iMib wy t MaJveSjf tiovobld dnevnik ▼ Zdruienlb driiTik, Vslja ca celo leto.......-j.ft.Ot X* pol lets........ Za New York oelo leto.....|7.00 Za ftnosemstvo celo leto____$7.00 Jtts Tt&X A. B. Enrteron, F. WL Om GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki pni« largest Slovenian DaOy In the United State* Zoned every day except Sunday« and legal Holidays. 19" 75,000 Readers. TELEEON: 2876 OORTLANPT._Entered u Second dan -Mattg, SwyNMhw H, 1KB. at the Pert Ofltoe at Mew York, M. Y* eater the Act of Congress of MsrsK 3, 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT., NO. 95. — fiTEV. 95. _NEW YORK, SATURDAY, APRIL 23, 1821. — SOBOTA, 23. APRILA, 1921. I VOLUME tttt _ LBTNIX XXIX, ZADNJI DRZNI POSKUSI LENINA DOVOLIL JE KMEČKIM OKRAJEM, DA P03TANEJ0 INDIVIDUALISTIČNI, DOCIM MORAJO OSTATI RUSKA MESTA ŠE NADALJE KOMUNISTIČNA. Polagoma je pri-rlo prihajati na naša nšesa, kaj se je zgodilo na boljieviikem kongresu v Rusiji dne 15. marca. Prva stvar, katero sn.o u!i. je prihajal od revalskega poročevalca nekega pariškega liMa. Ta je sporočil, da s*- je Lenin odpovedal komunizmu in da je prišel konec celega sovjetskega sistema ekonomske organizacije. To izjavo je nato Lloyd George v angleškem parlamentu izboljšal. Z; ha val je zbornico z izjavo, da je imel Lenin ravnokar navidezno tako kapitalistične govore, "da bi mu ne pustili govoriti naprej, «~-e bi jih imel na sestanku kake strokovne unije." To so bili govori, katere bi lahko imel Mr. Churchill*' in katere bi se moralo cirknli-rati v Londonu kot protisredstvo proti propagandi delavske stranke v anirleski poslanski zbornici. Mi se bojimo, da ima izjava, da je postal Lenin bolj zmeren kot' pa sta T lender son in Ovne*, — to sta dva moža, ki sta dejanski bolj i zmerna po svojem duhu kot pa je Lloyd George. — Obseg izpremem-| 1» v nazorih Lenina ali pravzaprav v njegovi neposredni politiki ]*> mogoče najbolj karakterizin.ii v dolgi brzojavki, katero je poslal j Miohaele Furman. Vse kar se je zgodilo, je to, da je prišel Lenin do spoznanja, da ni mogoče izpreobrniti ruskih kmetov h komunizmu in ruski kmetje predstavljajo vendar večino ruskega naroda. V^ifd te*£u bodo Lenn in njegovi tovariši v diktatorstvn pusti li kmrfu iti svojo lastno pot. Kmetje bodo obdržali zemljo, katero s<; dobili, sadili in seja1!, kar se jim bo ljubilo in prodajali svoje pri-<.< Ike m tak način hot se jim bo zdel hajbolj primeren. Dosedaj je pustila sovjetska vlada vsaki kmečki družini le toliko, kot je dejanski potrebovala za svoje življenje in svoj obstanek, d oči m je vse ostalo zaplenila za splošno razdelitev. Od sedaj naprej bo vlada pobirala le deset odstotkov davka v blagu. Pobirala bo desetino kot je to preje delala cerkev. Resnična novica, čeprav manj scnzaeijonelna kot govorice pred i jo, pa je skrajnega interesa za vsakega, ki skuša resno razmišljati «. načinih, s pomočjo katerih je mogoče voditi moderne države. — Mi \si vidimo v večji tli manjši rntri, da država praktično posluje: tdi da lahko posluje, te je organizirana ali popolnoma na individualistični ali pu popolnoma na komunistični podlagi. Večini nam pa se vidi okrajno težko, da bi poslovala država, ki bi skušala vzdržati v svoji notranjosti popolnoma ločeno individualistično skupino ter pos<4)rM> komunistično skupino. Absolutna podlega komunističnega sistema je, da nima produ-cent nobene lastninske pravice do tega, kar proizvaja, prav nič večje kot jo ima čuvaj, ki straži kako hišo. Po komunistični teoriji 1 opravlja pro^ueent le državno službo ter je upravičen le do deleža, katerega more nuditi država vsem svojim služabnikom, to je svojim ' državljanom. ] V Rusiji morajo mestni delavci živeti pod tem sistemom. Kar produeirajo, je lasrt države, ne pa njihova. Ne morejo obdržati tega, ] Kar je preostalo od njih proizvoda, potem ko ao dobili svoj delež. — Po sedaj uveljavljenem sistemu ne bo smelo prebivalstvo mest sprav 1 l jat i skupaj kapitala, dočiin bo kmečko prebivalstvo to lahko storilo. : S tem pa še ni reč*«o, da bodo vsi ruski kmetje postali bogati. Nekateri med njimi \>cdo eelo na slabšem vsled življenjskih potreb- 1 ščin kot pa rrcionirani meščani, vpreženi v prisiino delo. Oe bo sov-j< Uka organizacija pokazala večjo uspešnost, bo mogoče splošni po- 1 ložaj v mestih boljši kot pa oni na deželi. V vsakem slučaju pa se bo ^ ustanovilo več ali mati j priviligiran razred. Nato pa bo prišla nova in stroga preizkušnja stabilnosti sovjet- J srega sistema in sicer v njegovi lastni hemisferi. Domoljubje ali ka- 1 k«, druga oblika javnega duha. posebno če ima za temelj odpor proti ; inozemskemu umeševanju, dovede lahko delavsko večino do tega, ] d.» trpi sistem, katerega ne ljubi in v katerega ne veruje. Po%-- } sem drugačna »tvar pa je izhajati s takim sistemom, če se ne nahaja , v >rečnem položaju, da ga napadajo tujci in če je velika večina lastnih rojakov oproščena tega sistema. • r i Ne zdelo bi >e nam znanstveno sramotiti ta čudni poskus, da se rti zdeti posamezno državo v socijalistično in nesocijalistično femi- 1 sfero ali polovico. V teoriji je ta vrsta razdelitve, o kateri je dosti 1 pametnih ljudi domnevalo, da nudi idealno rešitev velikega, ves svet ' obsegajočega upora, čeprav na nesrtčo rešitev, kateri se ni mogoče 1 približati na p rok t ič en način. Ljudje, ki skušajo citati človeštvo, ne pa le knjige, prihajajo -vedno bolj do prepričanja, da je vpraianje med Foeijalizmom in na- ] protniki tega v najrevnejšem smislu }>esede vprašanje okusa. — • Po\ s»*m jasno je razločili tipe ljudi, katerim se zdi to ali ono nzira- } nje lepše n bolj povzdigujoče. ^ S tem pa še ni rečeno, da ima ena stranka popolnoma prav in <1; j« drtigru aa napaeuem stališču. Obe stranki >.ta namreč različni I>e naravi. Najbolj o*no\ni problem je vsled tega, da se ne da nobeni teh dveh popolne nadvlade nad drugo, temveč ustvari neko obliko industriji«]ne in soeijelne organizacije, pod katero se ne bo nobenega teh tipov duha in ar* pol oženja steriliziralo ali izstradalo. Eksperi- 1 me nt lunina p« se bo najbrž izjalovil, ker muijka administraciji Lenina izurjenosti in iz ved en ost i v državnih zadevali. i MflDMGOV POZIV NA NOVA POGAJANJA Zavrnil je nemški predlog, da bi on posredoval y sporu radi vojne 1 odškodnine. Berlin mora plačati. [ Washington, D. C., 22. aprila. Združene države 11 močno žele*', da bi bila obnovljena pogajanja . med Nemčijo in zavezniki glede reparacije ali vojne odškodnine, ,'je izjavil tajnik Hughes v neki - j poslanici, ki je bila poslana vče-i;raj v Berlin in s katero se je za-| vrnilo nemško prošnjo, da naj ;; predsednik Harding posreduje v 'isporu ter določi svoto, katero mo-jra Nemčija plačati. | Mr. Hughes je dal ponovno iz-k!raza 'resnemu upanju" ameriške' vlade, da bo Nemčija hitro formulirala take predloge kot bi lahko predstavljali primeren temelj za razpravo ter pravi, da bodo Združene države obrnile pozornost zaveznikov na te zadeve, če se bo poslužila Nemčija tega teka. Prošnja Nemčije, naj nastopi, amerikiški predsednik kot posredovalec v reparaeijskem sporu, kil je dospela včeraj semkaj potom komisarja Dresla v Berlinu, je po! svoji naravi nujen poziv v imenuj nemškega naroda in nemške vlade. — Naglica, s katero je predsednik Harding odklenil prevzetje uloge posredovalca ter razsodnika, je povzročila v AVashingtonu le malo presenečenja, in zavezniški diplomati so jo z zadovoljstvom zaznamovali. Nemško poslanico je odnesel v Belo hišo pozno včeraj popoldne tajnik Hughes in odgovor je bil izdan malo časa p oz-ne je. „ Odgovor tajnika Hughes, ki vsebuje 128 besed, je bil nasled- ■ nji: i — Vlada ni mogla pristati v to ,da bi posredovala v vprašanju reparacije z Ramenom, da posluje : kot razsodnik pri uravnavi. Vspričo resnosti vprašanj, ki so j zvezana s tem in ki se tičejo ee-kga sveta, pa se čuti vlada