zft¿e,a „ je debfttÄf soprogi za postrežbo, kakor tudi k| je trajaU eno ^ Prillo j€ njegovemu sinu Albertu za voz- ..... njih voditelj, nam dobro znani rojak Jože Božich in Ujefova pomočnika, ki sta zelo aktivna, kadar pri Narodnem domu grmi, Jahn Bahar in John Uraich. In ko jih vprašam, kaj in ksko jim lahko uatreiem, me Jože nagovori, da tol radi videli tiate peticije, ki mi jih je miaa Kenich na seji izročila, kar sem jim ustregel. Ko ao pregledovali in šteli, jih Jože hitro svije in t njimi v žep, rekoč, to je naša last in ne S. N. doma. Fajn si naredil. Jože! Jože jih bo najbrž poslal kakemu Ki tajcu v "londro", da jih opere grehov, ki so v tej deželi proti zakonu in kaznjivi. Vprašal sem jih, zakaj da delajo razdor pri S. N. domu sedaj, ko je stavba kupljena in je doati dela in truda, da se jo uredi; da bo razdor škodoval veliko, koriatil pa ni komur. Odgovor sem dobil, da dokler bodo ti odborniki, ne bo miru. Vprašam, zakaj naj ne bi raje delovali skupno za dobrobit vsem? Odgovore, da ne, dokler bo ta odbor .. . Torej odstopite, odborniki, pa bomo pridobili — dva mušketirja . . . / Joaeph Forbaa, tajnik SND. njo. On nama je razkazal vso o-kolico. Ko sva prišla domov, je bilo vse po starem, le to so nam povedali, da naša lasallska mladina priredi kar dye zanimivi priredbi. Svoj tretji koncert prisadi pevsko in dramaUčno društvo Soča, odsek 8ND, na velikonočno nedeljo dne 12. aprila ob poltreh popoldne. Najprvo bodo uprizorili komično igro "Dve tašči". Vloge imajo Frank Ajster, Anton Piictic, Joaeph Mauser, Frances Sotosek, Antonette Bizjak, Joeeph KlanAck in Sophio Klanšek. Režiser je Anton Janko. Po igri bo zbor zapel sledeče pesmi: "Rožmarin," "Venček narodnih pesmi" in "Pogovor s slavcem." "Jaz pa za eno deklico vem" bo pel kvartet (Frank Ravnikar, Augukt ¡Brate, fVed Malgal In Anton Janko). Antonette Bizjak in Justina Mertich nastopita v duetu s "Slepcem". nA dan, da so na peticijah ponarejeni podpisi, da nekaterih sploh nf v Detroltu, veliko neplačanih ali polnomočnih. Več delničarjev je izjavilo, da niso znali, za kaj gre. Kljub temu se je o peticiji vseeno razpravljalo. A ker je delničarska seja za-devO zaključila za SND, jo edino delničarska seja lahko obnovi, ako podpre sprejeto izjavo. Odbor nima pravice sklicati seje, kajti odborniki in društveni zastopniki se morajo ravnati po ukrepu delničarjev. In ne jo je z dvetrčtjlnsko večino odklonilo. Ker bo junija delničarska seja, pa naj miss Kenich takrat prinese zadevo naprej. Ji nikdo ne nese ali diktira, če ima kake dokaze. Zakaj ne poročate resnice? «Vaša dolžnost je bila, da 67 delničarjev res izve resnico, Čeravno niso vsi podpisali, kajti delničarji so upravičeni do res- lÉtoM TOREK, 7. Od česa umiramo nnniw|)un v uuviu n . i -- - - t» I Joseph Mausar Ik, zapel "Cez tri pa samo enostransko le- gore". Pevovodja je Mary M«»-ser. Na klavir bo spremljala Ali-94) Krultz. Med odmorom bo i-grala Piznerjevs godba. Z njihovimi prireditvami smo bili še vselej zelo zadovoljni. To pot nam obetajo mnogo vofc, ker so še bolj izurjeni in bolje pripravljeni kot še kedaj prej. Po koncertu bo prosta zabavA in plen v spodnji dvorani. Druga prireditev bo pa mladega in agil nega društva Mohawk 573 SNPJ dne 26. AprilA, začetek ob dveh popoldne v SNI). Praznovali bodo svoje desetletnico, odkar je bilo ustanovljeno to angleško poslujoče društvt,. )a bodo bolj veličastno proslavili svoj jubilej, so povabili de-avskega govornika profosorjA MAynArdn Kruegerja s Čikaške univerze, ki bo glavni govornik na tej proslavi. Uprizorili bodo tudi igro štiridejanko, "Oh, Su-[san!" Ta Igra Je v dobrih rokah in sicer so: Frank Streli, Frances Sotosek, Mary M ahn Ich, Antonette Bizjak, Ludvlg Vo-grlch, John Klanšek. ^ Anton po uglajene povesti. Dolžnost odbornikov Je delovati za vse delničarje enako. Ščititi mora njih imetje. Se posebno odgovornost Ima do onih delniČArjev, ki so posodili denAr za nAkup sedanje ntAvbe. NikAkor pa ne sme zapravljati domovo blagajno v nepotrebne namene, ker to je sama osebnost med par delničarji, katere se lahko na prste pre-šteje. Naj zadeve, ki jih imajo med seboj, rešijo drugod, pa ne za vogalom S. N. doma. Min« J. V. Kenich, ko ste mi Izročili štiri pole veliko peticijo, sem jo jaz kot tajnik S. N. doma obdržal, ker se o njej razpravljalo in za zapisnik. Tudi me nI nlkdo vprašal za njo. Cez par ur pa prideta mr. Kenich In soproga in Jo zahtevata nazaj, a jaz kot odbornik, nem zahtevo odklonil. Dal nem mu eno polo v prepis in obljubil, ako ^stali od borniki odobrijo korak, pa vas o tem obvestim. Drugi odborniki so sklenili, nsj se počaka do pri hodnje seje, in kar bodo odbor in dmštveni zantopnlkl sklenili, ta- Mahnich in Milile Lepich. An-!*0 ~ bo»torilo.Družmo Kenich ton Mahnlch je režlJr. Kakor ° «klepu obvestil in mislil, Je že vsakemu znano, so zgoraj> ^T^n^ J nAvedeni vsi izkušeni Igralci, A ^ ^ ^ torej nam je prikovati mnogo ■ Dne f marca ob 7 ur» zvečer duševnega užitka. To društvo Je PA pridejo na moj dom trije naši naselbini v zadnjih daee- mušketirji" resnih obrazov 0 TownaSndovi letvi Finleyvlllt, Pa.