GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 13. oktobra 1959 LETO VI., ŠTEV. 80 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o polletni realizaciji okrajnega družbenega plana Poročilo je podul podpredsednik OLO inž. Ivo Klemenčič na 13. skupni seji obeh zborov Tovariši in tovarišice ljudski odborniki! Ko gledamo bilanco izvrševanja Qružbenega plana za I. polletje 1959, jaslim, da lahko ugotovimo, da so Rezultati I. polletja razmeroma zelo ugodni. Posebno ugodno se razvija Proizvodnja. Podatki kažejo, da bo-u10 naše planske naloge lahko tudi Presegli in ne samo dosegli. Indu-®trUa kot glavna proizvodna panoga je n. pr, izvršila v primerjavi z lan-“Kirn prvim polletjem za okrog 9 % »ecjo proizvodnjo. Na drugi strani Pa> če pogledamo njeno dinamiko z vršit ve plana, lahko ugotovimo, da Te odstotek 48,3, kakor je industrija zvr.šila svojo letno nalogo, izredno ‘sok. Vemo namreč, da je izpolni-ey letnega plana proizvodnje tudi Pri ca. 44 % normalna. Zato je jasno, lahko pričakujemo, da bomo letne naloge v proizvodnji celo prekoračili. Postavlja se celo vprašanje, ali ta ugodna situacija ne kaže celo na to, da bi lahko s posebnim zalaganjem na vseh področjih, posebno p v proizvodnji, lahko mislili na t0> da bomo tudi naloge, postavljene ? Perspektivnim planom, izvršili do k°nca prihodnjega leta, mogoče ne ?*cer v detajlih, pač pa globalno. rudi ostale panoge kažejo večji e|npo razvoja kot smo ga predvideli letošnjem letu in s perspektivnim y‘anom razvoja gospodarstva, i Pt>glejmo samo kmetijstvo: kljub stv U’ da bo proizvodnja v kmetlj-D a nekoliko nižja od lanskoletne, letimSem zaradl bistvenih razlik v g, a1, bar velja predvsem za sadjar-baše’ ,Vcndar lahko trdimo, da so vSy kmetijske organizacije, pred-za m državna posestva, usposobljena na Hat,enzivn° proizvodnjo in da so nje °bri poti priprave, da te izkuS-Jtate .a^lrlmo na vse kapacitete, s r°fiu i razP0'a8amo sedaj na pod-nam « kmetijstva. Mnenja sem, da Vsem d T°ra bistveno povečati predlogo ‘'žavna posestva, usposobljene tržne vuv eti^stvu ln s tem tudl Za bnn< c’ ki nam bodo garancija pred vi h ° Preskrbo tržišča doma, ob di zadri°tlern Izvrševanju Izvoza. Tu-fedii v , * sektor kmetijstva je na-rak v ^ letošnjem letu bistveni ko-v°dniAP°elcdu intenzlflkaclje proiž-»uitati nu privalnih površinah. Re-0lb°goči 1 ■. eti^k6 kooperacije so he a_ , strani prodiranje moder-iihe, Umnike na čimvečje povr- strani pa tudi ustvarili Fabijani00 osnovo za nadaljnje u spolne J!. Zadružnlh organizacij za aicrih^ 6 tlstlh agrotehničnih mer, in koncentracija omogoča večjo ^Ztiltnuu Proizvodnjo ter ob teh Vasi, 1 “ omogoča socializacijo na Prodov1* Usp°b predstavlja tudi na-prolZVr^v, gradbeništvu. 34"/. večja v, |’,nJa kot lani v I. polletju tn izvršitev plana - to so šte- vilke, ki na eni strani — zaradi sezonske narave te proizvodnje — omogočajo v II. polletju veliko prekoračitev, na drugi strani pa govore, da se približujemo stanja, ko gradbeništvo ne bo več tipično sezonskega značaja. Vse to kaže, da urbanizem in projektiva nista bila več cokla pri izvajanju del, da si je gradbena operativa zaradi tega že lahko posamezne faze svoje proizvodnje prilagodila vremenskim prilikam in da se uveljavljajo nove metode grajenja s koncentracijo nekaterih gradbenih elementov itd. Smernice družbenega plana so se izvajale več ali manj tudi v ostalih panogah in kategorijah naše ekonomike: v gozdarstvu, trgovini, gostinstvu in turizmu, obrti, pa tudi na področju družbenega standarda, kjer beležimo zadovoljivo izvajanje stanovanjske izgradnje, razširitev šolskih in zdravstvenih kapacitet Itd. Po nepopolnih podatkih pa je dosežen tudi zadovoljiv dvig osebne potrošnje, ki obeta uspešno izpolnitev zastavljenega porasta življenjskega standarda. Danes lahko za trdno ugotovimo, da so bili ti rezultati doseženi z večjo produktivnostjo, saj smo v Industriji 9 % večjo proizvodnjo dosegli s za 3,5 % večjo delovno silo, v gradbeništvu 34 % večjo proizvodnjo (v primerjavi s I. polletjem 1958) z 20 % večjo delovno silo. Prav tako so bili lepi rezultati doseženi tudi v kmetijstvu, trgovini, gostinstvu itd. Novi sistem nagrajevanja, ki je svoj materialni odraz dobil sicer šele koncem I. polletja, je gotovo pomagal pri doseganju teh rezultatov, saj so bila nova merila znana že prej in obravnavana v kolektivih. Kakor so vsi ti uspehi ugodni, če jih gledamo z nekega splošnega stališča, pa krijejo pri detajlnejšl analizi manjše, pa tudi velike pomanjkljivosti, ki jih moramo poznati, odkrivati In odpravljati, če hočemo, da bomo Šli z istim korakom naprej. Ce se ustavimo že pri pravkar omenjeni nalogi v zvezi s tarifnimi pravilniki, naj omenim, da so novi tarifni pravilniki potrjeni in sprejeti. Njihova analiza daje lepo sliko: pri Istem celotnem dohodku se povečuje dohodek na 110 V*, čisti dohodek 114,5°/», osebni dohodek 112,8, skladi 123 %. Jasno je, da bo tendenco, ki Jo nakazuje ta analiza, nujno spremljati tako v kolektivih, kot v ljudskih odborih. Gotovo ni strahu v tistih gospodarskih organizacijah, kjer so imeli že dosedaj Izkušnje in dobro evidenco o proizvodnji in storilnosti, budno pa bomo morali spremljati situacijo tam, kjer tega še ni. Gre za to, da bo novi sistem deloval v pravilnem odnosu do povečanja proizvodnje. Kjer bo povečanje osebnih dohodkov rezultat večje proizvodnje, se nam ni treba bati. Za to obstojajo res ob- jektivni pogoji, saj se je odstotek zaposlenih, ki se jim sedaj osebni dohodki obračunavajo po različnih merilih, dvignil od 46°/» (leta 1958) na 70 %. To pa je treba razvijati naprej in organi delavskega upravljanja ne smejo misliti, da je sedaj tarifni pravilnik že v vseh detajlih najidealnejši. Razen tega je treba naglasiti, da se novi sistem nagrajevanja ne bo izmaličil pri odkrivanju rezerv, ki danes obstojajo še v podjetjih in da bo skladno z instrumenti delitve dohodka res vsestransko reševal vprašanje proizvodnje v vseh njenih elementih, od storilnosti do kvalitete in optimalne gospodarnosti, Ce pogledamo v industriji podatke o povečanju proizvodnje in delovne sile, ugotovimo, da je v celotni industriji stanje v redu, in sicer se proizvodnja povečuje za 109%, delovna sila pa za 101 %>. Vendar pa, če pogledamo, kako je s porastom proizvodnje in delovne sile v tekstilni industriji, vidimo, da je stanje narobe in da ni v redu. Proizvodnja se namreč povečuje za 103 odstotke, delovna sila pa za 105 % ali 49% letnega plana proizvodnje je Izvršila za 4 % delovna sila, kot je bilo predvideno po planu, v kemični industriji je izvršitev plana 48 %, plan delovne sile pa Je dosežen s 115%. Se slabša slika pa se pokaže v nekaterih primerih, če gremo od podjetja do podjetja v posamezni stroki Industrije. Glede rezerv, ki omogočajo še večjo storilnost, naj omenim, da bomo morali pod vzeti vse ukrepe, da se bodo tendence novega sistema tudi realizirale. Gre namreč za Izvrševanje smernic družbenega plana. Treba je omogočiti prelivanje delovne sile iz podjetij, ki nimajo več možnosti povečati proizvodnje, v podjetja, ki jo potrebujejo, ne pa, da se rekrutira nova delovna sila, za katero je potreba vlagati nova sredstva, ki direktno ne povečujejo proizvodnje. Zaradi tega, n. pr. ostajajo naše kmetijske organizacije mnogokrat brez zadostne delovne sile. Jasno pa je, da ravno na tem področju stojijo pred nami najvažnejše naloge. Plan kooperacije za letošnje leto je bil namreč Izpolnjen s 64%. Omeniti je potrebno, da ni bilo dovolj zalaganja posebno pri domači pšenici, koruzi tn krompirju. Vendar ta izpad ni tako pomemben, ker so tudi celotne predvidene površine predstavljale le majhen odstotek od vseh obdelovalnih površih. Slo je predvsem za to, da na določenih površinah pokažemo vse prednosti intenzivnega obdelovanja In tako zainteresiramo vse proizvajalce. Zato je bila akcija pomembna predvsem za novo setveno kampanjo, ki stoji pred nami. Akcijo so spremljale določene pomanjkljivosti, med njimi neprimerna ln nepravočasna dostava semena, razdrobljenost po- vršin itd. Vendar se rezultati že jasno kažejo. Gre za izredne donose žit pa tudi pri krmnih rastlinah ni vzrok velikim donosom samo vreme, prav tako pa je zmanjšala vpliv slabega vremena boljša obdelava v kooperaciji pri proizvodnji krompirja. Zdaj, ko smo sredi priprav za leto 1960, Je potrebno storiti vse, da se pomanjkljivosti odpravijo. Predlog plana kooperacije