Zdru-ženih držav globoko prizadetim , pri vprašanju, da se doseže sko- : rajšnjo in pravično rešitev. Via- ] d? močno želi, da bi se takoj zo- • pet pričelo s pogajanji ter daje ponovno izraza svojemu resnemu ^ upanju, da bo nemška vlada hitro formulirala take predloge kot ' bi lahko predstavljali primeren ' temelj za razpravo. Vlada Združenih držav je trdna ! v svojem sklepu, da mora Nemčija , plačati do skrajnih meja svoje zmožnosti. To stališče vlade so ' ponovno ugotovili uradniki Hard-ingove administracije ter je tud J popolnoma razvidno iz ameriške ! ga odgovora na prvi nemški memorandum glede reparacije, katerega so sprejeli v Washingtonu dne 24. m area. ,; Tajnik Hnghes je takrat pro- • stodušno povedal Nemčiji, da stoje Združene države na strani zaveznikov v t* m, da smatrajo Nesn-čijo odgovorno za izbruh vojne in da je vsled tega Nemčija moralno obvezana popraviti škodo do skraj nih meja svojih zmožnosti. Nemčija je v svojem odgovoru priznala krivdo ter rekla, da bi iz veseljem pozdravila preiskavo nepristranskih izvedencev, ki "bi določili, koliko je v stanu plačati. Hb odlašajte ako nameravaj Naročiti vozni II-stek is stare domovine sa Vala družino, sorodnike ali prijatelja. Pišite se ecne In drugs potrebne navodila ne najstarejše in akoše no slovensko bmaimm podjetje: IIAIK Uim BTAIIBAIK NASELNtŠKA PREDLOGA SPREJETA V ZBORNICI Amerika ni več zavetišče političnih beguncev. — Velika debata v poslanski zbornici. Washington, D. C^ 22. april .f y. veliko veČino je sprejela danes poslanska zbornica predlogo, ki omejuje priseljevanje. Sprejet jt bil tudi amendment, ki odklanja političnim beguncem zavetišče v tej deželi. Določbe te predloge bodo štirinajst mesecev v veljavi. Poglavit na določba je ona, ki določa tri procentno priseljevanje. (Na vsakih sto Slovencev, ki se nahajajo v Ameriki, bodo smeli priti v pri-| hodnjih štirinajstih mesecih le trije sem. Za temelj bo služilo ljudsko štetje z leta 1910.) Velika debata se je vršila glede amendmenta, če naj bo Amerika še zanaprej zavetišče političnim beguncem ali ne. Poslanec Mondel je izvajal med drugim sledeče: — Prav lahko bi se pripetilo, da bi prišel v Ameriko Viljem Pro-kleti. In razen njega bi lahko prišel sem avstrijski cesar ter vsi vsi drugi vladarji, katere je narod iraal. Pa ne samo to, tudi vsak Eus, ki bi oponiral Leniu, bi laliko imei v Ameriki varno zavetišče. In če bi bil nekega dne Lenin odstavljen, bi bila tudi njemu pot v Ameriko odprta. Kaj naj koristi Ameriki, ee nudi eelemu svetu zavetišče, Če pri tem pa zanemari samo sebe. Končno je bila sprejeta klavzula, da naj sc političnim beguncem dostop v deželo prepove. » NOVA NEVARNOST ZA DOMAČE KUHARJE MOČNIH PIJAČ. Ali more hišni gospodar spoditi najemnika iz stanovanja ee ga zaloti pri kuhanju prepovedanih pijač? To je najnovejša grozota, ki preti prebivalcem New Yorka izmed vseh grozot, ki so se pojavi-izza pričetka rlade tororja, katero je proglasil policijski komisar Enright. Policija namreč, pravi da lahko kolekta od hišnega gospodarja kazen, na katero je bil obsojen najemnik, stanujoč v njegovi hiši, v kateri je kuhal pijačo, radi katere je bil obsojen na globo. Hišni gospodarji pa pravijo, da lahko spode take ljudi iz hiše, če js stvar res taka in to kljub postavam, ki branijo sedaj najemnike pred krvoločnostjo hišnih posestnikov. Eden izmed hišnih gospodarjev v New Yorku je vzel stv«ir za zelo resno ter naročil svojemu hišniku, naj skrbno pregleda vse odpadke jedil vseh v hiši stanujočih strank ter mu sporoči, če je našel pri kak-šni sledove prepovedanega kuhanja ali varjenja. Kot kaže postaja stvar vsaki dan lepša. V LOUISIAKI BO OBESILI TKI MOŽE. Shrsveport, La., 23. aprila. — V tukajšnji ječi so danes obesili tri .ztočinee, ki eo bili obsojeni na smrt zaradi umorov. Eden izmed njimi je bil zamorec. NnciAiy pozni; MUKO VIDMAR ni več nai sastoprfk ter ii upravičen pada* faiuM, atari ts od danes nejirej sa UPRAVA "GLAS NARODA", tt Cartas* »wet, ' Ww Yecfc, m. T. ^ I a. ^L STOTA OBLETNICA SMRTI NAPOLEONA I. Madama Leon, prava unukiatja Napoleona I.,1 upa, da bo dobila mesto pri slavnostni. Pariz, Franeija, 22. aprila. — Ko bo dne 5. maja tekočega leta eela Francija obhajala stoletnico smrti Napoleona I. in sieer s eita-njem slovesne maše zadušnice v katedrali Nofre Dame v Parizu, ic vrjetno, da se bo nahajala v veliki množici, ki bo navzoča, tudi vnukinja velikega zavojevalca. — pravi list Petit Perisien. Ta list je našel to žensko, Madame Mesna rod Leon, ki je hčerka naravnega sina Napoleona ter neke Eleor nore de la Plaigne, častne dame Karoiine Murat. Ta sin je bil rojen leta 1806 ter je dobil od svojega očeta naslov 1'grofa Leon". Ko je bil zaprt na otoku sv. Heleni, je napravil Napoleon oporoko, v kateri je določil nekaj tudi za sina, a ta oporoka ni bila nikdar izvršena. Grof Leon se je poročil že prileten ter je bil oče hčerke, madame Mes-nard Leon, ter treh sinov, Charles, Gaston in Ferdinanda. Ferdinand je umrl na posledicah trpljenj, katera je pretrpel tekom velike vojne, v kateri je služil kot častnik. Gaston živi v Vogezih in Charles je umrl pred par leti. Madama Leon je učiteljica. Ko so jo vprašali gede sorodstva z Napoleonom, je rekla: — Rada bi majhen prostor pri zadušil i ci, a kdo bo mislil name? ZBORNICA ZA OMEJTEV PRISELJEVANJA Washington, D. C., 21 aprila. — Iz glasovanja, ki se je danes vršilo, je bilo razvidno, da bo predloga, glede omejitve priseljevanja z veliko večino sprejeta. Predloga določa, da se sme tekom prihodnjih štirinajstih mesecev pustiti v deželo le tri odstotke števila tukaj se mUdeeih rojakov iz kakega gotovega ozemlja. Prepuščene bodo pa vse osebe, ki so v domovini preganjane zastran svojega verskega prepričanja. ^ SMRT STARKE. Poughkeepsie, N. Y., 20. aprila. i Tukaj je umrla Mrs. Cornelia Emans, stara: sto in eno leto. Rodila se. je leta 1820 leta ter je praznovala, tekom preteklega meseca svoj sto in prvi rojstni dan. BBMy^fiHiSSI'B^jP^fl DENARNE POfeLJATVE T' IKRO, NA GOKdXO IV NOTRANJSKO. » _ Iitiisjano denarna iaplačila popolnoma sannaljivo In sedanj« razmeram primerno tudi hitro pa celi Istri, na Gariikem in tudi aa Notranjskem, po easmlju, U Je caeedeno po italjaadd tr—filf Včeraj smo računali aa peB-Qatve »sljsnsHh Mr po elsdHft 90 lir .... $ £80 100 lir____$ 5.20 ~ 300 lir .... $15,00 900 Kr .... $34.00 1000 lir .... $48.00 * 1 Vredno* denarja eedaj ni etalr na, meaaja ee vaikrat ne^tfska. gOu s nfTr^V^ pwj. • HI IšMatAm p« istf IsMgi ▼ fMm. De&ar nmf» DoaMe Poetal Menajf Order. tfl pa Weir Teek Bank Draft. RAFINIRAN ZASTROPUEVALEC PRED SODIŠČEM ZAVAROVAL JE SVOJE PRIJATELJE TER .TIH NATO ZASTRUPIL. — PO TREH LETIH PREISKAV JE BIL SEDAJ STAVLJEN PRED SODIŠČE. Pariz, Franeija, 21 aprila. — Po treh let i V. preiskav glede ob-dclžb, dvignjenih proti njemu, je francoski sotlnik. ki ima v rokah njegov slučaj, poslal pred sodišče Henry Girarda, ki si bo v analah francoske kriminologije pridobil mogoče še večje ime kot Landi-u. — Soglasno z dokazilnim materijalom na temelju katerega bo nekega dne sojen, si je izbral Landru svoje žrtve meti takimi, katerih se ni tako lahko pogrešalo ter se je iznebil njih trupel s torn. da. jih jo iz-^premenil v pepel v svoji koči na deželi. Girard pa je bil zastrupijevalee. Najprvo jc zavaroval svoje žrtve ter jih nato zastrupil. Tega pa ni storil s pomočjo kakih zastarelih sredstev. Povabil jih je na obed ter jim dal jesti gobe ali pa piti cocktail, v katerega je z veliko skrbjo pomešal bacile legarja. — V štirih slučajih se mu je posrečilo potegniti na svoje lastno ali na ime svojih tovarišev velike svote denarja od zavarovalnih družb, potem ko je na znanstven način umoril zavarovanega. Delo preiskovanja obdolžitev, dvignjenih proti njemu, je bilo dolgo in zelo komplicirano. Več bakteriologov jc bilo zaposlenih pri slučaju in