—Po sedmih le tih se zopet oglasim. Kot Izgleda, bomo morali revni delavci pozabiti na vse. Tudi lagati ne bo več mogoče, ker bodo al pa ao že iznašli stroj, ki bo razgalil vaakega lažnika. In kakor vsak stroj do danes, bodo sigurno tudi tega izrabili proti delavcem. No, ni čudno. Sa. pravijo, da kdor išče, ta najde in kdor *na, ta ima. Poglejmo na 'primer Town-sendovo gibanje za starostno pokojnino, ki je voditeljem pri neslo, če že ne penzij. po $200 na mesec, sigurno pa mastne plače poleg velikih osebnih stroškov. Njegov tajnik Robert E. Clements je lani ime $12,585 plače poleg vseh *tro Skov. Vsled tega je lahko plačal za zajtrk $1.50 in dajal natakaricam po 60 centov napitnine. Od ipričetka gibanja js Towneend že prejel od delavcev blizu enega milijona dolarjev, od januarja' 1934 do 31i decembra 1986 nič manj ko $771,-964.09. Narod: se res da slepiti. Zdaj pa je vlada določila še $50,000 za preiskavo tega gibanja ali bolje: raketiirstva. V tej preiskavi je že marsikaj iprišlo na svetlo in bo še več. Človek opravičeno sodi, da Townsendu In njegovim kolegom na vrhu ni za to, da bi ljudje, ko dosežejo 60 let, do-bivali pentljo. Delavsko mano le izrabljajo za svoje osebne interese. Brigsjo se v prvi vrsti le za polnjenje nvojiih žepov. Jaz rečem, da sveti oče, Cox iz Pittnburgha, Coughlin iS Detroita, dr. Springar in pen-zionističnl odrešenik Townsend so vai enaki. Toliko časa zvonijo, dokler dolarji lete v žepe Iti ko Aeft ne gre več, je — mlirna Bosna. Delavske razmere so še vedno enake, zmerom se raje kaj |K)slabia ko isbbljša. Pomlad se nam je že prikazala, tako tudi sezona re grada. Frank Pernlnhek. Soproga prednednika Rmevelta je ofctakala delavnico, v ka _ , ter» delajo obleke sa rellfne SruHne, ko ne je nedavno mudila v «kern Itrajku leta 19IS. V tam ¡ ( levelandu - ■ -------— #— i a. »»«i ■ —> i--4————.....— - —- —. —t-------------------------- Glaa Is Waahlngtona ||Baaquah. Waah. — Iz naše na selbine te dolgo ni bilo glasu. Vzrok temu je, ker je tukaj v I*saquahu jako malo Slovencev in še kar nas je, smo bolj tihi. Delo v premogovnikih je bilo letošnjo zimo Ae precej povoljno. V okolici so trije manjši rovi, ki so vsi delali po pet dni na teden. Seveda, ko se začne sblnčno vreme, se bo delalo le pe dva do tri dni aH pa manj. letošnja sima se precej vleče, vseeno pa smo že nabirali regrat. Ali ko to pišem, ga ne moremo več, ker ga je sneg pokril. ober« 1 ismed 605 ljudi. Rasmerje za omrtvični b je kakor 1 proti 4219, za oteklino pa kaka 1 proti 960,000. Pregled je torej v marsikaterem oziru p« polnoma drugačen nego bi pričakovali. Sti nja pa se s splošnim mnenjem, če ugotavlj da pobere rak vsakega sedmega človeka. UI smrti ae napije" le vsaka 9170. oseba, .smej pa niso tu upoštevane bolezni, ki izvirajo prekomernega uživanja alkohola. Med 85 m terami umre 1 za porodnimi boleznimi, ki je zelo doetl, otroške bolezni umorijo v*ak« 81. otroka. Kar se tiče umorov, jim posti žrtev vsak 2110. Evropec. Nož usmrti vsth ga 11,029. človeka, strel točneje vuk« 80,734, strupene živali vsakega 14,900. (k kor rečeno velja ta etatiatika «amo za En po), strupena živila veakega 29,800, zgori | 1 izmed 7947 ljudi, utopi ne 1 izmed 749, je nepričakovano vieoka številka), od ali Seje umre 1 izmed 81,787 ljudi, od nonoa - ce 1 izmed 8514, od mraza 1 izmed 29,«00,1 strele umre vsak 43,346. Človek, od elektri nega toka vsak 7117. Nasprotno pa je N vilo emrtnih nezgod na ulicah In doma visoko: 1 izmed 88j6, tudi samomorov je Evropi zelo dosti, za njimi gre vaak 86. vropec na oni nvet. Končno so še izračut da se .preseli v boljše ¿ivljenje po smrt obeodfci vsak 30,855. evropski mož in vm 233,965. evropeka ženska. Nadpovprečni Cehoslovaki Znani čehoslovaški statistik dr. J. Auerlu je sestavil zanimiv pregled čehoslovašlrih xm stvenikov, umetnikov in drugih prominenti iz let 1700. do prilično 1900. Upošteval )(f tem navedbe Ottovega konverzacijakega l«ln kona. Zadnji zvezek tega leksikona je isM 1908., zato Statietik ni mogel upoštevati 1 našnje mlajše generacije. Vsega «Nuj naštel za navedeni dve stoletji okrog tf nadnormahiih osebnosti bratskega čil. nari Od teh je bilo 929 znanstvenikov, 1406 un nikov in okrog 1870 nadpovprečnih ljudi drugih področij narodnega življenja. Po 4 lu je bilo vmes 142 -žensk, torej nič vi6 3.88 odstotka.' Pretežni del nadpovpM žensk ne je udejatvoval v umetnosti (112) sicer najbolj v pesništvu in plsateljevstvu (I dočim je bilo le 23 igralk, 22 pevk in 201 kane, a v področju znanosti se je odliko« • 1 sama žensks. Med odličnimi znanetveniki je bilo 193 sokošolskih in 224 srednješolskih profcwr* med 213 skledAtelji se jih je 58 bsvilo pnj no s cericveno glaabo, 53 z dramatskn mulj 72 s skladanjem zborov in pesmi. Med « slikarji jih je 169 dovršilo umetnišk«. »k* mi jo, 6 šolo za umetnostno obrt. 21 •» Jjl učilo pri kakšnem drugem slikarju. 0,1 ^ parjev jih je obiakovalo 28 umetnih» mijo, 5 šolo za umetno obrt. 12 se jih J? ■ pri drugih kiparjih. Zanimivo je, da», izmed vseh 8707 upoštevanih oseb odlrtj 3179 v enem samem področju, 467 v dvrt. pa celo v treh. Število nadpovprečnih poaameznikovjj edinih področjih se je s časom njalo. Dočim je odpadlo na 1. 1700 d«Hj skoraj 36 odstotkov na glasbo. 14.7 na duhovniško področje, na alikarstvo 1»^ stotka. na zgodovino 7.8 odstotks. sej» -tek nadpovprečnih muzlkov po I. 1*» , na 4.9 odstotka, čeprav se je •bso!*"» > -rmizikov.v tem čaau celo dvignilo, rrs . se je število duhovnih dostojanstven»*® žalo 8.1*. Neprestano pa je nsr«"» tek književnikov in arhitekta Z*»1^] MJ* »vedeti, kako je v novej*i mm odstotek nadpovprečnih žensk (Dalje is grre Msae.1 fl v letošnji besneči kampanji s P,oh¡f¡j| gor ost am ih lati ift |>ropagandf ns ir vijanj. Delavci, imejte reanico veda» 9 Ne dajU se potegniti! Vesti s Primorskega II: i n m » preganjanje bSíMoV ZAKIJU- fE PREISKAVI ■i ib¡ Pivk"Franc obso- fe^JTu--? -ti »j «nana___ mt februarja 1936.