v poljedelstvu se povečuje za 126% na ca. 22.000 hektarov, od tega 13.000 ha krmnih rastlii>, in sicer zaradi tega, ker predstavlja živinoreja osnovno panogo kmetijstva, ostalo pa žita in krompir. Pri vzreji in odkupu živine in prašičev nas čaka še izvršitev letošnjih nalog. Slaba realizacija je bila v I. polletju predvsem pri mladi in plemenski živini ter mastnih prašičih, kar je deloma razumljivo zaradi sezonske proizvodnje. Zato bo mogoče plan izpolniti. Z družbenim planom je postavljena posebna naloga glede povečanja številčnega stanja živine. Zato je gotovo na mestu. prepoved klanja telet. Akcijo, ki je nujna, če hočemo izboljšati preskrbo z mesom in držati izvoz na primerni višini, so spremljale v začetku razne težave, predvsem ta, da ni bil organiziran prevzem telet. Danes za to ni več izgovorov, saj so prevzemališča pripravljena in bodo urejena kot stalna (to bo namreč stalna naloga kmetijskih organizacij). Na osnovi teh ln še drugih ukrepov pripravljamo plan odkupa za leto 1960 in sicer za 26.900 glav goveje živine ln 36.500 prašičev. V zvezi s temi nalogami bo treba usposabljati zadružne svete, da bodo pripravljeni izvrševati te naloge, s Strani poslovnih zvez pa organizirati potrebno pomoč. Tudi pred državnimi posestvi stoje velike naloge. Tržne viške moramo povečevati predvsem na državnih posestvih in zadružnih ekonomijah. Državna posestva morajo v primerjavi z letom 1958 povečati število glav za trikrat (od 5000 na 15.000) m sicer v tem 4500 krav. Situacija v preskrbi večjih centrov z mlekom v I. polletju ni bila najboljša. Zato je bila izvršena rajonizacija proizvodnega področja v mlečne ln pi-tovne rajone ter prilagojena odkupna cena, ki naj proizvajalca stimulira k oddaji surovega mleka. Situacija pa bo rešena z razširitvijo kooperacijskih pogodb in s povečanjem proizvodnje na državnih posestvih. Te naloge v živinoreji se morajo delno Izvršiti že v letošnjem lotu, za kar obstojajo tudi pogoji. Tu gre prčdvsem za pravočasno izvršitev investicij, ki morajo dobiti enako prioriteto kot stanovanjska Izgradnja. Gre konkretno za 48 hlevov na državnih posestvih In 26 hlevov na zadružnih ekonomijah ter odgovarjajoče število stanovanj. Dosedaj posestvom nismo nudili dovolj pomoči pri njihovi izgradnji, narobe, ljudski odbori so jo celo zadrževali. In sicer z zavlačevanjem izdaje lokacij, finančnih sredstev ter raznimi komunalnimi zahtevami, ki zaradi specifičnosti teh Investicij niso bile vedno na mestu. Razen tega tudi ni bilo potrebnega razumevanja s strani projektantskih in gradbenih organizacij. Vse to bo treba v osnovi spremeniti in s tem omogo- čiti, da bomo izboljšali preskrbo s ostajanje določenih panog, ki služijo dar ni točnih podatkov. Jasno je, podvzeti vse, da bomo dosegli boljS6 kmetijskimi pridelki, mesom in mle- predvsem vsakodnevnim potrebam da ne smemo opustiti takega načina rezultate izvršitve investicijskega kom. delovnega človeka, pa naj si bo to mobilizacije sredstev, nasprotno, plana do konca leta in pripravili Ni namreč krivda samo na strani v obrti, trgovini, turizmu ali pa ma- treba bo odpraviti določene objek- vse potrebno za prihodnje leto. Za trgovine, če tržišče s kmetijskimi terialni utrditvi stanovanjskih skup- tivne in subjektivne ovire, ki so leto 1960 naj bi bil princip, kdor bo pridelki ni urejeno. Letos je bil pr- nosti. -Zato bo treba večjih naporov bile predvsem v zakasnitvi izdelave imel pripravljeno dokumentacijo, ta vič uveden sistem preskrbovalnih v smeri organiziranega reševanja 'in koordinacije programov, pa tudi bo upoštevan tudi v predlogu plana, podjetij, ki jih lahko ljudski odbori teh vprašanj, in to predvsem v bolj- v preslabem angažiranju vseh fak- Naj povem na kratko še nekaj 0 zadolžijo za preskrbo centrov. Ta šem izpolnjevanju naše investicijske torjev. Nujno pa bo iskati novih proračunskih sredstvih. Sprememb8 sistem je dal določene rezultate, ker politike. Poglejmo še izkoriščanje oblik, ki bodo stimulativne za ko- v obremenitvi kmečkih proizvajal' teži za večjo koncentracijo groši- investicijskih skladov. Osnovni prin- lektive in prebivalce komune. Taka cev v zvezi z novim KD in novo lej stičnih podjetij, ni pa se polno uve- cip letošnjega plana investicij je v situacija v finansiranju investicij je stvico so občinski ljudski odbor ljavil, in sicer zaradi tega, ker sloni naslednjem: potrebno je na osnovi imela za posledico tudi slabo kori- uspešno prilagodili terenu. Posl užil* deloma na administrativnem načinu združevanja aktivirati in koordini- ščenje, vendar to ni edini vzrok, so se predvsem možnosti razdelitv8 poslovanja, ki ne stimulira podjetja rati namensko uporabo sredstev Precejšnja vsota sredstev v skladih svojega področja na več skupin ka* v vsakem primeru k dobremu go- skladov gospodarskih organizacij, ki ljudskih odborov in gospodarskih tastrskih občin, za katere zaradi P°* spodarjenju. se povečujejo 'zaradi demokratičnej- organizacij nas je našla zopet dokaj dobnih pogojev za kmetijsko Pr0" Sedaj stojimo sredi priprav za ših principov delitve dohodka. Sred- nepripravljene, tako glede progra- izvodnjo lahko veljajo iste progi-8* preskrbo z ozimnico. Centralni pro- stva sklada OLO naj bi bila samo mov, kakor tudi glede projektov, in sivne lestvice občinskih doklad. Ob-blem je seveda krompir. Proizvod- dopolnitev, ki omogoča izvedbo in- to predvsem za stvari, s katerimi činske doklade 50 vsi občinski ljud' nja v LRS je sicer nekaj manjša kot vesticij tam, kjer ni dovolj sredstev, imamo vsak dan opravka in Jih de- skl odbori dvignili nad predvideno lani (neprimerno vreme), je pa zato s čimer naj se bolj zainteresira sa- lovni človek najbolj rabi. t. j. v tr- obremenitev po planu okrajneg8 skupna jugoslovanska proizvodnja me gospodarske organizacije na govini, obrti, gostinstvu in turizmu, ljudskega odbora. Mislim, da je 10 krompirja večja in ni bojazni, da ne. pravilnem razvoju njihove komune kmetijstvu itd. Smatram ta moment povečanje realno. Tudi izterjava bo potrošnik dobil krompirja. Ta- ter doseže večjo odgovornost občin- za večjo napako kot slab rezultat davkov teče razmeroma dobro, r8‘ kega povpraševanja po krompirju skih ljudskih odborov tudi na večjih združevanja, in sicer zaradi tega, zen nekaj občin, kjer bo treba P°°' s strani drugih republik, kot je bilo investicijah na njihovem področju, ker bodo nezdružena sredstva tako vzeti določene mere, da bodo ustvaf' lani, letos ne bo. Vprašanje pa je, Doseženi rezultati so šibki posebno porabljena. Prav zaradi tega je bilo, jeni potrebni dohodki, kar je važn° ali je pri tej proizvodnji pravilno v pogledu združevanja. Občinski potrebno izvršiti spremembe inve- tudi zaradi pravilnega odvijanja od' držati s pogodbami določene cene, ljudski odbori so sicer v planih -sticijskega plana v najobčutljivejših kupa. Tudi pri odmeri dohodni1]8 ki ne bodo krile proizvajalcu proiz- predvideli, da bodo združili 77% točkah. Struktura občinskih investi- od ostalih poklicev (obrtniki) je vodnih stroškov. Mislim, da ne ter sredstev gospodarskih organizacij po cijskih planov, v skladu s smerni- važno poudariti določene pomanjk' bo vsekakor potrebno nuditi proiz- okrajnem predvidevanju. To pome- cami v kmetijstvu, kaže na to, da se Ijivosti, ki se stalno ponavljajo. 0<|' vajalcu, posebno pa kooperantu, ta- ni, da so razumeli in sprejeli prin- kaže poudarek na trgovini, gostin- mera, ki so jo izvršili občinski ljw' ko ceno, ki ga bo stimulirala še na- cipe združevanja, vendar Je reali- stvu, obrti, kmetijstvu itd., vendar skl odbori, je sicer višja v sklad8 prej za te vrste proizvodnjo. zacija same akcije slaba. Za okraj- je vrsta občin, ki ne dajejo nič ali s povečanjem prometa v obrti, ven' Glede razširitve trgovske mreže ni program je bila dosežena reali- pa zelo malo sredstev za trgovino, dar je ugotavljanje realnih dohod' lahko ugotovim, da so bili doseženi zacija združevanja samo s 16 %, obrt, kmetijstvo, malo posojil pa kov obrtnikov še vedno problem8' nezadostni rezultati. Trgovska mre- medtem ko je stanje za občinske tudi za komunalne investicije. Ce tično. Nekaj primerov revizije nad* ža se Je sicer povečala za 6 pošlo- ljudske odbore (za gospodarske in pa predpostavljamo, da je izvrševa- Je pokazalo večje davčne utaje, kar valnic, so pa slabi izgledi za izvrši- negospodarske investicije) verjetno nje investicij ravno v teh panogah kaže na to, da bomo morali tej sluz* tev plana investicij. Krivda je v ne- nekoliko boljše - preko 30%, ven- slabo, potem smatram, da moramo bi polagati večjo pozornost, pravočasni pripravi investicijske do- kumentacije, vsled česar smo mo- __ ”______________ ___________ _ ' _ __ __ _ _ __ __ ____ mjmm občinski ljudski odbori nizacij in ljudskih odborov do tega ___________ . ., ...... . , ,x„ vprašanja. Razen tega ne zaznamu- OBČINA LAŠČE ustanovljeni, potrjuje svet za druj jemo nobenega napredka tudi v po- ,,, P.cn.