številna trupla žrtev Girarda je bilo treba ekshumirati. — Trije slučaji, katere se opisuje v poročilu sodnika, nam kažejo način, kako je Girard delal. Leta 1912 je pregovoril Girard svojega prijatelja Pernotteja, da se je dal zavarovati za 120.000 frankov in sicer na njegovo korist to je na korist Girarda Kmalu nato je zbolel Pernotte s celo družino vred za legarjem. Ko so se že vsi nahajali na poti okrevanja, je obiskal Girard svojega prijatelja ter mu vbrizgal neko tekočino, o kateri je rekel, da ga bo gotovo ozdravila. Pernotte jc umrl in Girard je spravil zavarovalnino v svoj žep. Nadajni prijatelj, Duroux, se je dal tudi zavarovati za 20.000 frankov na korist Girarda. Par tednov pozneje je povabil Girard svojega prijatelja, naj obeduje z njim in njegovo ženo. V dnevniku Girarda je bilo najti naslednji vpis: — Duroux je pri obedu. Gobe. Služkinje, ki so pričale pred sodnikom, >o izjavile, da jim je •Girard zabičal, da se ne smejo dotaknit: skled, v kateri se je servi-ralo gobe in da je pozneje on sam umil to posodo z antiseptičnimi sredstvi. Duroux pa je imel oeividno začarano življenje, kajti ni zbolel in Girard ga je moral par dni pozneje prositi, naj vzame njegovo odvajalno sredstvo. — Simptoni zastrupljenja, — se je glasil zdravniški izvid. Nadaljni obed je sicer prinesel Girardu 40 000 frankov, a imel je za posledico tudi njegovo aretacijo. V aprilu ieta 1018 se je njegova metresa zavarovala pri treh različnih za\arovahiih družbah v imenu neke Mme. Monin. Dne 13. istega meseca so povabili Mme. Monin na obed in še na večer istega dne je izdihnila v strašnih bolečinah. Naslednjega dne je zahteval (Jirard plačilo zavarovalnine, a ena izmed prizadetih zavarovalnih družb, je pričela nekaj sumiti ter zahtevala preiskavo. Posledica tega je bila aretacija Girarda. njegove žene, metrese in dveh drugih sokrivcev, ki bodo sedaj vsi prišli pred sodišče, obdolženi zastrupljevanja in umorov. Ko je polieija preiskala stanovanje Girarda. ga je našla dobro založenega z zdravniškimi knjigami, študijami glede bacilov legarja in drugih hudih iufekcijoznih bolezni. PRED6RDKIK MAAARTK JE BAJE ODSTOPIL. London, Anglija, 21. aprila. — Tukajšnja Exchange Telegraph ( oropan/ je dobila Iz Prage poročilo, de je odstopil profesor Tomaž Ma«aryk kot predsednik ee-hoslovaake republike. Vzrok njegovega odstopa je baje boiehooet. Njegov narednik je postal dr. Ediaard Bene*, doaodanji čehoslo-vaiki zunanji mnfetor. Profesor Masaryk je bil iz vrv ljen meseca maja leta 1918 ce\ky-slovaškim ministrskim predsedni kom, ko se je autdil v Združenih državah. DEČKI KOT BAHDITL adih banditov v avtomobilu je |sednika neke zemljiške tvrdke ter pobegnilo s $250,000 v gotovini, katere je nameraval odnesti v neko banko v dolenjem mestu. Važne za potaiteT 1 1 1 Kdor želi v bližnji bodoSaoatl potovati t stari kraj, naj w obr-na na nas, da mu poil jemo vsa navodila, kako jo mogočo dobiti potni list. Kdor 2o Ima Jngoolovanski ali SMffiriiki potni list lahko potuje kadar ho«s. Kdor pa spada ▼ fasad«*) osemlje, in želi potovati v staro domovino, mu še vedno lahko preskrbimo potni list, kadar prida v New fflA. • ▼ vsakem m4rn fes obrnili ka trrdko: FRAHK 8AK8ER BTATE BA0X ŽELEZNIČARJI NA PORTO RICO STAVKAJO. 8an Juan, Portorieo, 22. aprila. Vsa železniška služba, vključno pošto, je bila prekinjena včeraj do nadaljnega obvestila in sieer vsled stavke železničarjev. Stavkarji trdijo, da imajo osem sto izmed 1100 uslužbencev na stavki, ki je izbruhnila, ker ni hotela družba zopet nastaviti nekega postajnega agenta, katerega je odpustila iz službe. NIKDO GA NE MARA. Mexico City, Mehika 22. aprila. Lynn A. Gale, ameriški radikalec, ki je bil izgnan iz Mehike kot škodljiv tujec ter odšel v Guate-malo le za nekaj časa, ker so ga od tam takoj "šibali" nazaj v Mehiko, bo odpotoval jutri zastražen v Manzanillo, pristanišče ob Pacifiku, odkoder ga bodo poslali na Kitajsko, kjer najbrže ue bo mogel delati preveč zgage. Tako se glasi v nekem ofieijelnem obvestilu, ki je bilo Izdano danes. ŠERIFI NE SMEJO STIKATI PO LADJAH. Miami, Florida, 20. aprila. — Šerif nima nobene pravice iti na k'-ov inozemskega pa mik a ter ga preiskati glede pijače, na temelju proliibicijske postave in pijača, zaplenjena na tak način, ne more služiti kot dokaz. — soglasno z odločbo tukajšnjega okrajnega sodnika Blautona. Sodnik Blanton je odpustil dva človeka, ki sta bila obdoižena kršenja prohibieijske postave in ki sta bila člana neke angleške ja-derniee. Aretirana sta bila včeraj, petem ko je našel šerif na krovu jaderniee deset steklenic ruma. soglasno z njegovim pričevanjem pri preliminarnem zaslišanju. - ZANESLJIVO IN HITRO - saMaJs DENARNA IZPLAČILA w. stari domovini tn opravlja draffs fcaaftM parit i-is^&i^lšfltfl Frank Sakser State Bank 82 GMflaodt Street de« York Rojaki, postafeojts sa veek kadevah to tfovenske banka, ki Jo pod stslnrm nadzorstvom državnega urada in ima sa varstvo $100.000.00 gfsvnioo in 160,000.00 rezervnega saklada. Erank Sakser, predsednik, Tftraj nno HSmmU sa podjatve juffoalovansHS ^roa po fela< ieSk esnahž 900 kron .... $ 2.35 1,000 kron .... % 7.50 400 kron $ S.10 5,000 kron .... $37^55 600 krtm----% 3^5 10,000 k an____$74,00 Trednoet'denarju sedaj nI stalna, menja ae večkrat nepriSaS*. vsno; is tega razloga nam ni mogoS« podati natančne eens vnaprej. Mi raJhmamo po eeni istega dne, ko nam podani denar dosp« v rsks. __ Dmtr aam Ja podati aajWJ fa DomirtK Money (M«, aH f* wm Tsrk BMS M _ : ty ^ < k f ^ifiSUM Fmk SaksarJSMi^Bafc ~ n c0mu«ptM le*^ GLAS NARODA. 23. APR. 1921 "GLAS NARODA" ItLIVIlilAN DAILY) §WMd and fiitilMiil KLOVKHIO PXTBTiTBHTWQ COMPJJTT Ca »offofttlofi) F WANK tAKMH. NwKwl_LOUIS »ENKPIK. Trmufir tirnem of BualMM al Um Corporation and Addriim of Abov« Offlcltrtt CZ Cortlantft %trm%. Borous« of Manhattan. Now York City. N. v. __"Olaa Naroda* IxftaJa »aakl 4an ImimW —dsll In praznikov._ Za lata vatla IM a« Aiolka Za Na« Yo/* za cato lata «7M In Cana<« HJ0 mm pol lota a« BO la pol lata DJI Za Inoaamatvo xa calo M* m Xo &mt-t tmtm S1.BO___m Pt loto_ a — a L A • NARODA (Velet of tne People) Imm* 0>0i j ri-' , ^ i pravljem na naipad. V uradu pro- s<*kutorja Calhouna je bil glavni i stan. Odtod so se detektivi razdelili po dva in dva ter naredili spltfšert pogon. Vsega skupaj so' napadli 29 prostorov. Ponekod je šlo la'hko, drugje je nastal tepež. 12 aretiranih so prepeljali v! (Cleveland, kjer bodo sojeni pred .zvezino sodnijo, 20 pa jih je ostalo v Lorainu. Vsak je bil izpu-' ščen pod $1000 bondom. Lorain-1 ska policija ni imela zraven niče-1 sar opraviti; prohibicijonisti jo niti blizu niso pustili, ker ji ne zaupajo. Glavno mržnjo pa imajo prohibicijonisti nad županom iGrall, kateremu očitajo, da je dovolil točenje pijače. Šest zapriseženih izjav je šlo v glavno mesto' države Ohio, Columbus, proti županu in sumi se, da ga bo gover-Uier Davis odstavil. Tako je sedaj 'Lorain "očiščen" — in LorainČani bodo šli gorki v nebesa. Joliet, III. Koronerjeva porota je obsodila Samuela Brintz, ki je pred nedavnim povozil rojaka Martina Volana. 