-Kma-* 'minilo poldruge»leto o<* r,k0V v Črnem vrhu, ven-ítktdo črtatelji "Istre" še Iminiali večmesečnega faši- ^ terorjs, Vi je divjal po iih obmejnih vaseh in kate-u je bila povod pisana sio- ^ka beseda. Bik) je ravno v prvi polovici hembra leta 1934, ko se je v roem vrhu in okoliških vaseh ¡¿eio politično preganjanje, ,pa trajalo vse do konica ^tt novembra istega leta. V tfjj je bila vsa goriška kvea-pomnožena iin izpopolnje-\ i raznimi funkcionarji iz I-rije in domačimi karabinjerji, ao dan za dnem skoraj tri ¡ce stikali po naših dorao-Vsak dan je bilo izvršenih udi po več aretacij naenkrat, Mti od začetka, tem je sledilo »liievanje na domači karabi-tjereki postaji, nakar «o jih aliljali v Videm. Fašistični rvniki so se posluževali naj-uličnejših metod, da so z nji-liiailjevali iz naših, ponajveč opolnoma nedolžnih ljudi raz-priznanja. Zadostovalo je, da dobili v hiši kakšen izvod Goriške Straže", "Edinosti", 'Novic" ali "Malega lista", že bil frapodar aretiran in za-liian ali pa, če --nnUmpe I- . ' !f in Kavčič so med tem. \o za k etletnega Lampeta « ne ve ničesar. P^-bno sodišče ob- da je vsak domačin vedel že takrat takoj pto aretaciji, ko so Pivfea pripeljali iz Vidma nazaj v črni vrih v svrho zasliševanja na liou mesta, da Pivka čaka še dolga in brezupna pot, vendar je obsodba vsaikega pretresla. Poleg njega pa so še drugi štirje presedeli celih 16 mesecev po ladkih ječah, (popolnoma nedolžni, ki so se vrnili domov vsi strti in uničeni. • K žrtvam tega nasilja spada tudi 78 letni Plešnar Ivan, doma iz Zadfoga pri Črnem vrhu, ki je bil z drugimi aretiran in odpeljan v videmske zapore, od Hjer so ga pa po nekaj dnevih poslali domoV. Starčku so ostale posledice tega nasilja. Revež nI od takrat za nobeno rabo več, je nekoliko slaboumen in že ves čas polega. O (posledicah teh dogodkov in krivicah, ki so jih naredili fašisti našim ljudem, bi se dalo še marsikaj povedati.—Nečloveška obsodba pa bo naše ljudi v obmejnih vaseh stalno opozarjala n^ prestano preganjanje in trpljenje. . , CESTE GRADE V ABE8INIJI, PRI NAS JIH ZANEMARJAJO Zanimiva pfrimera med našimi in abesinskiml razmerami Postojna, marca 1936. — Kakor poročajo, so pustili cesto od Senožeč do Postojne nedovršeno. Dela bo nenadoma ustavili, ker ni denarja. Cesta je postala vsled napol izvršenih del zelo slaba, se udira in ob deževju je mnogo blata, da se avtobus u-stavlja. Proti koncu je delalo še nekaj delavcev, katerim so ostali dolžni In jim niso mogli dati niti za pot domov. O tem fašistični Časopisi molčijo. Pač pa poročajo o velikanskih delih v Afriki, kjer pravijo, da so zgradili 475 km nove ceste in 10O km da jo je v gradnji. Pri tem so morali zgraditi 14 mostov v dolžini od 8 do 44 m. Stroški za te gradnje so znašali do sedaj 22,360,933 lir v zlatu. Kako je drugod v Italiji s cestami ne vemo, vendar pa je gotovo, da marsikje vsled ogromnih stroškov v Abesiniji dela zastajajo in ceste postajajo zanemarjene. To gotovo ne bo v ni-kakem razmerju z velikimi koristmi, ki jih obetajo z zavzetjem Abesinije. Nov davek za zboljšanje cest Trst, marca 1036. — Na hiše, ki leže ob cestah, je bil odrejen nov davek. Baje so te hiše vsled svoje lege ob cesti več vredne. Davek je namenjen zboljšanju cest. Le to se še ne ve, ali bo ta davek za ceste v Abesiniji ali pri nas. rd iio te;*26"!*: Ktiesetletnega Pivka ram J0 bil domačin iz 4lff\, ., M'lllHU III |£ ■•rhu. Popo-«rojtf m j* svojo o- * h, i» là' > I ■ 6 r*.» precej velikem ln*n kot dober ljudem postregel n denar, ftival je ''^'bškim uniformi-drjjfim priseljen-*«vtdtii ter znan po RAZMERE, V KATERIH 2lVE NAftI LJUDJE Cenzura pisem in drugo Postojna, marca 19i*6. — Iz pisma, ki smo ga prejeli, posnemamo sledeče: Vsak pozdrav in vsako najmanjšo vest, ki jo kdo sprejme, "pretuhtajo" in "preš-kot kranjsko klobaso. Naše ljudi strašijo z vsem mogočim, da bi jim ubili zadnjo na-do. — Pravijo in širijo, da se godi v Jugoslaviji slabše kot v A-friki. Pred kratkim so bili odrejeni večji dopusti vojakov z motivacijo, da bodo sadili in obdelali polje. V resnici pa, kakor pripovedujejo oni, ki so prišli na dopust, jim primanjkuje hrane. Vedno bolj krčijo vojakom pri jedi. Vsako kritiziranje razmer je strogo prepovedano in marsikdo je to že okusil na svoji koži. Kakor vse kaže, sankcije vedno bolj pritiskajo in razmere v Italiji se vedno bolj in bolj slabšajo. Vsi, ki so šli na dopust, morajo biti vsak Čas pripravljeni na vpoklic. "Afrikanci" le malo pišejo in še to je strogo cenzurirano in Črtano. Ce je pismo količkaj poprano, ne najde svojega pravega naslovi j enca. Neko ekspresno pismo z zelo kratko vsebino, ki sem ga pred kratkim odposlal, je rabilo v neki bližnji kraj 15 dni. Postalo je neznosno. Ce nočeš v luknjo, moraš postati očiten izdajalec. Ljudje nimajo zaupanja med seboj in se boje eden drugega. Naši se niso upali, dokler so bili še dovoljeni časopisi iz Jugoslavije, držati jih v prodaji, ker so se bali maščevanj. Zato ni Čudno, Če jih je na pr. v Sežani prodajal caposquadra milice. Mladenič iz Slivja konfiniran na dve leti Postojna, marca 1986..--- Konec januarja se je neki mladenič iz Slivja pri Materiji peljal s kolesom iz Trsta. V mraku ga jt ustavila cestna milica in dobil je 20.20 lir globe. Ker ni imel dovolj denarja pri sebi, je vzdih-nil, da je treba v naši državi pla» čevati takse, davke in globe. Takoj so ga aretirali in odpeljali v Podgrad. Od tu so ga odpeljali v zapore v Bistrico in nato v Reko, kjer ga je konfinacijska komisija obsodila na dve leti kon-finacije. Domači dolgo časa niso vedeli za njegovo usodo in šele, ko je bil odpeljan v konfina-cijo, so dobili sporočilo o njem. Nova žrtev Abesinije Idrija, marca 19S6. — Prišla je vest, da je v Abesiniji podlegel Istenič Maks, doma iz Črnega vrha, rojen leta 1909. Pokojni se je bil sicer javil kot prostovoljec, a sklepali so, da le iz nekak šnega obupa nad razmerami, v katere je zašel. Poneverbe, na pošti v Senožečah Postojna, marea 1986. — Ko je prišel nenadoma na pošto v Senožeče revizor, je zmanjkalo poštarja Landrija, priseljenega Italijana. Cez nekaj dni se