* . P*an J.n finance občinskeg gledu organizacije servisov, ki so " ljudskega odbora, jih določene gospodarske organiza- Na podlagi 1. točke 10. člena statuta občine Lašče ter 1. in 42. členu 5. člen cije dolžne organizirati za popravila temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56) je občinski Vse nove nastavitve pri občin* aparatov, vozil itd., ki jih prodajajo, ljudski odbor Lašče na seji občinskega zbora in na seji zbora proizva- skih organih in zavodih, zn katei-8 Podobna situacija je tudi v grad- jalcev dne 24. aprila 1959 sprejel v njihovih predračunih niso pred' beništvu. Mnenja sem, da kakor so Alti AK videni krediti, se morejo izvršiti I® rezultati v I. polletju dobri, tako na predlog pristojnega sveta po p[}‘ moramo previdno ocenjevati izglede 0 proračunu občine Lašče za leto 1959. trditvi sveta za družbeni plan in fl‘ za II. polletje. II. polletje je namreč Proračun občine Lašče zn leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: nnncc občinskega ljudskega odbor8- doba finaliziranja objektov, za kar , nh-nek' , . - patitct.^Podvzeti bo^Icct* določeni z do,1,°f!.ki v zn?sktt..................... 47 465 060 ^ ,Sve/ zn c|r,,z/)ani Pla“ in finu"C0? koraki, vendar ljudski odbori še z izdatkl v z"esku .......................... 47.46j.000 „ občinskega ljudskega odbora sc P® vedno niso zagotovili potrebnih or- H- Predračune finančno samostojnih zavodov:- oblašča, da razporeja sredstva PrV ganizacijskih mer, ki bi omogočale, z dohodki v znesku.............................■ , 5,067.000 din računske rezerve zn premalo pre® da bi se povečale obrtniške kapaci- z izdatki v znesku............................ 6,017.000 „ videne izdatke po posameznih P® tete (gradbena obrt) in tiste stroke, 8 presežkom izdatka* v znesku 950.000 „ stavkah proračuna in odobrava 1* k' jTudiPvnpUrjivatnem sektorju se ln- Predračune proračunskih skladov: 0 m ^ ^ č.Inske rezerve^to viline^nrčeud^ smernice "planilo omejile " . ! *. ! ! ! ! ! ! ! t 4. *“ Proračunske rezejj® Opaža se namreč opuščanje usluž- z razuoložli vimi sredstvi v znesku * 1 367 000 proti naknadnemu poročanju ob«» nostnih obrti, brez potrebne nado- - £ izdatki v znesku . . . . . . . 1,367.000 „ skcmu ljudskemu odboru, mestitve v državnem sektorju, na 7, člen d™gl t?*?8!!1 p„a 'se izda3a večina no- 2. člen tistega deja presežka, ki pride v po- Ta odlok velja od dneva obj8** vih obrtnih dovoljenj za obrti po- , štev za delitev. v »Glasniku«, uradnem vcslnm dobne dejavnosti (izdelki lz polivi- Presežek izdatkov nad dohodki v Presežek dohodkov nad izdatki, okraja Ljubljana, uporablja pa 5 nila, konfekcija). To pomeni, da proračunih finančno samostojnih doseže finančno samostojni od 1. januarja 1959. podpiramo orientacijo v konjunk- zavodov v znesku 950.000 dinarjev zdrafcvstveni 2aTod> se dcli po »e. St. 01/2-11/17-59. vUrdnr0ža0vni obrtL Te^j ptimernole proračuna. ° “ ° ’ *** 1iuvnih PredPisih za tc vrste zaVodn- Velike Lašče, 24. aprila 1959. tudi izvrševanje Investicij za obrt. 3 člen 4‘ flen Predsednik . Struktura občinskih investicijskih ‘ Predračune občinskih organov in občinskega ljudskega odbor planov je sicer ugodna, saj predvi- Svet za družbeni plan in finance zavodov, ki bodo v letu 1959 nn novo Alojp Pečnik 1. r. deva bistveno povečanje udeležbe občinskega ljudskega odbora je po- obrti v občinskih skladih, vendar je oblaščen, da finančno samostojnim PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELHI tudi tukaj vprašanje Izvršitve, ra- zavodom, ki bodo po svojih zaključ- A) Občinski proračun zen tega pa imamo nekaj občin, ki nih računih za leto 1959 dosegli pre- Dohodki: niso za to predvidele nič nekat na sežek dohodkov nad izdatki, dovo- , , , , manj, kot daje sama obrt. Tudi tu ljujc. da vplačajo v svoje sklade del - Dohodk ,z družbenega gospodarstva m J2 (79.0<>0 kakor v kmetijstvu, moramo doseči del presežkov ki so jih dosegli t.o Dohodki državnih organov in ustanov - ,n0 večji napredek, če hočemo izvršiti prizadevanju delovnega kolektiva, 2. tlel ut uotiKi državnih organov in ustnno 0()0 naloge perspektivnega plana. Z za- ter da določi odstotek tega dela ]■ de - Osja »dohodki ‘'L postavljanjem teh nalog nastajajo presežka ki sc vplača v posamezne £ d® _ dohodkov po prorač iz 1 1958 5,248-0$ neskladnosti v našem celotnem sklade. V sklad zn nagrade se steka ‘to , i, mo 1 922-0% družbenem razvoju. Na eni strani največ ena dvanajstina rednih oseb- $. dc - Sredstva 6-odstotne prorač. rez. iz I. 1938 l'o73.00° beležimo porast proizvodnje In pro- nih izdatkov, ki so bili izplačani v ‘- del — Dotacija OLO za uravnovešeaje proračuna 474*5.6®® dukttvnostl, na drugi strani pa za- letu 1959, vendar pa ne več kot 50% okupaj Izdatki: 1. del — Prosveta in kultura 2. del — Socialno varstvo *• del —. Zdravstvo ;• del — Državna uprava '• del — Komunala «. del — Dotacije: Družbenim organizacijam 3,057.000 Finančno samostojnim zavodom 950.000 1? — Proračunska rezerva **• del. — 6-odstotna obvezna rezerva ■» Skupaj B) Finančno samostojni zavodi Dohodki: J- Lastni dohodki *• dotacije Skupaj izdatki: L Osebni izdatki" *• Materialni izdatki Skupaj C) Proračunski skladi Dohodki: L Razpoložljiva sredstva *• Ootacije Skupaj Izdatki: L Osebni izdatki Materialni izdatki ’ Skupaj 14.157.000 5.102.000 6.625.000 10.089.000 4.756.000 850.000 1,879.000 47,465.000 5.067.000 950.000 6.017.00 5.175.000 842.000 6.017.000 1.567.000 1.367.000 1,367.000 1,367.000 1. Sredstva občinskega ljudskega odbora: a) družbeni investicijski sklad b) stanovanjski sklad c) cestni sklad Skupaj občinska sredstva v ooo din 2,798 9,223 1,367 13,388 435. , Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in ■ bajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) ‘n L odstavka 26. člena statuta občine Lašče, v zvezi z določbami zvezda družbenega plana za leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 50/58), družbenega P*ana Ljudske republike Slovenije za leto 1950 (Ur. list LRS št. 44 >8) i? družbenega plana okraja Ljubljana (»Glasnik* št. 20/59) je občinski JJudski odbor Lašče na seji občinskega zbora in na seji zbora prodajalcev dne 24. aprila 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1959 PRVI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1959 Za nadaljnji razvoj občine so v smernicah in ukrepih, ki jih pred-j'deva družbeni plan, upoštevane značilnosti okrajnega, republiškega n zveznega 'družbenega plana. Občinski družbeni plan- predvideva pokanje družbenega bruto produkta in narodnega dohodka, pogoje za POvečunjc storilnosti in dvig življenjske ravni prebivalstva. ■ Predvidene naloge občinskega družbenega plana bodo lahko izvršene , s prizadevanjem vseh delovnih ljudi in smotrno uporabo razpoloženih sredstev. 1. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK , V letu 1959 se predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za Pro’/0 'n n«rodnega dohodka za 8,5*/*. Na povečanje družbenega bruto njp*v°dn in narodnega dohodka bo vplival porast kmetijske proizvod-(jej’a Povečanje prometa v trgovini in gostinstvu ter povečanje obrtno 1. Skupni družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1118 1919 rx 1917 1918 1919 1917 1918 rnžbeni bruto proizvod M (v milijonih din) 340,500 359,600 397,312 105,6 110,4 ar°dni dohodek 180,600 189,900 205,831 103,1 108,3 2. ^R*an]e družbenega bruto proizvoda po vseh sektorjih lastništvo SosdohPorastu družbenega bruto proizvoda bodo udeležene posamezne ®rske dejavnosti takole: fS?iatvoVO SkUPOj gozdarstvo Oreovina fe1”"'0 "■etijske zadruge 1918 1919 1917 1918 1919 1917 1918 340,500 359,600 397,312 105,6 110,4 189,000 203,000 219,500 107,4 108,1 54,000 54.000 66,600 100 123,5 15,500 16,800 25,643 108,3 152,5 14,300 15,700 15,900 109,7 101,2 19,800 19,800 19,900 100 100,5 47,900 50,300 53,679 105 98,9 II. poglavje Sredstva stanovanjskega sklada se bodo uporabila takole: a) vrnitev kredita Mestni hranilnici ljubljanski, Ljubljana 4,000 b) vrnitev kredita NB Kočevje 400 c) za zgraditev stanovanja ter za posojilo delavcem in uslužbencem 4,823 Sredstva cestnega sklada se bodo v celoti uporabila za vzdrževanje občinskih cest IV. reda, to je 1,367.000. 