115 Francis St., in istočas-no ubil njegovega 41etnega sinka. Zdaj je pod visokim poroštvom in čaka velike porote, ki ga bo sodila radi umora. Martin Volan se še nahaja v bolnišnici na potu okrevanja. Dne 13. aprila sta bila poročena v sloven.ski eerkvi John Šterle in Frances Muren. — Letošnjo spomlad se obeta mnogo porok. Prihodnji mesec in potem junija se ijih pojavi nekoliko več, ko bo na-j stopilo lepše vreme in se bodo ro-■ žice po livadah razvijale. Saj je v naselbini toliko krepkih mlade-ničev in zalih mladenk. Dne 22. maja bo pel novo mano v slov. eerkvi Rev. Math. J. Butala, sin Johna Butala, 613 North Broadway. Novomašnik je bil rojen in vzgojen v Jolietu. Pohajal je v slov. šolo in jo dovršil z odliko, nakar je bil poslan v Saint Francis semenišče pri Milwaukee, Wis., kjer je dovnšil modroslov-ske in bogoslovske študije. Novo-mašnik ostane pri slov. župniji za kapelana. Mladi Jos. Klemenčič, 1212 N. , Broadway, je otvoril svojo delav-Inico, kjer bo sprejemal in izvrše- val vsa naročila, tikajoča se kleparskega posla. Žganjekuh je baje postal mladi 1 Ton v Vrenčur, 111 Bell Ave. To' • v - " ' potrjuje okrajni šerif Newkirk,. ki je zavohal v njegovi kleti to-j] zadevne predmete in več rumene 1 tekočine, katero imenujejo "lomi- 1 ne žarke". Priveden je bil pred 3 okrajnega sodnika in kaznovan ' za $200. Nekateri so se čudili, ker! fant ni preveč ljubil dela, a je'< vseeno izgledal "premožen". I $425 so odnesli neznani tatovi j iz doma rojaka Jos. Frlaniea, 1609 N. Hickory St. Denar je bil last Frlaničeve matere, tki je bila( iz doma. Tatovi šo zašli v hišo skozi klet. ! $630 je porabil mladoletni sin nekega rojaka v dveh dneh. Fant j je star šele 18 let in je hotel zabavo imet. Izvohal je donia, kje ima oče spravljen denar in začel jemati iz predala po $10 do $50. | Namesto da bi hodil na delo, je vasoval ter se klatil po Chic&gu in drugod. Končno je oče opaizil, da denarja manjka. Od $1000 v denarnici je ostalo samo še $370. Oče je nato poslal sina v okrajno ječo, ko se je vrnil Lz Chiea/ga. Gilbert, Minn. Občinski svet je na svoji prvi, seji podelil službo sledečim rojakom: Policijski podnačelniik Anthony Erčul, za policaja Andrew Zupane, "herder" Steve Praznik, eestna snažilca Joseph Babic in John Mestnik, Frank Bo-žife za odpravljanje nesnage iz ob-! čine in F. J. Ereul pa za voznika ognjegasilnega voza. Čestitamo! Biwabik, Minn. Občinski svet je izpopolnil izpraznjena mesta v odboru, kakor tudi za občinska dela. Pri tej priliki je bil imenovan za nočnega policaja rojak Math. Tomec in boj dobival mesečno plačo $173. Virginia^ Minn. Napada je bil obdolžen Frank Medlišek, podomače Verhenčan. Pred sodnikom ni hotel krivdo priznati ter je trdil, da je nedolžen. Izpuščen je bil na prosto potem ko so položili za njega var-čši v znesku 2000 dolarjev. Rice, Minn. ! Dne 14. aprila so pokopali na tukajšnjem pokopališču sv. Štefana Mrs. Terezijo Oman, mati Rev. Johna Omana. Blagopokoj-nica je umrla v Clevelandu. Ohio, kjer je bila pri svojem sinu Rev. Omanu. Od tu so jo pripeljali sem. kamor jo je spremil Rev. Oman. Pogreb je bil v resnici lep in pokazalo se je, koliko spoštovanje uživa družina Omanova v celi fari. Slovesno sv. mašo je pel Rev. John Oman ob asistenci Rev. Johna Trobca, domačega župnika, in Rev. Zakrajska iz Chicaga, ki je imel po maši kratek nagovor. Pogrebne molitve je izvršil škof Trobec. Takoj nato se je ipa razvrstil pogreb iz cerkve na pokopališče. Mrs. Oman je bila zelo blaiga žena in izvrstna mati. Vsi otroci so že odrasti i in vsi dobro preskrbljeni. Naj počiva v miru! Leask, S ask., Canada. Za jetiko je umrla Marija Sedlar. Pokojna je bila rodom iz Na-klega, fara Črnomelj. Zapušča žalujočega soproga, dve hčerki, tri sinove in dva rejenca. Iz Slovenije. Pesniku Stritarju k njegovi 86-letnicL V seji deželne vlade je predsednik dr. Vilko Baltic _ stavil Jpredkig, .naj se pesniku Josipu Stritarju ob priliki njegove 851et-nice nakloni častno darilo v znesku 10.000 K. Predlog je bil soglasno sprejet. Istočasno se je sklenilo, naprositi ministrstvo za prosveto, da dovoli Stritarju enako, 'kakor pesniku Aleksiju Šan-tiču, častno pokojnino. Nadejaiti se je, da bo ministrstvo rado u-, streglo tej želji deželne vlade za Slovenijo, ki je obenem tudi želja j vsega slovenskega prebivalstva. 1 Sprejem« častno darilo 10,000 j jugoslovanskih kron, ki ga je deželna vlada za Slovenijo naklonila nestorju slovenskih pesnikonr Josipu Stritarju, je le-ta poslal, predsedniku deželne vlade aa-' stopno zahvalo: "Aspang (Avstrija), 16: marca 1921. Veleža-atiti gospod predssdnik! Blagi mož! Z veliko radostjo in srčno hvaležnostjo sem prejel Vaše in slavne deželne vlade tako obilno darilo 50,000 avstrijskih kron. Pravih besed za dostojno zahvalo ne najdem. Zadostuj ena sama. pa zajeta iz globočine srce: Hvala! Hvala blagi deželni vladi in Vam za toliko dolbroto! Hvala moji ljubi domovini, ki tako lepo, prav po materino skrbi za svojega sina v daljavi! Hvala za darilo in ljubeznivo voščilo! Hvala moja m moje družice, ki je od hvaležnosti vsa navdušena za ljube Slovence. Več mi branijo moje uboge oči, 'oprostite! Živela Slovenija! Josip Stritar." Pismu je pesnik dodal še nastopni pesmi: "Blagemu gospodu dr. Baltiču, predsedniku slavne deželne vlade ca Slovenijo, f Kako, oj mati domovina, ' Ti z blagega moža roko Lepo, ljubo podpiraš sina. Komu življenje je težko! 1 Čast ti in hvala, duša blaga, - . - Peter Zgaga i ——■ Neki znameniti pisatelj se je mudil v letovišču ter je bil večkrat v družbi mladega prefriga-nega fanta. Kot znano, pisatelji ne govore radi o svojih, delih, če ni potreba seveda. Ako jih pa kljub temu nihče ne hvali, se morajo sami, oziroma po ovinkih izvedeti tuje mnenje o sebi. Ko se je nekoč izprehajal z mladim fantom, ga je takole zaupno vprašal; — Slišite, po pravici mi povejte, katero moje delo vam najbolj ugaja? Fant je nekoliko pomislil, potem pa naglo, odvrnil: — Vaša hčerka Ana. * a • Kdo je srečnejši: mož z deset tisoč dolarji ali mož z desetimi otroki ? Vsekakor mož z desetimi otroki, kajti on ima dovolj, dočim bi mož j z desetimi tisočaki še več rad imel * a * Skaza je pridigoval v eerkvi: Kdor je na tem svetu bogat, bo na onem reven, kdor je pa tukaj reven, bo tam bogat. Po pridigi pride k njemu rojak in mu pravi: | — Posodite mi petsto dolarjev. Jaz sem reven, in na onem svetu vam jih bom z obrestmi vrnil. Skaza je pa zvita glava. > — Zakaj vam bo petsto dolar-' !jev? — vpraša rojaka. ! — Kake trgovine bi se lotil, da bi prišel do denarja. — Ne bo nič. Če bi na tem svetu obogateli, bi bili na onem sve-tti revni in bi mi ne mogli vrniti posojene svote. * • # Slaba sreča je izgovor onih, ki!« hočejo na lahek način obogateti.j H * * * i Nova nasehiiška predloga določa, da ne bodo več smeli politični begunci v Ameriko. "Mož, ki je sto klavzulo prodrl, se boji kakegs nepričakovanega obiska bivšega nemškega kaj-zerja. * * • V Italiji viadajo normalne politične razmere: fašisti požigajo 'poslopja, socijalisti se bijejo z na-cijonelci, po velikih mestih je proglašen generalni štrajk. * • • Veliki semenj. In boben je pel, in boben je pel: "Trst! Kdo da več? Trst in Gorica! Kdo več dat In Kras se nam nič ne pozna! Vse preč! Kdo da več?" In Janez je klel, in Janez je klel: "Kaj zlodja imaš? Si ti, mešetar, zemljo oral, si ti okopaval. si ti znoj dajal, da ž«je barantaš!v In Lah plačeval je, in Lah je; dajal: > Za solnčno Primorsko albanske \ vasi, za Trst in za Reko par sivih čeri, za brda goriška par praznih pesti, in tužno Koroško za likof pobral.j Ko revo takole razparajo, J zhero se v Belgradu, da 'st vara jo' profesorji in doktarji in drugi kolofoktarji. Za žilo poskušajo — tile nikjer; pri srcu poslušajo — srca ni nikjer; po žepih jo tipajo — nikjer ni blaga; po glavah se praskajo — v njih ni duha ... Bog živi tebe. mati draga! Aspang, 14. marca. Iz posebne hvaležnosti Josip Stritar, j Pismu je pridejal pesnik še te-' le verze: Slovo Korošcem! Slovenci pravi smo ubožci, Odpadli so od nas Korošci. Hudo ta neoodravna rana Bolela vedno bo Slovana! Jugoslovanski državljani, ki so padli kot ameriški vojaki Ameriško vojno ministrstvo ipo-roča preko jugoslovanskega ministrstva za zunanje stvari, da se morajo podatki o zavarovanju armenskih delavcev, jugoslovanskih držanrijanov, ki so padli na zapadni fronti, izpolniti pri sodi-j ščih in izpolnjeni vrniti ameriškemu ministrstvu v s vrbo izpla^ i * IttgxtfilmmTtBlm ^^^ ICatoL Kebttrrta Ustanovljena L 1898 Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gtaraf odborniki: P-wl^dnlk: 1LUDOLF PEEHAN, U33 E 185th St. Cleveland, O Podpredsednik: LOUIS BAi^AmT, Box 10«, J^earl Aveaue, Loraln. O CmjuUc: JOSEPH PIHHLEH, Ely, Minn. BbupUnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. Blajmjn'V aelspla-'abUi amrtnln: JOHK MOTERN. 