je vrnil, toda še ni dobro izstopil is avtobusa, ko so ga aretirali. Bil je obsojen na eno leto zapora radi poneverb. K sreči pa je zapustil dolg le pri- višjih senožeških glavah, ki seveda niso domačini. Ovadili so ga sami njegovi rojaki, ker se jim ni posrečil sporazum radi razdelitve dobička pri neki večji slepariji. Vojaška znamenja na cestah In poteh v snežniškem gozdu St. Peter na Krasu, marca 1936. — V zimskih mesecih ni bilo v Snežniških gozdovih opaziti nikakega javnega dela. Utrdbe počivajo, sicer pa so močno zastražene. Le ceste in poti, zlasti pomembnejša križišča so pre-pleli z najrazličnejšimi vojaškimi znaki za orijentacijo. ,,f»ma imt '■ '-adela Pirka. ' Res je. raobtiči — Francija bi rada ustavi-: la bojkotno akcijo proti Italiji (Nadaljevanje s i. stresu Flandin predložil na aeji odbora Lige narodov. Ta predvidu-je kolektivno saščlto za vse e-vropske države, ne samo za nekatere, kakor določa Hitlerjev načrt, ki naj bi nadomestil lo-karnski pakt V tem momentu tvori Mus-solini glavno oviro gladkemu funkcioniranju mašinerije Lige narodov. 2eneva je sedaj priznala, da izvajanje ekonomskih in finančnih sankcij ni moglo preprečiti italijanekih zmag v Afriki. Tu so sadlsj gotovi, da bo Mussolinijeva cena za kon^ čanje sovražnosti v Afriki sa-hteva, da mora Italija dobiti popolno kontrolo nad Abesinijo. Na to zahtevo Uga narodov ne bo mogla pristati, ne da bi kršila načel ženevskega kovenan-ta. Rim, 6. apr.—Italijansko časopisje je danes objavilo poročila o bombardiranj abesinske armade 6000 mol is sraka. Ta armada je bila koncentrirana v bližini Quorama in se je morala umakniti v velikem neredu. ItaHjAni so zasegli veliko zalogo oroftja in drugega boj-nega materiala. Druga vest se glasi, da je cesar Selassie s o-stanki svoje armade pobegnil v ozadje. Addla A baba, 6. apr.—Italijanski letalci so včeraj bombardirali. Deaje, glavni stan abesin-skega prestolonaslednika Asfe Wosana. Skoda, ki so jo povzročile italijanske bombe, še ni ugotovljena. Veliko število prebivalcev se ša nI vrnilo v Addis Ababo iz bojazni pred novih napadom na prestotico Is zraka. Italijanski letalci so zadlnjo sdboto prileteli nad mesto in vrgli večje število bortft, ki pa niso na pravile possbne škode. Uničeno je bilo samo eno abesinsko letalo, ki je bilo na letališču bližini mesta. r n I Slika kaže Hitlerjevegs vojaka ns straži v Kolinu. IMktator Hitler )e Izzval novo krizo, ke je pesia! oborožene sile v Por en je. Unije v Illinoisu za delavsko stranko Socialisti postavili svo je kandidate; rudar kandidira za go-vernerja Peorla, III. — Prošlo soboto in nedeljo so v tukajšnjem La-bor Templu zborovali socialisti in laboriti in na obfh konvencijah mnogo razpravljali o ustanovitvi državne delavske stranke. 8 tem vprašanjem so se izključno bavlli zastopniki unij, ki so se odzvale oklicu čikaške delavske stranke, socialisti pa so raepravljali tudi o drugih vprašanjih ter postavili svojo listo za prihodnje volitve. Odslv na prvo konferenco la-boritov s strani unij je bil boljši kakor »so pričakovali njeni sklicatelji. Zborovanja se je udeležilo nad 60 zastopnikov, od teh nad 60 isven okrsjs Cook (Chl-cago), ki so sestopali 28 krajevnih in 9 centralnih delavskih u-nlj. Okrog 50 unij, ki tvorijo de-Isvsko stranko v okraju Cook, je zastopala njena eksekutiva in čikaške unije kot take niso poslale zastopnikov. De legat je so zastopali okrog 40,000 organiziranih delavcev v Illinoisu. »entiment na konvenciji labo-ritov je bil definitivno za ustanovitev delavske sli farmarsko-delsvske stranke Proti temu ni bilo nobene opozicije. Sporno vprašahje je bilo le, ali naj stranko ustanovijo takoj ali pozneje. Po dolgi debati je bil sprejet pre. dlog. da se v teku treh mesecev vrti druga konferenca v Hpring-fieldu. kjer bo definitivno zaklju-čano, ali se organizira nova i stranka še letoa in atopi v kam-j |»aiijo s avojo listo. Ce ae bo od-I zvalo dovolj unij, bo prišlo do ! tega koraka. Konferenca je puatila za sabo organizacijo, katere tvorijo razni «idbori. V priprav Ijslnem odboru ' za ustanovitev delsvske ali far* i marsko-delavske stranke je 88 članov — 19 is Chkrega in prav toliko iz "downsUts". Predsednik tegs odbora je zaatopnik springfieldake centralne delavske unije Rule, tajnik pa George Zadaje fcemižae prelduieje íaíeje* ieiajö druge miím vrat« preobilico kitlobe n.d Luc I y Strike ed 51% , . de 100%. Ki«lw%« *M«ih V»»« S»4 »<oŠl-Ijajo svojih otrok v šolo. V svoji službi jo videl toliko revščine—lačne in,raztrgane otroke, nezakurjene hiše in obupane matere—da je službo obesil na klin in Šolskemu odboru sporočil, naj dobe drugega človeku, ki bo pripravljen loviti revne starše ter jih ti^nti sodnika. On jih ne mora Dolga stavka končana v Minneapolisu Minneapolis, Minn. — Stavka več ko 1000 delsvcev pri Strut-wear Knitting Co., ki je trajala od lanskega avgusta, je bila sadnje dni končana s delno smu-go stsvkarjev. Družba je priata-la na kolektivno pogajanje z linijo nogavlčarjev in na upoali* i«v vseh stavksrjev. Starokrajska semeni Z«H»*t naao »prrjrll rasalk vrst sS-maaa Is LJubljan« Ur Vam poaebae prlporatamo slrdeta: MALATA, kanrniu slav«, modna H AI. ATA, dru*«»*|uM. podfrtaka HPinrna. katera šellte In nam ga vr* nole i M one) ordrom in aarelllo bonu» lufso odposlali. Pišite po popolrn arinalM ataro-k rajnkih In amerlkanaklh «amen ter druiresa blata v aašl saloftt. : 8TBVK MOHORKO CO. T*4 Ho. led st. — Mll*aukar, Wla. Ali ali naročeni an das?