2. Sredstva gospodarskih organizacij: a) Sredstva skladov podjetij za investicijie (brez amortizacije) 10.300 Sredstva gospodarskih organizacij se bodo v celoti uporabila kot obratna sredstva v trgovini. III, poglavje ZAPOSLENOST V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Gibanje zaposlenosti delovne sile po posameznih gospodarskih dejavnostih: Skupaj gospodarske organizacije Kmetijstvo in gozdarstvo Trgovina Kmetijske zadruge V panogi trgovine se predvideva porast delovne sile v primerjavi z letom 1958 za 48 °/». Na porast delovne sile v trgovini vpliva izvršena reorganizacija, v panogi kmetijstva pa ukinitev KZ Ortnek, kakor tudi reorganizacija kmetijskih zadrug. Stanje in dvig zaposlenosti delovne sile bo moral spremljati zbor proizvajalcev občine in dajati gospoda: skim. organizacijam konkretne zadolžitve glede povečanja delovne storilnosti. IV. poglavje KMETIJSTVO Za leto 1959 se predvideva, da bo na območju občine skupna kmetijska proizvodnja za 8,1 °/e večja kakor v letu 1958. Poljedelstvo V poljedelstvu se predvideva na temelju izkušenj večja in smotrnejša uporaba umetnih gnojil, večja uporaba kakovostnega sortnega semena in boljša obdelava. Ti agrotehnični ukrepi bodo ugodno vplivali na povečanje hektarskih donosov, ki bodo v primerjavi z lanskim letom predvidoma znašali: 1917 1918 19)9 1919 19)8 1961 174 214 291 135,9 103 106 99 93,3 99 19 25 37 148 39 52 83 50 60,2 53 Številčno Živinoreja stanje živine se bo v rimerjavi z lanskim letom poveča-i za 8 “/o. Povečala se bo molznost Pšenica Koruza Krompir Detelja Travišča 1918 18 34 240 36 25 1919 20 34 260 36 30 , INVESTICIJE sredstva, s katerimi bo v letu 1959 razpolagal občinski 1 odbor in gospodarske organizacije, bodo znašala: Na povečanje liekta:skih donosov pri navedenih kulturah bo vplivala tudi organizacija pogodbenega sodelovanja (kooperacija) med drobnimi proizvajalci in zadrugami. Zaradi tega je-treba to obliko sodelovanja čim prej in čimbolj razširiti po vseli zadrugah. Izboljšana bo tudi organizacija zaščite rastlin pred boleznimi in škodljivci. Uporaba kemičnih sredstev se bo povečala za t8*/o. Sadjarstvo V sadjarstvu se ne predvideva v primerjavi z lanskim letom povečanje proizvodnje z ozirom na lansko ugodno letino. Vso skrb bo treba posvetiti sanaciji obstoječih nasadov in sicer z gnojenjem, pomlajevanjem in precepljen jem na donosnejše sorte. Saditev novih nasadov se ne predvideva. goveda, kakor tudi porast klavna živine za 5 “/o. Na izboljšanje in porast bodo vplivali naslednji čini-telji: izboljšano bo krmljenje živine z izboljšanjem osnovne krme (gnojenje in smotrnejše izkoriščanje travnikov), prav tako se bo povečala krmska baza na škodo žit Gled na odlok o pavšalni skočnim bo onemogočeno pripuščanje plemenic k nelicenciranim bikom, kar bo ugodno vplivalo na izboljšanje živinoreje. Umetno osemenjevanje bo razširjeno na vsa glavna področja in bo zajelo 80 V* vseh krav. V nekaterih predelih sc bo vršilo še priiodno pripuščanje. Nasproti lanskemu letu se predvideva povečanje števila prašičev za 200 komadov. Predvideva se tudi večja vzreja mladih pujskov doma, kar bo nedvomno vplivalo na povečanje osnovne črede prašičev. Povečalo se bo pitanje bekonov in pr-šutarjev, katerih proizvodnja je cenejša, povpraševanje po njih pa je vedno večjo. Zadružništvo V letu 1959 je bila izvedena preusmeritev splošnih kmetijskih zadrug, od takratne vsestranske dejavnosti k pospeševanju kmetijstva. Zaradi tega so vse kmetijske zadruge pristopile h kmetijskim. dejavnostim in opustile nekmetijske dejavnosti. V primerjavi z letom 1958 se bo odkup kmetijskih pridelkov povečal zn 37 milijonov dinarjev, kar bo mogoče doseči z boljšo organizacijo odkupa. Ena najvažnejših nalog kmetijskih zadrug je v letu 1959 organizacija tesnega sodelovanja med zadružniki, med zadrugo in proizvajalci z raznimi oblikami kooperacije, to je z vloženimi sredstvi, stroji, semeni, umetnimi gnojili, kakor tudi organizacija strokovne službe in odkup tržnih viškov. V začetku so sicer oblike sodelovanja enostavnejše, vendar se jih ne sme podcenjevati. Te *blike so za začetek najprimernejše, ker se bodo kmetijske zadrugo priučila »vojega dela, zadružniki pa borjo sko proizvodnjo, s čimer se bo po-tideli, da je nujno sodelovati z žft- 4ečal tudi dohodek individualnega drugo, če hočejo povečati kmetij- proizvajalca. Gozdarstvo S kontrolo in omejeno sečnjo se postopoma dviga lesna zaloga In l tem tudi letni prirastek. Za leto 1959 se predvideva takle posek V gozdovih zasebnega sektorja: Potrošnja Iglavci Listavci Skupaj neblagovna blagovna 13.500 6.900 20.400 7.400 13.000 Za državni sektor pa se predvideva naslednji posek: • Iglavcev Listavcev Skupaj 3.710 1.100 4.900 V letu 1959 se predvideva obnova gozdov na površini 7,50 ha, za kar bo = "• iČ — - - ■ lorabljenih 24.930 kom. sadik bora, smreke, jelke, macesna in javorja. Stroški obnove bodo znašali 330.000 dinarjev. Čiščenje gozdov se predvideva na površini 104 ho in to v obeh sektorjih lastništva. Stroški čiščenja boao znašali 950.000 dinarjev. Popravila gozdnih poti sc bodo izvršila v dolžin) 22,5 km. Stroški za popravila gozdnih poti bodo znašali $.599.000 dinarjev. Da se zmanjša nevarnost požarov boao redno vzdrževana in obnovljena požarna pota. Okrepljeno bo Varstvo rastlin pred gozdnimi škodljivci. iru tr- Ljudski odbor bo še nadalje vodil evidenco in kontrolo cen, zlasti pri osnovnih živilskih artiklih in Kmetijskih proizvodih ter s tem preprečeval neupravičeno dviganje maloprodajnih cen. V letošnjem letu se predvideva de......................... povečanje delovne sile v trgovini za 48%. Na porast bo vplivala izvršena reorganizacija ter ustanovitev nove prodajalne. Večja izbira in povečana prodaja tehničnih predmetov zahteva vedno večjo strokovnost trgovskega kadra. Zato bo potrebno strokovno izpopolnjevati trgovski kader in posvetiti yeČ skrbi vzgoji vajencev. Zn nadaljnji razvoj trgovine so važni tudi potrošniški sveti, ki noj se s svojim delom kot organi družbene kontrole, uveljavljajo pri pospeševanju sodobnejšega trgovanja. VI. poglavje GOSTINSTVO V gostinstvu se bo predvidoma povečal promet za 1,2%. Nn dvig bo vplivalo razširitev obstoječih kapacitet in večji promet z brezalkoholnimi pijačami. Na področju občine je 13 privatnih gostišč. Gostinska mreža je za dane možnosti dovoli razvita. Kvaliteta uslug pa še zdaleč ni no dovolj visoki stopnji. Vzrok za takšno stanje je na eni strani nestrokovni kader, z druge strani po pomanj- V. poglavje TRGOVINA V organizacijskem pogledu se je v letu 1938 izvršjlo v trgovini nekaj važnih sprememb. Trgovine kntetljskih zadrug so se kot nekmetijska dejavnost oddvojile in se priključile trg. podjetju >KRIM« Velike Lašče. Obseg blagovnega prometa trgovske dejavnosti se bo v letu 1959 gibal v višini 242.000 milijonov dinarjev ali 65 milijonov več kot v letu 1958. Povečanje blagovnega prometa se predvideva na podlagi izvršene reorganizacije trgovine in predvidenega povečanja kupnih sredstev prebivalstva. V letu 1959 bo ustanovljena trgovina za odkup kmetijskih pridelkov, ki bo poslovala V okviri govskega podjetja »KRIMc. DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI OBČINE LAŠČE ZA LETO 1959 VIII. poglavje AMORTIZACIJA Vse gospodarske organizacije plačujejo v letu 1959 amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. a) KGP Kočevje in Kmetijsko gospodarstvo Turjak: — 25 % v občinski investicijski sklad; — 75 % v svoj sklad osnovnih sredstev. predpisan s posebnim odlokom cinskega ljudskega odbora. b) Splošne kmetijske zadruge: — 25 % v občinski investicijski sklad; — 75 % v sklad osnovnih sredstev zadruge. XII. poglavje OBČINSKA DOKLADA OD KMETIJSTVA, SAMOSTOJNIH POKLICEV IN PREMOŽENJ Občinska doklada od kmetijstTaj samostojnih poklicev in premožen bo predpisana s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. kanje tehničnih naprav kot so ta hladilne naprave itd. V letu 1959 bo treba skladno s perspektivnim razvojem gostinstva posvetiti še nadalje vso skrb ureditvi lokalov, kvaliteti uslug in strokovnemu izpopolnjevanju kadra. Se večjo skrb pa je posvetiti sanitarno tehnični ureditvi obstoječih lokalov. VII. poglavje OBRT Obseg obrtniške proizvodnje se bo v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 povečal za 0,5%. Pospešeni razvoj obrti ovira predvsem p d-manjkanje ustreznih delavnic in lokalov, ki ne dovoljujejo nobene razširitve brez velikih investicij tef Ustreznega strokovnega kadra, ki še rajši zaposli v industriji. V teku so priprave za ustanovitev obrtnega obrata plctiljstva. Stroje in opremo za obrt bo ljudski odbor nabavil z lastnimi investicijskimi sredstvi. Zn začetek bo v obrntvl zaposlenih približno 15 delavcev. V letu 1959 bo treba še nadalje posvetiti vso pozornost razvoju obrtništva, predvsem v socialističnem sektorju. Ravno tako bo treba posvetiti večjo skrb razvoju usluŽnostne obrti ter obrti zasebnega sektorja sploh, to pa zaradi povečanja po- ........id«............ treb individualnih storitev. Pospešiti je treba tudi domačo obrt, ki s prodajo domo in v tujino omogoči postransko zaposlitev kmečkega prebivalstva. Odkup proizvodov domače obrti pa naj bi šel preko kmetijskih zadrug, ki lahko za- jame še tako majhne količine. Občinski ljudski odbor bo v letu 1959 polagal posebno pozornost realnemu ocenjevanju davčnih osnov, pri določanju stopenj občinske doklade pa sc bo izvršila primerna diferenciacija. XI. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV XIII. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Glede pobiranja občinskega Pra metnega davka in prpmetncga Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev je metnega davka m prometnega ka od prometia nn drobno veljaj" ustrezni predpisi okrajnega odnos' obč " " " no občinskega ljudskega odbora. IX. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Obrestna mera od sklada osnovnih sredstev kmetijskih zadrug znaša 2%. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. X. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA Del dohodka, ki odgovarja prispevku iz dohodka, vlagajo: XIV. poglavje SREDSTVA SKLADOV V LETU 1959 Sredstva skladov bodo znašala: družbeni investicijski sklad stanovanjski sklad L cestni sklad Skupaj skupaj • blokirano ,aZpoloiU|rt 6.845 4.047 2.798 11.517 2-294 9.225 2.441 1.074 1.367 20.80$ 7.415 13.388 Občinski investicijski sklad Priliv v letu 1959: 13% občinske doklade od kmetijstva od ‘ 45% taks od priprav na proizvodnjo občinska taksa na pse 20% zemljnrine od kmetijstva in kmetij, zadrug 25% prispevka iz dohodka ter enote prispevek Iz dohodka od kmetijstva obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva 2,130 204 43 120 u8 20 Skupaj 4.047 4.047 Sproščena blokacija iz Neizkoriščena sredstva Anuitete leta 1938 iz leta 1958 1,999 543 256 vtfj Skupaj 2,798 6.845 Od skupnih sredstev bo v letu 1959 razpoložljivo 2,798.000 dinarji a) za investicije v obratna sredstva 773 b) za investicije v osnovna sredstva 2,023 Uporabila se,bodo takole: — za obratna sredstva 600 — ža nakup osnovnih sredstev (strojev) 1,700 Občinski stanovanjski sklad Priliv v letu 1959: Stanovanjski prispevek iz gospodarstva Stanovanjski prispevek izven gospodarstva 50% od ŽTP Dohodki od prodaje stanovanjskih hiš 13 % odvod v republiški stanovanjski sklad Ostane občinskemu stanovanjskemu skladu Sproščena blokacija iz leta 1938 Neizkoriščena sredstva iz leta 1958 Anuitete iz leta 1958 Skupaj sredstva sklada 2,453 5,741 122 560 1,229 8,87* 7,64? 1,280 2,569 21 3,870 11,51* Od skupnih sredstev bo v letu 1959 razpolžljivo 9,223.000 dinarjeL’ef, Sc bodb uporobila za stanovanjsko izgradnjo v znesku 7,959.000 diner' Občinski cestni sklad Priliv v letu 1959: 30% takse na vprežna vozila Občinske takse Prometni davek od zasebnih prevoznikov Skupaj sredstva sklada 423 64 1,300 1,780 Sproščena blokacija iz leta 1958 Neizikoriščenn sredstvi sredstva iz leta 1958 Skupaj sredstva sklada 182 470 Od skupnih sredstev bo v letu 1959 razpoložljivih 1,367.000 dir*11 uporabila se bodo za vzdrževanje občinskih cest. 65> 2,441 rj«fl J v 000 din XV. poglavje PRORAČUNSKA SREDSTVA V letu 1959 bodo znašala sredstva občinskega proračune 47,465.000 dinarjev in bodo zagotovljena iz naslednjih virov: — proračunski prispevek iz osebnega dohodka: a) iz gospodarstva b) izven gospodarstva — dohodnina od kmetijstva — dohodnina od ostalih poklicev in premož, *t prometni davek od zasebnikov prometni davek od vina in žganja *- zemljarina iz gospodarstvo *- občinska doklada od kmetijstva *- občinska doklada od ostalih poklicev — občinski prometni davek *- prometni davek od maloprodaje *- prometnih davek od alkoholnih pijač občinske takse *- ostali proračunski dohodki — proračunski presežek iz leta 1958 *- 6-odstotnn rezerva iz leta 1958 Skupaj dohodki ObLO Dotacija iz proračuna OLO Skupaj proračunski dohodki ObLO 1,636 557 891 1,827 4,619 15 183 8,714 1,222 7,424 1,856 2,994 241 1,843 5,248 1,922 6,273 41,192 47,465 o odbitku (^-odstotne obvezne rezerve v višini a za kritje administrativnega proračund, ki . Ta sredstva se bodo po •'879.000 dinarjev uporabil Daša 45,586.000 dinarjev. XVI. poglavje KONČNE DOLOČBE Svet za družbeni plan in finance jo pooblaščen, da po potrebi izda DDtančnejša navodila za izvajanje družbenega plana. Družbeni plan velja od dneva objave t »Glasniku«, uradnem vesti 0|ku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 01/2-554/3-59. Velike Lašče, 24. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora! OBČINA LJUBLJANA-CENTER 436. , Na podlagi 111, in 118. člena Jaošjiega zakona o šolstvu (Ur. list $t. 28/58) ter 12. točke 24. čltj-statuta občine Ljubljana-Center Občinski ljudski odbor Ljubljana-enter na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne ■ septembra 1959 sprejel naslednjo ODLOČBO i. k,.®- osnovna šola v Ljubljani, L]uku u1, i tP 6- osnovna šo: 8 Alojz Pečnik 1. r. :u, uradnem vestniku okraja Ljub-‘ana. Stev.t 02/1-11597/1-69. Datum: 16. sept. 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora Dr. Stefan Soba, 1. r, Ob primerjav) z izvirnikom ge le ugotovilo, da Je v odloku ObLO Ljubljana-Center o razpisu nadd* mestnih volitev v 27. volilni enoji ljudskega odbg-* osveto, lili v smislu splošnega žčt- Ja se uporablja od 1. sep-59 ih se objavi V dlasnl- VSEBINA , Polletni realizaciji okrajnega «1«. plana. 6ln^a|eProraCunu za leto 1959 ob- •6. 0d7,ben> plon 71 1- 1»59 občine LaSče. Sole v v, ?z ki pripada stanovanj-8 OmnvUpnostl oMme Vrhnika, s« ustanm,?4ločlt.vl območij, za katere b61n® V°hnUta V°nJSke 9kupnostl C1J fetoU'ioj6!OSPOda:rSklh or8anlza" POPRAVEK odloka o razpisu nadomestnih volitev v 27. volilni enoti občlnsketo zbora občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center. V 2. členu mora namesto besede »septembra« pravilno stati beseda »novembra«. Ljubljana, 10. oktobra 1959. Iz Skupščinske pisarne OLO Ljubljana OBČINA VRHNIKA 437. No podlagi prvega in tretjega odstavka 40. Člena splošnega zakona o stanovanjski skupnosti (Uradni list FLRJ št. 16-278/59), v zvezi k določbami odloka o najvišjem odstotku stanarine in najemnine, ki sme biti določen kot dohodek stanovanjskih skupnosti (Uradni list LRS št. 22-124/59), je občinski ljud-ski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. septembra 1959 sprejel ODLOK O določitvi odstotka stanarine In najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim v občini Vrhnika. 1. člen Stanovanjskim skupnostim v občini Vrhnika pripada kot njihov dohodek 3*/o od stanarin za stanovanja in 5 % od najemnin za poslovne prostore. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva ibjave v Glasniku, uradnem vestni-iu okraja Ljubljana. St. 01/3-3440/1-59. Vrhnika, 8. septembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. r. ski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvftr jalcev dne 8. septembra 1959 sprejel ODLOK o določitvi območij v občini Vrhniko, za katera se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti. 1. člen V občini Vrhnika se lahko ustanovita dve stanovanjski skupnosti, in sicer: , 1. stanovanjska skupnost Vrhnikp za območje mesta Vrhnika ter za naselja Verd, Mirke in Bistra; 2. stanovanjska skupnost Borovnica za naselji Borovnica in Breg. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljona. St. 01/3-3470/1-59. 