824 N 2nd A»a W. Etalnth, m«", Vrhovni idravalk: Dr. JOS. ?. GRAHEK, 843 JC. Oblo 8c, N 8.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: UAJt KEKŽIŠN1K, Box 872, Hock Springs, Wyo. M«»H»,K MLADIC, 2003 So. Lawndalu Ave., Chicago, I1L F KAN K ŠKHABEC,' 4822 Washington St.. Ifenver. Ooio. Porotni odbor: LEONARD RLABODNIK. Box 480, Ely. Minn. QKEOOR J. PORKNTA, Box 170. Black Diamond. Waah. I FRANK ZOR1CH, 0217 St. Clair A ve„ Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRO, 319 Meadow Ave.. Rocadale. Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 63» — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STEKLE, 404 P.. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEI^ARC. 70S Market Street. Wnu^egin. I1L - Jednotino nradno glasilo: .'GLAS NARODA". «_— Vse stvari, tikajoče se nridnih zadev ka or tudi denarne pottlja-tro naj se i»o«ljajo na glavnega tajnika. \se pritožbe naj se putllja na predsednika porotnega odbora. Profeije za sprejem novih Članov ln hoUilftka spričevala naj se po&ilja na vrhovnem zdravnika. - Jugoslovanska KaloltSka Jednota se prl|»»»r.^a vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Sell postati član f*. organizacije, naj se iglaai tajniku bijtžnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novtb drnStev se pa obrnite na g l. tajnika. Novo druatio ae lahko v stanovi s S. člani ali članicami. Kako je lep vojaški slan.. Mostar, 27. marca 3921. Draga sestra! Sprejmi mnogo pozdravov od Tvojega brata. Ker sem se prepozno domislil, da bi Ti pisal za praznike, zato Ti jih danes voščim v duhu. Saj danes je ravno j Velika nedelja, četudi se meni dallies ne pozna prav nič. No, saj veš, J kako se praznujejo prazniki v našem stanu. Dr&go«»lavo sani ras^ov&rjsl. A to j«* vzbujalo v Dc&imirovi duši neljubo slutnjo, da ga xaleeuje graj-*ieak ter odganja od njegove sre-žt. Ta sum pa je bil tem bolj o-pravieen, ker je Detsimirovo bi-*tro oko opazilo, da raste pp-aj-i^-akova vdanost in ljubezen do J>ragotilave od dne do dne. 1*0 zadnjem uaodeipobiern večeru ni grajžCak z oskrbnikom iz-preguvoril niti U-sedice več o go-spiei Draigo^lavi. Pač pa je iskal nam vsako priložnoiit, da se približa odgojiteljici ter ž njo na sa-J|>, m govori. Iz t« ga vzroka i*> morali njegovi hčerki in Dragoslava večkrat zvečer v salonu peti in igrati. Desimira pa ni vabil odslej grajščak k takim domačim večerom. A zastonj ho bile sladke besede Radivojeve, zastonj vsi njegovi obeti in pokloni; Dragoslava je ostala hladna, njeno srce je bilo kakor breačutno. Nerazumljivo se je dozdevalo grajščaku, zakaj mu uboga sirota,! zapuščena Dragoslava, odteguje 1 svojo ljubezen. Dobro je vedel, da mu je sicer guspica neskončno naklonjena in vdana ter da skrbi za njegovi hčerki kakor prava mati;! ali kadarkoli je jel govoriti o' svoji ljubezni do krasne deve, te-j daj ga je pa ona nekako čudno' pogledala s svojimi velikimi očmi,'* kakor bi hotela reei: 14 Jaz ne raz-'1 urnem pomena vawih ibesed; moje' srce ne čuti devieje, ragoslavini ljubavi do Desimira, 3 nadaljuje potem svoje delo in u- 1 redi potrebne račune. 5 Ta dan je bil baš tretji, ko ni 1 bilo oskrbnika doma. Stoprav če- 1 rrti dan je imel priti domov, aLi ] Draigoslavi je poročal, da se men- J da že vrne eno noč poprej. Mimo- J grede pa se hoče pri njenem oknu ] oglasiti. J- v današnjega dneva ni še ni- 1 kdo v grajščini vedel za tajno < prijateljstvo med Desimirom in Dragoslavo. Skrivši se je pletla vez njunega srca, in le vrtne cvetlice in košata drevesa so bila priče medsebojni njuni ljubezni. Saj < se pa tudi ni mogla želja ljubečih src kmalu uresničiti. Desimir je dobro čutil, da ne more ostati 1 v Radivojevi službi, ako se odloči 1 vzeti Dragoslavo za ženo. * Treba mu je preje poiskali si ' pri kakem kmetijskem društvu 5 ali bogatem posestniku novo, stal- 1 no službo. In tudi Dragoslava je ' ravnala prav premišljeno, hoteč 1 odgojiti Radivojevi hčerki ter po 1 dogovorjenih letih sprejeti žago- 1 tovljeno nagrado. Stoprav potem 1 mislita si osnovati svoje lastno 5 ognjišče. * Tako sta se dogovorila pri svoji j pametni Ijuln-zni Dragoslava in , Desimir. Njuno življenje je bilo srečno in ljubeči srci popohioma zadovoljni. Malo da vsak dan [ sta se videla naša prijatelja in na- ! vadno tudi govorila med seboj. Le eden mil pogled in prijateljski J j pozdrav je zadostoval njuni sreči. , Kakor pa jastreb čestokrat raz-'" žene golobji parček ter do krva-j. vega oskubi in okljuje krotkega! j goloba, a golobica je vesela, da , uide ostrim krempljem neusmilje- , nega sovražnika, tako je i ljubo- . sumna roka ljutega grajščaka Radivoj a razdružila našo ljubečo ] dvojico, Težko je že isti večer pričakovala Dragoslava onega trenotka, j ko se prikaže v tihi noči njeno ljubljeno bitje. Tri dni ni videla srca svojega življenja, niti pila blagodejnih žarkov iz njegovega milega očesa. Bila je že ura pol-' noči, ali ona je šc vedno slonela ob oknu, pričakujoč Desimira, da ga poodravL Temna noč je bila zavila hladno zemljo v svoje ne-prozorno krilo. Nikjer ni bilo videt i nobene lučiee, le z njenega! okna je odseval velik sij ter razlival smoje medle žarke daleč tja po jesenski prirodi in ovenelem vrtu. Ta luč naj bi Desimiru kazala pot in vidno pričala, da še bedi njegova Dragoslava. Ta sijaj pa je zapazil v temni Inoči tu^L grajščak Badivoj. N*-■■■^rafck Hajduštvo v južnih krajih Srbije. Časopispje je že neštetokrat poročalo o krvavih pobojih in roparskih napadih hajduških (od-metniških) druhali, ki ogrožajo v južnih krajih javno varnost. Poročalo je tudi o metodah s kakršnimi je vl&da nastopila zoper hajduštvo; razglasila je hajdukom, da se do gotovega roka zgla-sijo pri oblastih, sicer da jih Čaka smrt, podvzela nato divjo gonjo n& hajduke, iih pobijala in zažigala hiše. Mnogo vojakov in žan-darjev je na teh pohodih izgubi-V lc življenje, pa tudi mnogo hajdukov, žensk in otrok. Kakor je znano, so kraji v južni Srbiji na zelo nizkem kulturnem i gospodarskem nivoju, ter da v takih razmerah hajduštvo ni nič1' čudnega, temveč povsem nekaj ( naravnega. To zadnje pa vladi-najbrž ni umijivo, če postopa zo-i per hajduštvo na tak način, kakor), j je to doslej praktieirala. Kajpada'! tak njen nastop le še bolj podpi-jj huje tisto plemensko nasprotstvo, i ki zavzema menda čimdalje več- j je dimenzije pod imenom bogara-j< šava. Naravnost smešno pa se ču-J1 je vest, ki je pred nedavnim ča- 1 som krožila vseh listih, da sta' dva ministra odpotovala v te kra-|j jt v svrho pomirjenja prebival-stva. — Kaj bosta opravila člo- ; večka?! Dejstvo je, da ima haj-'-duštvo svoj vzrok v tem, da kraji v katerih hajduštvo obstoja že ! dve stoletji, niso vso to dobo prav 1 nič kulturno in gospodarsko na-J predovali: metode obdelovanja ' zemlje, sploh metode produkcije v teh krajih so tako primitivne ka- ! kor nekdaj; prebivalstvu pa te ] produkcijske metode več ne zado- ( ščajo, ker se je pomnožilo. V tem 1 stanju se hajduštvo seveda bujno ] razvija. Tvorijo se skupine ljudi,'-ki si ob gotovih časih naropajo1« svoje potrebščine od tistih, ki jih ] imajo. Cest in železnic ni, kakor'« tudi ne nobenih modernih naprav, js Kmet, ki prideluje, ne more svo- 1 jih pridelkov dovažati na trg, da,^ jih speča in si nabavi drugih nje-i" mu potrebnih produkcijskih in ! življenskih potrebščin; nezado- j voljnost raste in s tem tudi liaj- ] duštvo. j --3 1 Prepovedano radi tujine. 