« nlk-Prosveto"? Podpirajis svoj Ust! LAHKA KAJA bogate<;a, zrelega dela tobaka Dani ao anatavin« riptarririres papirja aame ob arbi neprrknaljivr v čistoči In f»npolnosti, labko, če je »uro»o isdo« lan, pri#|»rva Snalno «topnj« Armérnj» k eisaretni kaji. Cigaretni papir ne ovija le tobaka, rla tvori cigareto, pač pa lahko *kne.i svoje fisione |«atiio*ll isvaja ugo«len ali neugoden vpliv na pro- llallis jnü^i--- . Papir aa l.iuky Htrike Cigarete je napravljen pod naftioi l»»inim nadanr. •tvooi V sore i vsake salone isdeianegs eigsreinega papirja m» poilvràrnî najbolj •tropi analiai, predm» je porabljen sa iadelavo Lo« ky Mtrike Cigaret. Vsak Potegljaj Manj Kialoben I a»,»*»* IM« TV. im»h ni bil boj. Ali veš, koliko časa je trsjslo? Kavno sedem in dvajset sekund — še pol minute ne In koliko udarcev je padlo? Samo eden. In tisti, ki ga je dal, sem bil jaz. — Daj, da ti pokažem. Takole je bilo — človek bi se kar smejal." Billy se je bil fpostavil na sredo sobe; pn-čepnil je nekoliko, nsslonil brado na levo ramo, s katero se je zaslanjal, stisnil pesti, skrčil komoke, da so mu varovali levo stran in pAlegnJI sprednje lakti k telesu. "Prvi krog," je rekel, slika je ji položaj. "Gong je zapel, podala sva si roks. Mudi se nama seveda ne, ker ure za dolg boj in še nisva videla drug drugega pri delu. Samo otipavava se in hodiva drug okoli drugega. To traja sedemnajst sekund. Niti en udarec še ni padel — ni eden. In0tedajcl je velikega Šveda konec. Povedati ti ne morem tako naglo, a zgodilo se je po bliakovo, v manj ko desetinkI sekunde. Niti sam se nisem nadejal, da bo tako. Strašno blizu sva bila drug drugemu. Njegova leva rokavica niti čevlja od moje čeljusti in moja leva rokavica niti čevlja od njegove. On trene z desnico, kakor da bi hotel udariti, jaz pa, ki vem, da je fanta, samo makre ualočlm levo ramo in z desno naznačim udarec. To pomakne njegov zaslon za kak palec više, in jaz opazim priliko. Moji levici nI biki niti čevlja do njega. Nič je ne potegnem nazaj. Spustim jo iz lege, v kateri je bila, jo zasučem kakor odvijač okoli njegove desne obrambe, v pasu se pa zavih-tim, da položim težo svojega ramena v udarec. In zadenem! — Dobil jo je s strani, ravno v konec brade. Evrne se kakor vol. Jaz se vrnem v svoj kot. In Bog ml je priča, Saxon, nisem si mogel kaj, da se ne bi bil zahahljal, tolikanj lahko je bilo. Sodnik stoji in šteje. On niti ne trene. Občinstvo ne ve, kaj bi reklo, in sedi kakor okamenelo. Sekundanta ga zaideta v kot ln ga posadita na atol. Držati ga morata. Cez pet minut odpre oči — pa nič ne vidi. Kar steklene ao. fte pet minut in vstane, fte vedno ga morata držati, zakaj noge mu klecajo kakor klobase. In sekundanta mu morata pomagati, da zleze čez vrvi, in ga odpeljeta po prehodu v njegovo kabino. Drhal pa začne tuliti, da je sleparija, in zahteva svoj denar nazaj. Sedem in dvajset sekund _en udarec — toliko stane par dobrih konj za najboljšo ženo, ki jo je Billy Roberts kdaj Imel v teku avojlh dolgih Izkušenj." Saxon i na stara radoat nad moževim tele-aom se je ta trenutek prebudila v novo, nmo-goterno življenje. Pravi junak je bil, vreden, da bi se prižteval k tisti irumi s krilatimi šle-ml na glavah, ki je skakala iz kljunastih čolnov na angleško obalo. Drugo jutro ga je zbudila s tem, da je pritisnila ustnice ip njegovo levo roko. "Oho! Kaj pa delaš r se je zavzel. "llaseli in Hattieji voščim dobro jutro," je resno odgovorila. "In zdaj dobiš ti svoj jutranji poljub ... In kam je zadel udarec? — Pokati mi." Hilly ji je ustregel In se s členki dotaknil končka njene brade. Oberoč je potisnila njegov komolec nazaj ln ga hotela nato urno potegniti naprej, da bi bilo podobno sunku. A Hilly se ji jo uprl. "Počakaj," Je dejal. * "Saj menda nočeA, da Im ti odbil čeljust. Pokažem ti. Četrt palca bo dovolj." In iz razdalje četrt palca ji je zadal rahel, neznaten sunek v bradico. Se tisti mah se je ukreaak) v Saxoninih možganih kakor bel blisk ; vae telo ji je ohlap-nilo v dreveneči brezvoljnosti in nemoči, in pred očmi se ji je kar zavrtilo in zamagHIo. V naslednjem trenutku se je spet zavedela. Strah in umevanje sta se zrcalili v njenih očeh. "In ti ai ga zadel na čevelj razdalje," je zamrmrala s presunjenim glasom. "Da, in vsa teža mojih ramen je bila za pestjo," se je zasmejal Billy. "O, to ni nič. — Daj, da ti pokažem nekaj drugega." Poiskal je njen solnčni pletež in samo s sredincem lahno tleanll po njem. To pot se ji je zdelo, kakor da je mahoma vaa ohromela; dih ji je zastal, a zavest in vid sta ostala popolnoma jaxna. Pa tudi zdaj so vsi nenavadni občutki v trenutku minili. "Solnčni pletež." ji je razlagal Billy. "Ml-Mli si, kako je, če nasprotnik zamahne nanj od kolen navzgor. To je tisti sunek, ki je dobil Bobu Kkzimmonsu svetovno prvenstvo." Saxon je kar vztrepetala, a vendar je dovolila Blllyju, da ji je «e dalje na njej sami razkazoval šibke točke človeškega telesa. Pritisnil je s koncem prsta nekam v sredo njene sprednje lakti, in te jo je prešinila blazna bolečina. Obakraj tilnika^ tik tam, kjer se pričenja, jo je rahlo stisnil s pslcema, pa je začutila, kako jo naglo mineva zavest. "To je eden izmed japonskih smrtnih zgrab-Ijajev," ji Je povedal in nadaljeval, z neprestanim razlaganjem spremljaje razne prijeme: "To je prijem s prstom, ki je dal Gotchu zmago nad Harkenachmidtom. Farmer Burna me ga je naučil. — ln tole je polovični Nelson. — In zdsj si misli, da razgrajaš ns plesu, jaz sem pa vodja veselice in te moram spraviti ven." Z eno roko ji je stisnil zapestje, z drugo je segel na okoli pod njeno laket in zgrabil samega sebe za pestjo. Ob prvem, naj rahlejšem pritisku se ji je zazdelo, da je laket trsti-ka, ki se mora vsak trenutek prelomiti. 'Temu pravijo 'pojdi z menoj'. — In tole je 'močna roka.' S tem prijemom lahko fante |M>dere moža. — In če katerlkrat zaideš v pretep in dobi oni tvoj nos med zobe — nosu pač ne maraš izgubiti, jeli? Vidiš, tedaj naredr* po bliskovo tole." Nehote je zaprla oči, ko je Billy s konci palcev pritisnil nanje. ZaAutila je predhodno bol tope, strahovite muke. "Ako ne odneha* pritisneš res pošteno pa mu padejo oči iz glave In bo do konca avojega življenja slep kakor netopir. 