438. Na podlagi 10. člena zakona o stanovanjski skupnosti (Uradni list FLRJ št. 16-278/59) je občinski ljud- Vrhnika, 8. septembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. f. Zaključni račun MIZARSKEGA PODJETJA, Stari trg pri Rakeku AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1958 PASIVA Zj?p Naziv postavke Znesek v 000 din Z§ap Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna sredstva A. Vid osnovnih sredstev |. Osnovna sredstva t. Denarna sredstva osnov- 15.797 l. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih Sredstev 31.261 3.163 nlh sredstev 11.837 B. Viri sredstev skupne 8. sredstva skupne porabe porabe 8. Sredstva skupne porah« L Denarna sredstva skupne porabe C, Obratna sredstva m 42 3. Sklad skupne porabe L Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev U • 9.730 S. Skupna obratna sredstva 3.071 17.000 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad tn drugi 1.062 4.464 nega sklada ln drugih skladov 1. Denarna sredstva neraz- 957 skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev B. sredstva v obračunu v obračunu tn druga pasiva 9. Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva — S. Kupci ln druge terjatve 16 808 m. Dobavitelji ln druge 13.083 4.013 9. Druga aktiva 31.518 obveznosti IL Druga pasiva s k u p aj i 78.818 Sku paj i 78.818 Računovodja; Predsednik UO; Direktor: A. Nckrcp A. Hace V. Turšič Zaključni račun GOSTINSKEGA PODJETJA, Cerknica AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1958 PASIVA Zj\p Naziv postavke Znesek v ooo din Zap Naz.v postavke Znesek v ooo din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva t Denarna sredstva oenov- 20.649 l. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev 13.767 8.263 nlh sredstev B. sredstva skupne porab« 881 B Viri sredstev skupne porabe 1. Sklad skupne porabe 88 4. Drugi viri sredstev 1. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne porabe • skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih 1.347 C. Obratna sredstva 3. Skupna obratna sredstvo 3.781 sredstev 67 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 1. Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih Skladov 1. penama sredstva neraz- 14 t. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev 30 porejenih sredstev m B. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva - E. sredstva v obračunu 9. Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 8. Kupci ln druge terjatve 0. Druca aktivo 1.071 to. Dobavitelji ln druge obveznosti U Druga pasiva 814 Skupaj: 26.3G8 S k u p m . 26.368 Računovodja. Predsednik UO: D rektor Hermina Urbas Pavla Mele Ivan Arkf Zaključni račun trgovskega podjetja »MANUFAKTURA«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan Sl decembre ISS8 PASIVA P N »z i v post a vit e Znesek v 000 din Zap Naz v postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev |. Osnovna sredstva 8.583 1. Sklad osnovnih sredstev 9.284 L Denarna sredstva osnov- 1. Drugi viri osnovnih nlh sredstev 2.701 B Viri sredstev sknpne B. sredstva skupne porabe S. Sklad skupne porabe 47 1. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne 328 4. Drugi viri sredstev skupne porabe 328 porabe 47 C. Vtrl obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1.631 C. Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstvu 58.539 sredstev 49 310 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarn« sredstva rezerv- i. Rezervni sklad ln drugi nega sklada In drugih skladi 4.569 skladov 4.424 s Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev 4 937 porejenih sredstev 4.021 E Viri sredstev EL sredstva v ohrafuno e obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 2.038 8. Kupci ln druge terjatve 5.475 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 9 522 il Drnca pasiva 352 Skupaj 82.118 S k u p a v 82.118 Računovodja ' Predsednik UO D.reJoor: Fanti Vavpotič Drago Bajiel Ivo Mejač Zaključni račun obrtnega podjetja »URA«, Ljubljana, Prešernov trg 1 Podjetje se bavi z nakupom ln prodajo vseh vrst ur, urarskih potrebščin, zlata ln srebra ter Izdelkov dragocenih kamnov, nakita ter popravljanja ur ln drugih v to stroko spadajočih predmetov. AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra I9W PASIVA Za l Na/iv postavke Znesek v OOC din Zap §t Nar v postavke Znesek v OOC din A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 1.489 A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 1.469 1 Denarna sredstva osnovnih sredstev 803 l Drug! viri osnovnih sredstev 803 B. sredstva skupne porabe B Viri sredstev »kupne porabe 8. Sklad skupne porabe 8. Sredstva skupne porabe • L Drugi viri sredstev 4. Denarna sredstva skupne skupne porabe «• porabe C. Viri obratnih' sredstev C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstve 14.354 5 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev t 475 + 1 D Izločena sredstva l' Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih D. Rezervni sklad In drugi skladi L Rezervni sklad ta drugi skladi 198 skladov 141 • Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev 8 732 porejenih sredstev 79 B Viri sredstev B. sredstva v obračuna ln druga aktiva e obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 1317 S. Kupci In druge terjatve 1.051 19. Dobavitelji tri druge 9. Drnca aktiva obveznosti 7.908 Skopat 18.897 il Druco pasiva S h u d m 18.897 Računovodja Predsednik UO O.rektor: Anton Dovjak Vlado Bučar Slavko Cvetko Zaključni račun gostinskega podjetja »SESTICA«, Ljubljana, Titova 16 Podjetje Je bilo ustanovljeno leta 1952. Povprečno zaposluje 61 delavcev ln uslužbencev V letu 1958 je podjetje doseglo prometa 111, 921 673 din. Plan je bil presežen za 3.4 %. AKTIVA BILANCA na dan .11 decembra ISS« PASIVA ZtiL’ NA7l> postavke Znesek v nor dir V Na* v pi>M.Avk* Znesek v ooo din A Osnovna sredstve A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 1: Denarne sredstva osnov- 3.877 L Sklad osnovnih sredstev l Drugi viri osnovnih sredstev 10.981 nlh sredstev 8.194 B Viri sredstev ikupne B. sredstva skupne porabe porabe l Sklad skupne porabe 18 1 *. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne 18 1 Drugi viri sredstev skupne porabe porabe - C. Viri obratnih sredstev S Sklad obratnih sredstev 3.843 , C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih •, Skupna obratna sredstva 8.384 sredstev ■N D Izločena sredstva D Rezervni sklad ln drogi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- L Rezervni sklad ln drugi nega sklada to drugih skladi 269 skladov 283 8 Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev 979 porejenih sredstev 143 B Viri sredstev B. sredstva v obračunu e obračunu ln druga pasiva 1 Kratkoročni krediti to druga aktiva za obratna sredstva — 8. Kupci ln druge terjatve 370 18. Dobavitelji ln druge 9. Druga aktiva 128 obveznosti IL Drnca nailve 4.339 2 a It ii p a | : 20 425 Skopat 20 425 Računovodja. Predsednik UOi. D rektor Fedor Salnvl« Jnl« Rec anv- Okorn Zaključni račun podjetja »TAPETNlSTVO-DEKORACIJA«, Ljubljana, Trubarjeva 78 AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1958 PASIVA §t Naziv postavke Znesek v 000 din Zap gt Naz v postavke v iiOO din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 522 1. Sklad osnovnih sredstev 875 S. Denarna sredstva osnov- 2. Drugi viri osnovnih sredstev nlh sredstev 353 8 Viri sredstev skupno B. sredstva skupne pbrabe 8 porabe 3. Sklad skupne porabe 8. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne - L Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe i C. Viri obratnih sredstev 8 Sklad obratnih sredstev 82» C Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstve 1.318 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- t. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi skladov 63 8. Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev 138 E Viri sredstev B. sredstva e obračunu v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 493 8. Kupci ln druge terjatve 836 to. Dobavitelji ln druge 9. Druga aktiva 7 obveznosti U. Drucn oaslva 3 62 77 Skupaj 1.956 Skupni 2.956^ Računovodja Predsednik UO: O.rektor Ježe BerstovSek Marija Petek Maks Razboršelt Zaključni račun trgov, podjetja »KOLONI ALE«, Ljubljana-Sentvid 20 V letu 1958 je podjetje zaposlovalo povprečno 71 delavcev ln uslužbencev. Planira^ promet je bil dosežen s 102 %. AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 195* pASf^ Naziv postavke Znesek v oor. din Zap Naz v postavke znecti* v nori d'c A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l, Osnovna sredstva 7.452 l. Sklad osnovnih sredstev 4 470 8. Denarna sredstva osnovnih sredstev 1.449 3. Drugi viri osnovnih sredstev 4 371 B Vtrl sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - 4, Drugi viri sredstev skupne porabe 128 porabe C. Viri obratnih sredstev 1.71» 5 Sklad obratnih sredstev C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 19.208 8. Skupna obratna sredstva 53.778 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad to drugi 2 491 nega sklada to drugih skladi skladov 2.363 8 Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev i .82J porejenih sredstev B Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva R. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti 3 000 ln droga aktiva za obratna sredstva 8. Rupel ln druge terjatve 8. Droga aktiva 8.343 10. Dobavitelji to druge obveznosti n Dni ga na siva 30 581 S k n p * i 67.352 9 k u p a \ 87 3» ^ Računovodja Jože Scnožetnlk Rredfceamk UO Angelca Krašovec L> reklo* Mirko Pregl Zaključni račun steklarskega podjetja »KRISTAL«, Ljubljana, Titova " Podjetje se bavl z zasteklevanjem stavb, graviranjem, matlranjem stekla ln lovanjem ogledal. Ima dve delavnici: steklarsko v Nazorjevi 8 ln brusllnlco n* a tovl cesti 20 c. V letu 1958 Je bilo povprečno zaposlenih 30 oseb. Plan je bil Izpolni s 119.23 odstotka AKTIVA Bil ANCA n* dan Sl decembra l»%» PA',X'* Zap gt Naz v postavke v ooe dir, Na/ v peiMavke v A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 8. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe I. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 8. Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih skladov I. Denarna sredstva neras-porelenth sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva t Kupci ln druge terjatve I Drug* skriva •I lieo« i -------■» K«OuiM>VodjH Olga AbcrSek 1.180 1.333 160 10.977 Sil 138 7.222 1.086 24 457 A. Vin osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe S. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 5. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drogi skladi l Rezervni sklad to drugi skladi 4 Viri nerazporejenih sredstev B Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji to druge obveznosti i| Druge naslve s * n n a i 4.561 1.07* 911 lK HtKUeamk UOi Slavko Gorenc U lektot Ivan Klemenc Zaključni račun gradbenega podjetja »BEŽIGRAD«, Ljubljana, Titova 11 Tletu 1858 je podjetje zaposlovalo povprečno 110 delavcev ln uslužbencev ter J« rjjsjio realizacijo v skupnem znesku 88,898.000 din ter Je s tem tdoseglo svoj plan »».8 %, čemur pa le vzrok, da Je bila udeležba obrtniških del samo 18 % namesto 40-45 %, kakor v povprečju velja za gradbena podjetja. AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1958 PASIVA Zap it Naziv postavke A Osnovna sredstva Osnovna sredstva ?itnarn> sredstva osnov-“k sredstev sredstva skupne , porabe l ?5Mstva skupne porabe K>rabe8 aresnov- ^ eredstev sredstva »kupne !_ 8 porabe t skupne porabe • 5>r&bna iredstve lku^nf V, Obratna sredstva *bDna obratna sredsrv* t j.® Uločena sredstva n*i?arnti sredstva rezerv u,?8 sklada tn drugih i Jf^dov j®narna sredstva oeraz ^etenlh sredstev sredstva v obrabimo i ln druga aktiva I nU{>c1 ,n d ruše tenatve h,*a sktlVF k ii o a i Znesek v wr dm 742 197 3.092 60 1-121 1912 7-132 Zap et Naz v oostavke Znesek v oor din A. Vili osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih sredstev a Viri sredstev »kupne porabe 's. Sklad skupne porabe t Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev S Sklad obratnih sredstev 4 Drugi viri obratnih sredstev O Rezervni sklad In drugi skladi i. Rezervni sklad ln drugi skladi i Vtrt n e ra 7 po rei enih sredstev B Vili sredstev t obračunu In dniga pasiva 4 Kratkoročni krediti za obratna sredstva «e Dobavitelji ln druge obveznosti «» HniCA nnslva s h ti o a i 939 2.000 540 76 3.000 - > • 569 7.132 tt«iCUI»4»VuCll* PaJhlč Rada Pi^a-eomk uo Jančar Franc L) felthii Hvastja Milan ^ključni račun podjetja »PRECIZNA MEHANIKA«, Ljubljana, Mrr,v Cojzova 2 BILANCA os dan Sl decembra 195* PASIVA Zaključni račun trgovskega podjetja »VRHNIKA«, Vrhnika Trgovsko podjetje Vrhnika je v letu 1958 poslovalo kot podjetje na veliko ln malo. V skladišču r«t debelo ln v skladišču piva je ustvarilo 57,378.166 din prometa, medtem ko Je v svojih 16 poslovalnicah realiziralo za 292,335.239 din trgovskega blaga. Povprečno je bilo zaposlenih 42 delavcev ln uslužbencev ln po priključitvi trgovin kmetijskih zadrug 10 vajencev. AKTIVA BILANCA na dan 11 decembra 1958 PASIVA Z OD Naziv postavke Znesek v ooo din Zap " Na z v postavke Znesek v ooo din. A Osnovna sredstva L Osnovna sredstva 12.488 A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih 9.814 S. Denarna sredstva osnov- 2.785 nih sredstev 8. sredstva skupne porabe t. Sredstva skupne porabe 110 8 Viri sredstev skupne porabe S. Sklad skupne porabe 127 •B 4. Drugi viri sredstev t. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva 3 C. Viri obratnih sredstev 3.802 1 Sklad obratnih sredstev 1 Drugi viri obratnih sredstev 8 277 33.954 O Izločena sredstva 1. Denarna sredstva rezervnega sklada ln druglb D Rezervni sklad In drugi skladi i. Rezervni sklad tn drugi skladi 2.418 1.879 1 Vtrl nerazporeienm 1.155 f. Denarna sredstva oeraz- sredstev porelenih sredstev 8 E Viri sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva * obračunu ln druga pasiva 1 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 3.244 L Kupci ln druge tenatve 11.669 io. Dobavitelji ln druge 32.590 9. Druga aktiva 61249 n Druga pasiva • 1.842 Skupni- 91.206 Skupni 91 206 Računovodja Vida Velkavrh Predsednik UO Drago Mlkulan O rektor Tomaž Grom Zaključni račun KINEMATOGRAFSKEGA PODJETJA, Ljubljana, Cankarjeva 1 AKTIVA BILANCA o* dan Sl decembra 1958 PASIVA Zap Znesek Zap Znesek tt Nf«7iv postavke v occ din Naz v postavke v ooo din \ Osnovna »redstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 53.878 l. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih 83.878 L Denarna sredstva osnov- sredstev nlb sredstev m B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe L Sklad skupne porabe m 8. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne m L Drugi vtrl sredstev skupne porabe - porabe - C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 1.020 C. Obratna sredstva 1 Drugi viri obratnih 9. Skupna obratna sredstva 10.676 sredstev — D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 1 Denarna sredstva rezerv- I. Rezervni sklad tn drugi 676 nega sklada ln drugih skladi skladoV 676 4 Viri nerazporejenih 6.260 t Denarna iredstva nerai- 8.013 sredstev pore,enih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E sredstva v obračunu 1 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 2.500 8. Kupci ln druge tenatve 384 io. Dobavitelji ln druge 19.355 1.749 9. Dniga siniva 14.809 obve/nosti •1 Dnj g* oaslv* * H u o rt | 85.438 s k u n a i 85 438 Krt^unovodia Zebre Ciril Predsednik' UO Jeriha Franc l» i ektor Grahek Karlo Zaključni račun podjetja »BRIVNICE IN CESALNICE«, Ljubljana, Trubarjeva 5 V letu 1958 Je bilo povprečno zaposlenih 66 delavcev. II vajencev ln 2 uslužbenca. Bruto realiziranega dohodka Je bila 32,749.520 dtn. AKTIVA Bil A N L A oa dan 11 decembra i9.v> PASIVA Nh,'v postavke i °'novntOVDa ,retU,ve 1 0Cn "* ,r«Ostv» ^ 'TdSter*dstv» Mnov- i * ,r6<^lva • i Porabe ^naSrn« ."Župne »kupne porabe •5S55* T, £>a«n. V S J1 °b, 6 - iredstve 6 obratna iredstve Sl^n, »reditve SV?a ytl,re S. Skupna obratna sredstva D Rezervni sklad ln drugi skladi D Izločena iredstva «. Rezervni »klad ln drugi 1. Denarna sredstva rezerv- skladi 149 nega sklada In drugih 121 l. Viri nerazporejenih 902 skladov 26 sredstev 1. Denarna sredstva neras- B Viri sredstev porelenih sredstev v obračunu ln druga pasiva ». Kratkoročni krediti 1.553 > B. sredstva v obračuna ta obratna sredstva In druga aktiva 628 te. Dobavitelji ln druge 680 14 1 Kupci tn druge terjatve 12 obveznosti it. Druga pasiva B Druga aktiva P 6.941 8 k o p a J i 6.941 k k n p s 1 ■ 8 939 Zav var \ o«,slavkr žnei-ek v •< f d r. A. Viri osnovnih »redstev L Sklad osnovnih sredstev 3.058 t Drugi viri osnovnih sredstev 1-008 B Viri sredstev skupne porabe L Sklad skupne porabe 107 L Drugi viri sredstev skupne porabe r C. Viri obratnih i redstev I Sklad obratnih sredstev 508 L Drugi vtrl obratnih sredstev D Rezervni sklad In drogi skladi l. Rezervni sklad ln drugi skladi 85 t Viri nerazporejenih sredstev 3.000 B Viri sredstev e obračunu ln druga pasiva s Kratkoročni krediti za obratna sredstva • ie. Dobavitelji tn druge | obveznosti 1227 't Dni ga nnslvs Skopal' 8.939 Predsednik uOt Fister Lado t> rektor Poljšak Balko Računnvodla. Uuslč Ljuba piedsi-dnik n Oj TraVen Ciril l) rektor NaSlč Karel Zaključni račun MEDIČARSTVA IN SVECARSTVA, Ljubljana, Trubarjeva 55 AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1958 PASIVA Zj^p Naziv postavke Znesek v 000 din Zap Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 11 l. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih 813 2. Denarna sredstva osnov- Sredstev nlh sredstev 205 B. Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 8. Sklad skupne porabe L Drugi viri sredstev m 3. Sredstva skupne porabe skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe - C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 650 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 9. Skupna obratna sredstva 1.307 sredstev D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 9. Denarna sredstva rezerv- T. Rezervni sklad to drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev nega sklada to drugih skladov 1. Denarna sredstva neraz- 40 700 porejenih sredstev 637 E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E. sredstva v obračunu 9. Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 130 8. Kupci to druge terjatve 118 10. Dobavitelji to druge obveznosti 242 8. Druga aktiva tl. Druga pasiva - Skupaj: 2.304 Skopat. 2.304 Računovodja: , Predsednik UO: D rektor: Platner J. Plestenjak Ivanka Krbavčlč Jakob Zaključni račun restavracije »KOPER«, Ljubljana, Gradišče 13 AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1958 PASIVA Zap St Naziv postavke A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva l Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe 5. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe, C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 1, Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih skladov t Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu to druga aktiva l Kupci to druge terjatve f Druga aktiva 8 k u paJi Znesek v 000 ddn Zap Naz.v postavke Znesek v 000 din 2.508 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 4.436 L Drug! viri osnovnih sredstev m B Viri sredstev skupne porabe S. Sklad skupne porabe 51 - L Drugi viri sredstev skupne porabe 51 C. Viri obratnih sredstev 6. Sklad obratnih sredstev 303 2.947 6. Drugi viri obratnih sredstev - i D Rezervni sklad to drugi skladi t. Rezervni sklad to drugi skladi 80 80 8 Viri nerazporejenih sredstev «• • E Viri sredstev v obračunu to druga pasiva 8. Kratkoročni krediti za obratna sredstva • T 43 10. Dobavitelji to druge obveznosti 1.093 1 64 IL Druga pasiva 215 6.180 Skupaj: 6180 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: Franzot Erna Černe Jože Kušar Anton Zaključni račun pekarne »STARI VODMAT«, Ljubljana, Smartinska 6 Predmet poslovanja Je Izdelovanje, peka to prodaja kruha to peciva ter vseh vrst slaSčičarsklh Izdelkov. Podjetje Ima zaposlenih 37 delavcev, 2 vajenca to 3 uslužbence. V letu 1936 Je podjetje preseglo plan za 7,3% AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap Naziv postavke Znesek v 000 din Zap gt Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna sredstva A, Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.955 t. Sklad osnovnih sredstev 8.170 L Denarna sredstva osnovnih Sredstev • 118 i Drugi viri osnovnih sredstev m B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 1. Sklad skupne porabe m 1 8. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne - i Drugi viri sredstev skupne porabe ■e 1 porabe 2.204 C. Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev 751 | C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstve 279 sredstev m D. Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6. Denarna sredstva rezerv- t. Rezervni sklad to drugi nega sklada to drugih skladi 109 skladov 88 8 Vtrl nerazporejenih 7. Denarna sredstva neraz- sredstev 2.634 porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu to druga pasiva 8. Kratkoročni krediti E, sredstva v obračunu to druga aktiva za obratna sredstva 16. Dobavitelji to druge m 8. Kupci In druge terjatve 5.542 8. Druga aktiva obveznosti 11. Druga pasiva 420 4.209 Skupaj: 11.293 Skupaj i 11.293 Računovodja: Predsednik UO: D: rektor: Bernarda Mazi Anton Turk Franc Hrovat Zaključni račun obrtne zadruge »PARKETAR«, Ljubljana, Trubarjeva 81 Žadruga Je bila ustanovljena v oktobru 1950. Zaposluje 24 delavcev ln uslužbenci Njena dejavnost Je uslužnostnega značaja: bavl se z dobavo, polaganjem in str ............................... 1-----*-■ " --- '153 83.692.262 din. Družbene hjem vseh vrst parketa. Promet Je znašal v letu 1936 jatve so bUe pravočasno poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 pasM Z6atp Naziv postavke Znesek v 000 din Zj>“p Naziv postavke Znese* v ooo din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev 769 838 L Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev 761 • B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabo 8. Sredstva skupne porabe BI 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev m 4. Denarna sredstva skupne porabe • 8.206 5. Sklad obratnih sredstev C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih B. Skupna obratna sredstve 8.631 sredstev 1.880 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- t. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi skladov 8. Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev •» E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti to druga aktiva za obratna sredstva 0 8. Kupci to druge terjatve 9. Druga aktiva 5.331 365 10. Dobavitelji to druge obveznosti 11. Druga pasiva IS Skupaj: 11.334 Skupaj i 11.33^ Računovodja Perme Martin Predsednik UO: Zadnik Alojz D-.rektor: Majcen Stane Zaključni račun BRIVSKO-FRIZERSKEGA PODJETJA, Ljubljan* Kidričeva 4 Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1930. V letu 1957 Je doseglo podjetje plan 1!®:% Podjetje Je zaposlovalo povprečno 80 delavcev in uslužbencev. Vse obveznosti družbene skupnosti Je podjetje v redu poravnalo, AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1958 Zap 51 Naziv postavke Znesek v 000 din Zap št Naz v postavke znese* V 000< A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva I. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe 8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 3. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva I Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih skladov I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Kupci to druge terjatve 8. Druga aktiva Skupaj: 4.099 856 st s» 4.110 0 085 A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 8. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 8 Sklad obratnih sredstev .8. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi t. Rezervni sklad to drugi skladi 6 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti tl. Druga oaslva Skupaj: 2.374 2.381 1« 3.22* 871 g.Oč* Računovodja: Anica Jamšek Predsednik UO: Ivan Kalar Direktor: Ivan Jereb Zaključni račun »DIMNIKARSTVA«, Ljubljana, ul. Moše Pijad» ^ AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 P*t Zap šl Naziv postavke A Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 8. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva B. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 8. Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih skladov I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B. sredstva v obračunu to druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva S k u p a J t Znesek v 000 din 148 120 437 681 80 18 16 1.443 Zap St Naz v postavke A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri Obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi T. Rezervni sklad to drugi skladi 6. Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 19. Dobavitelji to druge obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj: vVjJ/ 44* * «6* # Računovodja: Revlz. tehnični zavod Predsednik UOl Vršič Janko D. rektor: Zaletel Karl S S S