1 Graka policija je prepovedala z 1 obzirom do resnih časov in slabe- j ga utiša, ki ga napravljajo dra-j gc prireditve na tujce, vse javne plesne zabave. — To pomeni: Na j skrivaj se verižniki in izkorišče- . valci lahko po svojih poželjenjih ' zabavate, neumni tujei pa vam', bodo vase zabave še plačevali___i —--'] mirno srce mu ni dalo počivati in J pozno v noči si je vedril še ;vročo ■ glavo hodeč po grajskem koridoru v prvem nadstropju. Zdajpa-' zdaj je obstal ter sumljivo gledal' ob oknu sloneč v skrivnostno te-moto. Čudno se mu. je zdelo, za- i kaj še gori tako pozno v noči luč j v Dragoslavini spalnici. I "Gotovo pričakuje oskrbnika domov", misli si grajščak ter ostane pri oknu, dokler se ta sumljiva bltščoba ne izgubi. Dolgo je slonel Radivoj ob zidu in se čestokrat nagnil nad okno pogledujoč, {ali ne stoji kaka moška prikazen 1 na vrtu. A vse zastonj. Mislil je | že ostavki stražo ter Kroeiti u-' t rumeno telo gorki postelji, a kari naenkrat začuje trde stopinje iu>č-| nega potnika. Po stezici sem se je približevala človeška podoba, in čim bližje, tem bolj so odmevali, krepki koraki. ' Bil je Desimir. Ves upehan in, poten pride do gradu. Pred Dra-I goslarvinim oknom se vstavi. j "Ali še bediš, srce moje T" na-1 govori prislec svojo prijateljico. | "Dobrodošel, Desimir! Mislila> sem, da te ne bo. Strah me je že! bilo, da se ti je morda pripetila kaka nesreča. Strašno hudo je prej le skovikala sova nad mojimi oknom, in groza me je obhajala I zate." ' "Ne boj se zame, Dragoslava! Podaj mi roko. Lahko noč. Dobro j spa vaj, dragi moj zaiklad!" I "Lahko noč, moje srce. Jutri na »videnje!" | To izgovoriva* zapre Dragoslava okno in ugasne loč. Globoka tihota nastane potem po obližju in i tudi sova je prenehali akosikatL O prevratu. Za "Glaa Naroda" napisal Zaver Meško. Doba vojske je bila kruta za vse narode, zJasti kruta za Slovane. Kakor malokdaj smo čutili tedaj zlasti mi Slovenci in vobČe Jugosloveni, da nam Avstrija ni in nam nikoli ne bo skrbna,) ljubeča mati, ampak le pisana mati, zla mačeha. V prvih vrstah so krvaveli na vseh bojiščih Slovani, doma pa so nas metali v ječe, s konfinacijami nam kratili svobodo, nam izpod reza vali duha pero-1 ti, ranjali nam srce in nam v ne-' razumljivi, usodni zaslepljenosti trgali iz src naš dotedanji patriotizem. Zakaj če kdo, smo bili patriotični mi Slovenei. j Kakor so bili časi vojske kruti, tako zanimivi so bili dnevi pre-| vrata. ' Niso prišli ti dnevi nepričako-' vano. Priti so morali, ker so bili kazen za velike in težke grehe.' Taka kazen pa prej ali slej mora' priti. | j Kar se je polagama. zelo polagoma, skoro boječe bližalo že dol-, |go, je v oktobru 1918 planilo si-' povito svojo po usodi začrtano pot; prihrumelo je s liraščera in i grozo sodnega dne čez nesrečno 'državo: doma so narodi dvignili 'tilnike, predolgo sklenjene v ja-'rem suženstva, in se glasno, bur-j • no in brezobzirno zahtevali svoje, i pravice, na frontah je do tedaj s silo kročena nezadovoljnost iz-, i bruhnila v jnven upor proti dr-(žavi. Vsa stara monarhija. ogrom-J r.i malik na lončenih nogah, ki ga je videl v prikazovanjih prerok Daniel, se je preetresla v svojih j temeljih, začela je razpadati. I Kraji y bližini mej, zlasti trža-! ške meje, so postali prve dni no- i vembra prava mravljišča. Vse ce- ! ste so bile polne vojaštva, polne voz, polne konj. volov in krav. i "V" Beljaku je bilo bolj živo nego ob mobilizaciji leta 1914. Nepretrgana množica vojaštva je vrve-la skozi mesto, po svoji pameti in j | volji brez vodstva, brez poveljstva. Vračali so se na svojo pest,! pomagali si na poti. kakor so ve-f 'deli in znali. Slednji vojak je ne-1 I sel s seboj kak spominek, kak plen iz bogatih avstrijskih zalog, i Eden je bil obložeu z volnenimi; 'odejami, da je komaj stopal, dru-j 'gi si je naprtil tri, štiri puške, | tretjemu je bingljalo čez rame ka-ike pol dvanajstorice čevljev, težkih, okovanih, trpežnih za pol več t nosti. Kaka skupina, morda voja-' ki iz istega kraja, so zvrhom naložili kar cel voz. Molče, resno so, korakali ob vozu, pripravljeni, ta! 'svoj plen in plačilo za dolgoletni trud, za nešteta pomanjkanja braniti proti vsakomur. I Najvišji so bežali prvi ter prepustili ogromno armado svoji u-sodi. Boroevič je zbežal, brž ko je začutil prve pretresljaje v do-f tedaj kakor stroj ubogljivi anna-(di, iz Udine in se je ustavil šele na Vrbskem jezeru. Za njim drugi j poveljniki. | V noči od 31. oktobra do 1. novembra in ves dan prvega novembra so brzeli skozi Beljak nešteti avtomobili z visokimi oficirji in — mladimi ženskami. Še naslednje dni so bili avtomobili polni žensk. Tudi v tovornih avtomobilih so bile pomešane z vojaki pro-fstaki. Ker pa je bil vsak avtomobil nabito poln, da so morali vsi stati, so vojaki objemali ženske, da ne bi popadale iz vozov. — Ljudje so se deloma smejali in norčevali, deloma se jezili in pljuvali pred temi damami. Kar se je slišalo tolikokrat, je bila resnica: eelo armado žensk so imeli na fron ,ti. Ali ni bilo tudi to deloma krivo pogina Avstrije? j Sicer pa se je vršilo vse še dovolj mirno. Vojaki niso izzivali, ne grozili, ne kradli, ne ropali. — Le tisti, ki so se vozili z vlaki, so I iz vlakov neprestano streljali. — 'Pač iz samega veselja, j Dva dni je bilo proti večeru streljanje v Beljaku posebno gla-j sno. Peljali so se mimo Mažari, pa so zahtevali hrane. Ko jim ni-so mogli takoj ustreči, so grozili lin kar na slepo plevkali okrog se-|be in v zrak. Zadet na srečo, ni bil nihče, le nekaj sip so pobili. • A stanovalci ob postaji so užili (precej strahu. Vlaki so bili vsi prenapolnjeni. Tako je marsikdo, nestrpno hrepeneč po domu, zlezel na streho i voza, stal zunaj na stopnišču. Pa 'je med potjo zaspal in padel z (vlaka, padel pod vlak. Drugim je iv tunelih, ko so se dvignili o nepravem času, razbilo glavo. Mrliči so ležali ob progah, polno pušk je ležalo ob progah in ob cestah. Vsak fantalin je imel tedaj puško. In vsak fantalin in ntminič je v tistih časih jezdil in se vozil. Zakaj konj je bilo toliko po cestah, da je bilo nevarno kam iti. i Istotako goveje živine, ki se je sicer razpršila bolj po poljih, kjer, se je pasla v velikih krdelih. Res so občine razglašale, da je vsa živina državna last in so jo proda-1 jale v imenu države, a navzlic temu so jo razni narobe - poštenja-koviči lovili na svojo pest, jo kla-|li ali prodajali. Obogateli so se; pri teh kupčijah mnogi. Neko noč| je privedel mlad mož iz vasi, kini imel ne peščice lastne posesti,! tudi v najemu ničesar, štiri ko-! |nje pred župnišče in je zahteval.! naj jih postavim jaz v svoj hlev. 1 j Vprašal sem ga, odkod da jih ima, 'pa pravi, da jih je kupil od mest-'ne občine v Beljaku. "Ali zdaj ponoči!'* sem se čudil. Nisem mu 'maral odpreti hleva, pa je pustil! 'konje kar na mojem dvorišču,! jkjer so se vso noč gostili s koru-j: zo, ki so jo moji delavci prejšnji .večer spravili domov. Šele drugo jutro sem opazil gnusobo razdejanja in opustošenja, i Istotako je neki večer, ko me ravno ni bilo doma, nagnal sosed protestant, v moje ldeve in na dvorišč^ polno živine, ki jo je re-' Jkviriral baje za občino, dasi s-o trdili, da kakih oblasti, torej tudi občinskih vobče ni bilo. Ponoči i so mi podrli plot. Zato prihodnje noči nisem več maral prenočevati jv svojih poslopjih te družbe dvomljivega izvora. Iz maščevalnosti ^so mi neke noči pozneje uropali jcbe kravi in še kravieo siromašnemu goriškem a beguncu, ki jo je' 'imel v mojem hlevu. To ob času.' iko so bile ceste, njive in travniki J polno goveda! Samo da so se maščevali iii mine oškodovali. ! Kakšno vrednost je imela tedaj živina, vojaška namreč, ta-le| zgled: Gospodična iz naše vasi je slišala, da imajo vojaki, ki so ta-jborili na belj^škem polju, mnogo kokoši. Napoti se k njim, da bi ji eno prodali. Kes so bili voljni, ta narednik jo je cenil 20 kron. — i Čudila se je visoki ceni in prosila, naj malo popusti. Narednik ipa se razsrdi: "Kaj vraga pa ho-:čete ravno kokoš! Kravo vzemite, j to vam damo za 5 kron!" Dokler ni bilo še snega, se je živina preživila s pašo, predvsem