0, nič se ne boj, da ne bi odnehal." Izpustil jo je in ae v smehu naslonil nazaj. "Kako se počutiš?" jo je vprašal. "To niso Itoksaški prijemi, a koristijo ti vsi, če nastane pretep." "Maščevanja se mi hoče," je dejala, poizkušajo na njegovi roki "pojdi z menoj." Ko je pa pritisnila, Je glasno zavpila od bolečine, zakaj prizadejala jo je bila samo sebi. Billy se je muzal njenim Jalovim naporom. Posnemajo Jaiponaki amrtnl prijem, mu je zagrebla palce v tilnik, a nato je vsa skesane ogledovala upognjene konce svojih nohtov. Z močjo ga Jo sunila v konec brade in spet zavpila, to pot zato, ker se je bila udarila v členke, ••»Nu, vsaj to me ne bo liolelo," je zažkrtala. ko Je s stisnjenimi pestmi naskočila njegov solnčni pletež. IDalSs prihoda jli» oo Herman Drobosrh(New Waterford, Kanada): spomini iz svetovne morije Ustavili «mo se za neko vasjo, kjer «mo takoj zabeli graditi u-trdbe za na*e topove. Za nami so vsak dan prihajale druge topniške baterij«. Pred nami so bili Cehi od 1.1. pešpolka. na levi strani p« m» bili Madžari. Pri češkem |M»lku je bila isilovlca re-krutov. kar «mo sodili po no\ih uniformah in opremi, ki so jo itoaili Morali m» k(»|>ati jarke in V nekaj dneh »o «e «tobro aavnro-vali in tako čakali na a|K»ped « no\ rainikom. Neki večer «o nsae pntruljr poročale. da se Ku«i pomikajo proti nam. V nekaj dneh bodo prišli v našo bi i ti no ln zat«7 moramo pripraviti ns »popa«) «kal nove pozicije, da jih zasede naAa baterija, če bi se morala umakniti. Topovako grmenje se j« nadaljevalo ln kmalu amo opazili ru-«ke infanteriste pred našo baterijo. TI «o napadli češki polk in \eliko število vojakov ubili in ujeli. Prodirali so kar naprej, ker «o hoteli zajeti naše topništ vo. To |»a Ne Jim ni posrečilo, kajti to|iovl so bruhali krogle in morali no n« umakniti z velikimi izgubami, druge |»a so naše čete ujele. Te no prešteli in uirotovlli, da jih je IJltt, med njimi dva ča-«tnika. Ko Ne je bitka pričela, no naš no\ « mibra som ¡noraljsz »tikl telefonirali /«tam v o- Na U iti o obed z* na* odd«lek Do kuhinje je bilo kakih pet minut hoda od |»r«>Mor* kjer Ne je utaho-rila nata baterija. Komaj mi je kuhar napolnil poiuide. n« je začelo «treljanje. V tl«tem momentu niNem vedel, kaj bi napravil. kajti konja Nem puNtil v vasi. Krogi« no I« frčal« nad mano. toda jaz sem «« v toči krogel \ M**tto apuHtil v tek firoti «vojf bateriji. Tja Nem priA«l v tre mi t k ti, ko s« jo poveljnik vr» fcil a iiujcga hriba. Iger jo i- zadju, naj hitro pridejo na pomoč. Kmalu smo re« opaaill dv« koloni, ki sta s« pomikali proti tuim. toda Rusi so bili hitrejši 7.a»edli no vaa. ki j« bila v «redi ni. toda na«koka niso hoteli ris kirati, ker ao pri prvem utrp«l teike iijrutie Zmaga Je bila «ker na na*l I «tram, a treba jo j« bilo drago! plačati, ker ao bil« naše izgub«i \elikan»ke Kos baterija je bi* la «kočo unuVna par atol ni t vojakov «T IS. pe«polka j« pkdlo na bojišču, veliko žtevllo pa je bilo ranjenih in ujetih. Naša baterija je bila še vedno v nevarnosti, zato smo začeli atreljsti proti sovražniku. Krogle ao padale pred jarki in tako smo zadriali Kune. Medtem j« doapel v našo blliino madžarNki polk in dobili «mo novo muni-cljo. Dva top* smo premeNtili za hribček na desni strani, trij« pa ao oatali na starem m«stu in bruhali krogle proti sovražniku. Tri druge baterij« no tudi str«-ljal«. dokler Ne ni stemnilo. Ko Ne j« «temnilo, je naša pe-hota na*kočila sovražnika. Strašno jo kričala, da ao se Rusi ustrašili in pričeli umikati. Mi alili ao najbrž, da tiaoči drvijo proti njim. Spustili no ne v b«g ln va», »o io nekai ur ***J| naTnnml aa«edl |e bila «pot v kah. Potem ao mene In tri drug« poalali v vas. v kateri j« o«tal Popoldn« smo šli na polje, kjer so nsše krogle najbolj ubijale in trgale življenja. Vse polje je bilo posejano z mrliči, da nas je prevzela groza, ko smo korakali čez trupla. Prišli smo do šole, ki je bila spremenjena v bolnišnico, iz katere se je slišalo vpitje ranjencev. Bili so naši in Rusi in ležali so vse navzkriž. Opazil sem zdravnika, ko je ravno rezal nekemu našemu ranjencu nogo pod kolenom. 0-zrl se je proti meni, in ko je videl, da nisem sanitejec, me je nagnal. V neki drugi hiši smo našli štiri Ruse, ki so se tam skrili. Na tleh so ležali trije mrtvi in polno izstreljenih nsbojev. Rusi so bili zelo nervozni, toda ko so uvideli, da jim ne bomo storili nič hudega, so se pomirili. Vprašali smo jih, kdo je ubil njih tovariše, pa so rekli, da ne vedo. Tam so ležali, ko so oni prišli v hišo, da se skrijejo. V skednju poleg te hiše sem jaz pustil svojega konja in šel sem pogledat, Če je še tam. Odprl sem vrata in ga poklical in konj se je takoj odzval z rezge-tanjem. Da je žejen, sem takoj opazil in hitro stekel po vodo in ga napojil. Potem sem iskal carabinko in sabljo in ju našel. Sablja je bila skrivljena, ker jo je nekdo najbrž hotel zlomiti. Vzel sem vse s seboj, da bom lahko dokazal poveljniku, da sem zvršil svojo nalogo. Konj je bil spet v mojih rokah in tako smo se vrnili nazaj, vodeči s seboj iltiri ruske ujetnike. Poveljnik je bil bolj vesel konja kakor ujetnikov, a vseeno smo jim postre gli s črno kavo, kruhom in cigaretami, nakar .so bili z drugimi Rusi vred poslani v ozadje. Ker se je sovražnik umikal, je prišlo povelje, da se vrnemo vas. Ko smo prišli do bojne črte, so morali topničarji naprej, da so odstranjevali trupla ubitih vojakov s ceste. V vasi smo konje spravili v hleve in skednje, potem pa smo se potikali po cestah. Civilisti so se pričeli vračati iz podzemskih lukenj, v katere so se skrili, ko so naši in ruski topovi pričeli bruhati o-genj. Jaz sem tisti večer spa na slami v skednju. Ponoči sem se prebudil in začutil pod sebo, nekaj trdega, a so nisem zanimal, da bi stvar preiskal. Sele zjutraj, ko sem vrgel s svojega ležišča nekaj slame konju, sem potegnil škorenj. Razbrskal sem kup in našel ubitega Rusa, na< katerim sem spal vso noč. Moj živci so bili takrat že toliko u trjeni, da me to ni prav nič vzne mirilo. Na 19. novembra smo pričel zasledovati Ruse, ki so se umi kali. Pot je držala čez bojno čr to, na kateri so še vedno ležala trupla naših in ruskih vojakov Med njimi sem opazil tudi ma jorja od 13. pešpolka. Ustavil smo .se na nekem hribčku, s ka terega je prejšnji dan ruska ba terija sipala krogle na naše pozi cije. To baterijo je naše topništvo kmalu odkrilo in jo začelo bombardirati. Iz raznih znamen. smo sklepali, da je akušala pobegniti. a bilo je že prepozno. Le par topničarjev ae je rešilo, dru ge pa so ubile avstrijske krogle Mrtvim Rusom smo pobrali čev Ije in tudi jaz sem dobil par, k mi je prav prišel. Moji «o bi namreč že tako raztrgani, da so prsti gledali ven. Sezuvanje mr tvecev je težavno delo, ker ao trupla trda ko les. Tako so morali trij« možje držati truplo, drugi pa so vl«kli za škornj« Ker nas j« bilo dosti, smo drug drugemu pomagali pri tem delu Tam je bilo šest ruskih topov katere j« poveljništvo nafte ba terij« podalo na Dunaj. Zveč«r smo s« ustavili v n« ki vssi in prenočili. Spali nismo dosti, ker no bili Run! v bližini To Nmo Nklepali is tega, ker so krogle z nsNprotne strani frčal« EHn-Pelin (Dimiter Ivanov) : Na brazdi naših ro- moj konj. aimak« obleke čaatnl kov in nekaj druge ropotije Kmalu amo doapeli do raSbite topniške baterij«, kjer j« ležalo vae navzkriž. Tam ata atala dva topa in nekaj ranjenih konj. V bližini «mo opaaill tri ranjene tovariše, ki ao proaili vode. toda niamo jim j« mogli dati. Ce ao Jim poinej« prišli «anlt«jel na pomoč in jih pobrali, mi ni znano. Nasl«dni dan je bil meglen, a smo ae vseeno napravili na pot, ki ae je vila tako čudno, da smo doapeli v blitino oddelka rusk« strojnice, ki nas j« pozdravil s točo krogel. BliNkoms smo s« skrili sa neki hribček In a« tako zavarovali. Ako bi šil naprej po stari poti, nas bi krogle iz ruske strojnic« pokoall«. (Dalja anaiauit » AN «la I» aarašlU Proevele aH Nla-Staaki lui a Hm »metoda aH a» rWaiàa v ikaitka? Ta )e tff n »S—il. IS gs n i Kadar začne pri nas v jeseni deževati, dežuje ves teden. Tiho, mirno, noč in dan. Dežuje, dežuje, dežuje — to napoji do dobra mater zemljo, potem pa zapiha lahen vetrc, nebo se izčisti in toplo jesensko sonce pripeka. Njiva se je osušila. Sedaj je ugoden čas za oranje. Bone Krajneneca je 'zopet vpregel Sivko in Plavca in korakaj za oralom. Polje ima v krasni široki kotlini. Od vaeh strani gozd in zatišje. Zemlja se je zra-lljala in drobi se ko sladkor. Bone je zamahnil s palico in za-vpil: "Les, naprej, bratca!" Odmev se je živahno oglasil z šume. Stari Plaveč je zamaha! repom in zadovoljno korakal. Sivka — slabotna kravica, dvakrat manjša ko Plaveč, se trudi, da bi stopala enako z njim. In glej, že se vrsti braada, dve, tri — leha .., Bonu se je temačno lice malo razjasnilo. Pozabil e svoje siromaštvo in pričel žvižgati. v "Ne korači tako, Plaveč, saj Sivka ne zmore toliko ko ti! , ojdi, Sivka, pojdi, slabotnica, lodi, mala . . . Utrudila sta se, toda kaj naj počnemo? Tudi jaz sem se utrudil... Hi-jo, gori... doli!. .." Plaveč, suhi, stari vol, se od-dihuje skoz nozdrvi in korači kakor velikaš. Drobna 8ivka napenja vae avoje sile. Gobec se ji e odprl, hrbet se upognil, tanki rep se zakrivil. Plaveč napravi corak, ona — dva. Iztegnila je ezik — gre! 1 Okoli in okoli ni nikogar. Ik gozda lahkotno šumljajo bose noge jeseni, in pod njimi slabotno pokajo suhe veje. "Pojdi, Sivka, pojdi, mila!" je zaklical Bone, ki je s tesnobo o-pazil, da krava bolj in bolj medli in slabi. "Stoj! ... — Naj bo malo počitka." Upehani živinčeti sta se ustavili. Bone je atopil pred njiju in ju gladi po čelu . . . "Plaveč, ti ne veš, kaj je u-smiljenje, preveč si utrudil,Sivko! Kaj ne. Sivka?" ju jo nago- varjal, ——............;__________ In Sivka in Plaveč sta pokojno in mirno strmela nanj z o-tožnim pogledom in se težko od-dihavala. Sivki ije iz gobca kapa 1 a pena. Ozrla se je na svojega belega sotrpina, pogledala gospodarja in žalostno povesila glavo. Kaj pa je. mala? Povej! Ali ti je težko? Sivka — slabivka! Srce ti joka, draga. Danes še malo delamo, jutri je praznik — ves dan bomo počivali. Kaj me pa ti gledaš. Plaveč? Junak si ti!" jima je govoril Bone. Toda Sivka ni vzdignila glave. Ko da ji gospodarjeve besede ne bi mogle potolažiti bolnega srca. Ud rte lakotnice so se ji dvigale močno in hitro. Noge so se Ji tre-sle. "Povej mi. Sivka — slabivka, kaj pa ti je?" je prestrašeno spregovoril Bone in se ji začel dobrikati ko dete. Potem je pograbil palico in zavpil: "Hijo! Potegnita, da se razho-dita!" Plaveč se je napel, da bi stopil. Sivka se je trudila, da bi se pridružila, pa ne zmore in spet se ustavi. "Le-es! Naprej — naprej!" je izpodbujal Bone z visokim glasom. Odmev je živshno odjeknil iz gozda. Plaveč je vnovič zakoračil. Siv-ka je Ae enkrat nspela vse alle. toda noge so s« ji zatresle, zvalila s« je na zemljo, padla vpre-žena in turobno mukala. Bone je prestrašen vrgel palico, izpreg«! hitro Plavca in s« postavil žalostno pred Sivko. Ta je ležala negibno, z iztegnjenim vratom; gobec je zarila rahlo v zemljo, mižsls j« in talko dihala. "Vstani. Sivka, vstanl!" Bon« jo j« oprostil jarma in jo zač«l dvigati na noge. Sivka je komaj odprla oči. milo