konji, ker govedo so večinoma i-tak že izvozili na Dunaj in v dru-!ga večja mesta. Ko je zapadel prvi sneg, so odrivali z gobci belo odejo ter mulili izpod nje tra-'vc. Nekaj dni so se preživljali take, a so vidno medleli in slabeli. Naposled so popadli sredi polja, ob cesti kje, na cesti. Strašno je bilo, kako so ponoči ti umirajoči sit omaki hrzali. Planil šem kdaj iz spanja in kar kri mi je ledene-la ob teh dolgih, strahotnoobnp-rih vzkrikih. Vrhovno vojno vodstvo — v Moedlingu pri Dunaju ali tam r.ekje je bilo — je zgrešilo zločinsko lahkomiselnost: sklenilo je z Lahi premirja, obvestilo pa našo armado za 24 nr napačno, prezgodaj. Naši so mislili, da se ne smejo več bojevati, bili seveda veseli in srečni, da se jim po tolikih letih vendar ni treba wee biti. Lahi se to brezvestno izkoristili: odrezali so našim pot v domovino in zajeli okoli 300.000 Avstrijcev. Nemce in Mažare so razorožili ter jim dovolili prost povratek v domovino. Naše ljudi, ki so videli v i njih že tedaj sovražnike, so pridrži žali v ujetništvu. Sam Bog ve, -DELNICE- JUGOSLOVANSKE BANKE D.O. v ZAGREBU preje HRVATSKA ZEMUJSKA BANKA Avtoriziran kapital: K200,000,000.00 Popolnoma vplačan kapital: £100,000,000.00. Rezerva; £98,000,000.00 Glavni urad v Zagrebu. 10 podružnic v Jugoslaviji, 1 v New Yorku. _ _ _ _ \ IaASTUJE OZIROMA. FINANCIRA 39 TOVARN IN OBRTNIŠKIH PODJETIJ V JUGOSLAVIJI. Cen« po pravem kuiiu Zagrebške borze, a ne na špekulacije in na nevednost. Kdor icli vloga svoje prihranke ▼ delnice JUGOSLOVANSKE BANKE D. D., ki je z osiront na vplačan in rezervni kapital ena največjih, a z ozirom na industrijalno pod-jetnoet najneprednejša banka v Jugoslaviji ter tako osignrati svoj delež pri razvoju in dobičku tega velikega bankovnega podjetja, naj se blagovoli obrniti na: S. KUCICH, Broker CorUandt St., NEW YORK koliko naših mladeiiiScv in mož srnije daleč spodaj v laški zemlji. Lahko življenje v tistih laških taboriščih ni bilo, lahka menda tudi ne smri. daleč od ljxibljene domovine. Morda tudi lahka, saj je bila rešiteljica iz neznosnega trpljenja. i Razoroženi Mažari sn prihajal1 jdo Beljaka večinoma peš. Večkrat so taborile posamezne čete tiuli zunaj pri Mariji na Zilji ter ča 'kale. da jim pripravi železniški1 uprava vozove in jih prepelje v domovino. Častniki so stanoval? navadno v župniŠču, moštvo je taborilo na dvorišču in zunaj p< njivah ob vasi. Bil je že sneg. pa ;.s<» vojaki kurili vso noč in ves j dan. Seveda r«o nam jemali drva [kurili plotovA bilo je najbolje j da smo lepo molčali in bili veseli, da ni bilo lnijše nesreče. S sesulom Avstrije je oživela Jugoslavija. Naše veselje je bilo v prvih dneh veselje duš, ki pridejo iz vie v slavo nebeško. — J Žal, da so nam to solnčno radost ile prekmalu skalili 111 zatemnili. jSkalili ljudje, ki bi se morali 7 vsemi močmi postaviti za to, da TM?m jo ohranijo v prvotni ideal-nosti in toploti in nam jo še kar najbolj pomnožijo. V Celovcu in v Ljubljani *so skrbeli za to. da naše navdušenje čim preje in čim temeljiteje ohladijo. V Celovcu se je z mopočno presto in kraljevsko avtoriteto pivsko omizje v hotelu Trabesinper-ju proglasilo kot "Narodni svet za Koroško". Da rabim ostrejše brsede. vsaj zelo lahkomiselno je bilo to centralistično po«"etje. — Gospodje, ki niso vedeli nič o razmerah v Beljaku, najvažnejšem križišču železnih cest na ju-oru. nič o razmerah in razpoloženju v Ziljski dolini, so absolutno ^zavladali čez vse Koroško. Ne odrekam frosp. Smodejn. uredniku !' Mira", ki ^e je smatral takrat zr. nekakšnepra koroškega kralja, ^zmožnosti. A njejrov uspeh in nje-•rova svojeglava zaverovanost v lastno nezmotljivost sta postala usodna zanj, za ves slovenski Ko-rotan. (Konec prihodnjič). I Srbeče kožne bolezni *o mnogokrat neprenesljtve. Pokale jo m t obliki pordečele koie, meburjet. iztekUn In kar i« niII«T MOSKIK SOCKZN I 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka j« sdrsrljenjs skntnik is kronlftnih kolesni Jss bsb| fts sdrsvim nad 23 1st ter imam skužnje t rsah bolesnih in ksj snam slovensko, sato tis morem popolnoma rasometi in sposna ti vašo belezen, da vas osdravim in vrnem moi in sdravja. Sko* si 23 1st sem pridobil posebno akuinjo pri osdrcvljenjn moiklt bolezni. Zato se morete popolnoma sanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ssdravim. Na odlsiajte, ampak pridit« timprejs. MSanl* laa. boMIna « te—t»h. stara nim! bviM bolvznl. MlrtHwt M«ml Ura*M wrm mmt V l« |1M> t. nt« iMral * ■mline V torki K. Četrtkih In aeSetah o* t. ure cjutraj Se K ■n »ilir. Ob Mdil]«* »* «o ur« »ipoMna. Pm ftlri NS ZDRAVIH. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE 1MB (H NASLOV* Dr. L0RENZ 644 p«b Avs.____Pittsburgh, pa. *le»refrl Srual aSravnUtl reaiie Wimtr ves ruumajo- Ju in«in la >e»ik« I : - \ j - , s .. ŽENSKA VOJNA. t* - '<*» m, ' V " , , KcodorSaaU romu. m Tnaoo&l cplttl AMciaadflr D«*»k, *» "OIm HAroda'J priredil O. F. ZDRAVA KRL Može vidite, ki delajo trdo, a izgledajo krepki in vesele življenja. 71 imajo dovolj bogate, čiste in rdeče krvi — in to je vzrok« d* so redkokedaj bolni. Ljudje s slabo in ne-čisto krvjo padajo navadno iz bolezni v bolezen. Držita svoja kri zdravo in čisto. Vzemite v tem Času 91 (Nadalj£vpnje.) Brez dvoma je Ricbon trdno sklenil da ne bo prvi streljal, kajti tudi v tem slučaju je pričakoval prvega strela iz vrst kraljeve vojake. Kot pri prvem napadu pa je bilo videti tudi sedaj, kako se je rajrnila »trasna vrata mušket, ki so napravile pri prvem napadu ta-, kc zmešnjavo med napadalci. Ob istem času je zairrmrio šest topov kraljeve artilerije in zemlja pri zakopih je pričela leteti v zrak. Odgovor je prišel na mestu. Zagrmeli so tudi topovi v zakopih ter trgati velike lukuje v vrstah kraljeve armade. Na poziv voditeljev pa so izginile krvave brazde. Luknje v vrstah so se zopet zaprle in kolona je nadaljevala s pohodom. Tedaj pa je prišla vrsta na miške 11*, da se oglasijo. Ker je bilo vreme mirno in ker je ostal dim na bojišču, so bili kmalu oviti tako oblegovalei kot oblegauei v oblak dima, katerega je le sempatam raztrgal kak ognjeni bli*k. Od i asa do časa je bilo videti, kako so prihajali iz tega oblaka ljudje, ki so se komaj vlekli za seboj ter puščali krvavo sled. Kmalu se je pomnožilo število ranjenih in streljanje s puškami j« šlo naprej. Kraljeva artilerija pa je streljala le še na slepo srečo, kajti >sled velikega dima je bilo nemogoče razlikovati prijatelja od sovražnika. Artilerija trdnjave, ki je imela pred seboj le sovražnike, pa je htreljala urno in uspešno. * Konečuo je kraljeva artilerija popolnoma prenehala s strelja-1'jem. Hrt« dvoma ^o vprizorili naskok ter se pričeli boriti mož proti možu. Na fctran gledalcev se je pojavil za trenutek nemir, dočim se je 1 ričel dim, katert-ga ni še nadalje večalo streljanje iz topov, počasi dvigati. Tedaj pa je videi vsakdo, da je bila kraljeva armada v ne-vedu pognana nazaj in da je bilo vznožje nasipe v posuto z mrtveci. Neke vrste predor je bil sicer napravljen, a ta predor je bil zaseden < d mož, oboroženih z mušketami in piki. Sredi teh ljudi pa je stal, miren in hladen, kol kak opazovalec boja, Riehon sam, z veliko sekiro v roki. Ta sekira pa je bila otopela od številnih udarcev, katere je izvedla. Kot nekak čar je varoval in ščitil tega človeka, ki je bil vedno sredi ognja, vedno v prvih vrstah ter vedno izpostavljen krogljam. Nobena kroglja ga ni zadela in bil je videti t^ko neranljiv kot neobčutljiv. Trikrat je povedal maršal de la Meileraye osebno čeie na naskok. Triki at pa so bile kraljeve čete pognane nazaj pred očmi kralja in kraljice. Tihe bolze so tekle po bledih licih kraljicc. Ana Avstrijska je sii^nila pest ter mrmrala: — Oj ta človek, človek! Oe bo padel kedaj v moje roke, bom dala na njem strašen vzgled. N a srečo a je kmalu napočila noč. Bila je kot koprena, ki je