pogledala gospodarja, kot bi mu hotela r«čl: pusti me. da v miru poginem, in oči «o a« ji zopet zameglil«. V skrbeh j« stopical Bone o-koli nj«. ne v«d«, kaj bi začel. Njiva naorana — nezorana s« J« grela ns aoncu. To n« J« samotno oz i rs ki z nebo in ne počasi, po-lahko odmikalo od poldneva in klonilo za vrhe. V bližini ni bilo nikogar. Gozd je bil gluh. "Kvišku. Sivka! . . . Vstani t Poglej, Plaveč se ti smeje . . . Vstani!... Ne šali se, mala!... Le poglej, kako je zemlja rahla — samo orati je treba P? In Bone je pograbil kravo za noge in jo počasi dvigal ... Ta ae je uprla z nogami ob zemljo in napravila poslednji poskus, da bi vstala — vendar se je komaj ganila. In zopet je žalostno položila glavo na rahlo zemljo in še teže zadihala. Bone se je usedel pred njo, si položil na kolena njeno glavo, jo božal in poljubljal na čelo. "Ne počenjaj takih, mailka! Usmili se me! Poslušaj! . . . Samo še ta njiva je ostala. Orali bomo, da jo doorjemo, potem pa počitek ... Do smrti te več ne vprežem. Zraste tvoja mala Golica in bo pomagala Plavcu. Ti pa boš ves božji dan ležala v staji in uživala. Otroci ti bodo prinašali vodico v belem medni-ku, vsako jutro te bodo češljaJi, te krmili... Popravila se boš, o-zdravela boš in se zredila. Kaj ne, malka? Potem bosta orala Galica in Plaveč in ti se boš pasla na omejku in boš gledala.Jia nju in jima klicala: Delajta — delaj ta — in vesela ju boš. Zvečer pa, ko spustimo Galico, te bo liza^» in ti zaklicala: Dober večer, stara majka ... Vstani, mala! .. . Vstani . . . Kvišku ! . . ." Sivka pa se ni ganila, niti ni odprla oči, da bi ga pogledala ... Tresla se je, kakor bi imela mrzlico. V Bone je vstal, odlomil košček kruha, ga osolll in ga ji pomolil k gobcu: "Na, Slabivka, ugrizni! . . ." Sivka je odprla oči, pogledala ljubeznivo gospodarja in zopet so se ji oči zameglile. Bone je obupno vzdihnil. Pogledal je narahljano njivo, pogledal v goščavo, ki je molčala, pogledal na Plavca, ki se je tiho pasel na meji, pogledal na sonce, ki se je že naklanjalo, in je videl, da je sam v tej kotanji in da ni od nikoder pomoči. Potem se je obrnil k bolni Sivki. "Vstani, malka! . . . vstani, v gozdu je medved, pa pride, da te požre!" jo je strašil. Potem je vzel z voza staro, raztrgano pregrinjalo, ga vrgel preko sebe, šel v gozd in začel rjoveti ko medved in lezti po vseh štirih k ubogi kravi. "Bau! Au! . . ." seji je bližal. Odprla je oči. V zmučenem in žalostnem pogledu ji je zagorel neznanski strah, živinče je dvignilo glavo in obupno zamuka-lo, a vstati vendar ni moglo. Bone je vrgel pokrivalo na tla, se obupno vzravnal nad kravo, se pokrižal in zajokal. Sivka je še enkrat zamukala, debelo pogledala in prestala dihati. TOREK, 7 APRiu TOBAK SE MORA STAR«* DA J E N AJ B() | Cigaretni tobak, kakor t* nekateri drugi prideleki ki dandanes v sploini rabi' * * boljšajo s primernim surt njem. V svojem narava stanju je tobak rezek |n čan. Četudi ga prideloval« pred prodajo "izboljša", ni , raben brez nadaljnega kJ? nja. 4" izpre. To je resnica celo v s|UčajM najboljšega tobaka, ki ne Ka L bi za Lucky Strike claret* Vsled tega se tobak za Lučki« stara od poldrugega leU «u treh let. Tekom tega čana završe v tobaku silno membe. Posledica teh "narav nih" izprememb je "izločeni prvotnih rezkih kakovosti lista. Toda samo staranje ne odpraviti kislin, ki «e nabirajo v listih, četudi je tobak «taran v primernih razmerah in prj meren čas za Lucky Strike. Izdelovalci Luckies gredo to-rej še dalje in sicer skoii pro. ces praženja. To je pred»egr* vanje tobaka ob višjih tempe, raturah izloči največ- dražlji cev, da postane tobak prijetne-ga okusa. Vsled tega je prow« praženja vaša zaščita draženju, proti kaši ju. Se več — srednjii listi tobaž. ne rastline se porabljajo pri napravi Luckies, ksjti pri Kor-njih listih je pokazala kemična analiza, da Imajo tpreveč alka-lija, kar da rezek, alkalijski okus, dočim se spodnji listi nagibajo h loislobi v kaji. Odkar vsebujejo Lucky Strike cigarete število pristnih, meljnih itboljšanj, se smatra, da vsa ta izboljšanja skupaj napravijo Luckies za bol cigareto, za moderno cigareto, napravljeno iz bogatega, zrelega dela tobaka, lahko kaje. (Adv.) proti Mika nt ü zayetWi Tako ae bomo apet pogoatili po na-U atarl «egf. Ob tej priliki ae pota-bite aa naše fine in okuane domače klohaae. irlodee ln Annke. c«aa S&c funt. PoAljemo ram tudi hrenove korenine po 18e funt. Pošljem v ▼«« kraje v Ameriki in v Alaako. Poit-nina plačana v gornjih cenah. Z na-rotilom pošljite donar, na naalov: JOSEPH LESKOVAR. 428 High Street, Kacine. Wia. \fe-KS l)K\ri/ 1 aF MCc ' Vedno nizke cene za X-RAY Ure: 8:80 do 8:30 zvtótr Phone: Harrison 0751 "MQJ 11*01 MALI SIRtEK SEIŠJ JE KOT MALI SPAČEK fl Bil je zelo »uh In ni imtl nobene ga apetita; nI« vač nisem vedel« ki) mi je storiti." " Matere pravijo, Trinerjevo |r»"b vino je ravno pravo adravilo u w» podhranjene otroke. Njega viebu» «o najboljie «novi, ki jih je zdr»v»tre na veda isnajti mogla tt odpr»« ca prt niče, slabega apetita, flsvobj tgube apanca, plinov, slabefs d'«* nečiste kože in aitno«ti v «ven i prebavnimi nerednostl. Prij«*"0 ■ piti in dobro zanesljivo druíiiw* zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTE E WIME Joseph Trisar Company. fM^P TISKARNA S.N.P.J y tiskartko obrt «pacUjocajj* Tlaka vabila za veselica In shode, vtzitnioa, eainlka knjige, koledarje, letake Itd. v slovenake», hrvaUM» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jesiku ia VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN«** S.N.PJ„ DA TISEOVINE NAROČA V SVOJI TI8EAENI Vas pojasnila šoje vodstvo tlakama Ptštto po iafermoeljo sa S.N.P.J. PRINTERY 2657 59 SO. LAWNDALE AVENV« Toletea Rockwall «f