legla na kraljevo sramoto. Maršal de Meilleraye je dal trobiti umak-nenje. Cauvignac je tedaj zapustil svojo postojanko, šel z višine, na kateri se je nahajal ter preko travnika proti hiši mojstra Bisearros. — Madama, — je rekel Mazarin, ter pokazal s prstom na Cau-vIgnaca, — tcim je človek, ki bi vam za malo zlata prihranil vso kri, katero «mo prelili. — Bali, — je rekla kraljica — ali je to odgovor tako varčnega moža kot ste vi? — Madama, resnica je da poznam vrednost zlata, a jaz tudi poznam vrednost krvi in v tem trenutku je kri za nas dragocenejša kot pa zlato. — Bodite brez »krbi, prelita kri bo dob,ila osveto, — je rekla kraljica. — Cominges, — je nadaljevala ter se obrnila proti poročniku gard, — poičite gospoda de Mielleraye ter ga privedite k meni. — In vi, Vernouiu, — je rkel kardinal ter pri tem pokazal svojemu služabniku Cauvignaca, ki je bil le še par korakov oddaljen cd hiše mojstra Bicarros. — Ali vidite onega človeka? — Da, gospod. — Dobro, poiščite ga po mojem naročilu ter ga privedite še v tej noči na skrivnem v mojo sobo. • * • Nh dan po sestanku s svojim ljubčkom v Karmelitski cerkvi, se je napotila gospa de Cambes k prineesinji, v namenu, da izpolni obljubo, katero je dala Canolle«u. Celo mesto je bilo razburjeno, zvedelo se je namreč za prihod kralja pred Vayrs ter za čudovito obrambo trdnjave od strani ftieho-na, kateremu se je posrečilo s 500 možmi trikrat vreči nazaj dvanajst tisoč mož broječo kraljevo armado. Gospa princesinja je bila ena med prvimi, ki je dobila to vest in v svoji radosti je plosknila z rokama ter vzkliknila: -— Ah, da imam sto takih kapitanov kot je moj junaški Riehon! Gospa de Cambes je soglašala s tem splošnim navdušer jem, kajti dvakrat srečna je bila, ker je namreč sdava veljala možu, katerega je cenila in ker ji je bila s tem tudi dana prilika predložiti svojo protejo v ugodnem trenutku. Celo sredi svojega veselja pa je bila princesinja preveč zaposlena, da bi si Claire drznila predložiti svojo prošnjo. Rich on u je bilo treba poslati ojačenja, kajti vsaki trenutek je bilo pričakovati, da se bodo kraljevi armadi pridružile tudi eete vojvode de Eperno-na. Ko je Claire uvidela, da imajo politične zadeve za enkrat prednost pred srčnimi, se je umaknila in onega dne ni bHo več govora o Canollesu. 'tuli Zelo kratko, a nežno sporočilo je obvestilo jetnika o tem zakas-nenju. Novi rok je bil zanj mučen kot bi človek domneval. V pričakovanju srečnega dogodka leži skoro prav toliko blaženosti kot v duhu samem. Canolles je imel preveč čuta v svojem srci, da bi ne občutil tega, kar je imenoval predsobo sreče. Claire ga je rosila, naj čaka potrješljivo. On pa je čakal skoro z veseljem. Naslednjega dne so bile organizirane čete, ki naj bi prišle trdnjavi na pomoč. Ob enajstih zjutraj so se podale na pot, da se odpeljejo po reki navzgor, a ker je bil veter neofoden, se je izračunalo, da bodo prišle na liee mesta šele naslednjega dne, ker so se morale posluževati ves Lov. Kapitan Navaili, ki je poveljeval ekspediefji, je dobil naročila, naj obenem rekogtxiscira trdnjavo Branuae. Ta ie pripadala kraljici in znano jer bilo, da nima governerja. •• - ( Jutro je poteklo za princesinjo s tem, da je nadzorovala priprave ta vkrcanje ter posameznosti pri ukrcanju. Popoldan pa naj bi ♦ . . ^t^ajjjra. •" CEVERA'S W BLODAL (preje znani kot Severov Kri&istilec). To je zdravilo, ki prenavlja nezdravo kri. Priporočljivo za zdravljenje raznih kožnih nakazov, ki se posledica nečiste in nezdrave krvi. Na prodaj po lekarnah. Cena $1.25. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA bil posveeeh velikemu posvetovanju, ki j? imel najti pota in sredstva, kako preprečiti spojitev čet vojvode de Epernona ter maršala Meilleraye ali pa vsaj zavleči tako zvezo do časa, ko bodo dospela ojačenja za žtichona na določeno mesto. Zvečer pa je naprosila Claire za avdijenco pri prineesinji in. sicer za naslednji dau. Lahko si mislite, da je princesinja takoj ugodila njeni prošnji. Ob določeni uri je prišla Claire k prineesinji, ki jo je sprejela z najbolj očarljivim smehljajem. — No, mala, — je rekla princesinja, — kaj pa je tako resnega, da prosiš za tajno privatno avdijenco, dočim dol ro veš, da sem vsem prijateljem ob vsaki uri dneva na razpolago? — Madama, — je odvrnila Claire, —sredi sreče, katere je bila deležna vaša visokost, vas prosim, da vržete svoje oči tudi na ponižno služabnico, ki istotako potrebuje nekaj sreče. — Z največjim veseljem, moja draga Claire, — je odvrnila jrrineesinja, — kajti sreča, katero ti bo naklonil Bog, ne bo nikdar tako velika kot ti jo želim. Govori torej, kakšno milost hočeš? Če je v moji moči, potem bodi vnaprej prepričana, da se ti bo želja izpolnila. — IJdova sem, prosta in še prevešč prosta, kajti ta prostost mi je miTČnejša kot pa suženjstvo, — je rekla Claire, — in raditega hočem svojo osamljenost zamenjati z boljšim položajem. — To se pravi, da se hočeš poročiti, kaj ne, mala? — je vprašala princesinja smehljaje. — Mislim, da je tako, madama, — je odvrnila Claire ter zardela. (Dalje prihodnjič.) Dr. Richterjev Močan družinski liniment Pain-Expeller uporabljajo ie več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na svetu. Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpahke, prenapetje mišic, za hitro o d p o m o č zgodnjim prehladom je ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti. Vsak lekarnar prodaja Pata-EzpeUer. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko MSidro." Zavrnite vse drage kot nadomestek in po-naredbo. F. AD. RKHTOt ft CO.. M Aw. ft 35* St., BtmUT«, ttrw Ymk Ko se- je belgijski kralj Albert nahajal na oHidkn pri ipumkem kralju Alfonzu, "je napravil nekaj kar je presenetilo ves svet. Pomislite: vstal je nekega dne prav zarana, nataknit si plebejske hlače in eivilni "rekelc" in odkorakal na uliee Madrida povsem sam, brez vsakršne telesne straže. Ko se je malo nazijal na eni bližnjih ulic, je prikorakal zopet v špansko kraljevsko palačo — zdrav in nepokvarjen. Pa naj kdo reče, da ni več junaštva na svetu! — Ruski sovjeti in cerkve. V Sokolnikih je prosila kraj p v-nap ožarna bramba, da se ji prepusti eerkev za shrambo gasilnega orodja. Krajevni sovjet je odgovoril vodstvu požarne brambe, naj se obrne na celokupno delavstvo, katero edino ima pravico odločevati v takih vprašanjih; kajti odločitev v versrfkih vprašanjih se mora prepustiti delavstvu. Metrsko merjenje je bilo najprej uvedeno v Franciji zakonito leta 1799, nato ga je vpeljala Belgija, dalje Holand ska leta 1819, Grška leta 1886, Sardinija leta 1848, Švica leta 1850. V Avstriji je bilo uvedeno z zakonom iz leta 1871 in splošno uveljavljeno leta 1876. V Nemčiji je bilo uvedeno splošno šele leta 1892. Rad bi izvedel, kje se nahajata mojega brata sinova FRANCE in MATEVŽ GOR.SE. Doma sta iz Dolenje vasi št. 67 pri Rib niči; pri hiša se pravi "pri R-i baveh". -Prosim cenjene rojake, kdor ve za nju naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti; ako pa sama bereta te vrstice, naj se pa sama oglasita svojemu stricu. Nasilov: Matija Gorše, Box 1230, Soudan, Minn. (23-25—4) POTREBUJ!: 82 MOŽA za brusit ža*ge za trd. m mehak les žagati. Oglasi naj se na uprav-ništvo 4'Glasa Naroda". (22-23—4) CENIK KNJIG ■ , t "T. katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Coitkndt St : New York Hitri raeunar .65 Nemiki abeednik J5 Nemsko-angleaki tolmač .60 fcurik dostojnosti JtO Slovensko-angleHri slovar, trdo v platno to« can 1.50 Blovepsko nemiki (Janežič Bartol) 4.00 Sloveosko-iiMniki slovar** 140 Zsbsvne ir rasne drug« knjiga Amerika In Amenkan- ei 5.00 Knjig*** lehkoeriWni ljndi. spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli % orodjem .50 Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako aa* *s jas likal. Prvi del UU Dragi dal 129 T**t*i4sl - 1.00 fftrfiljsnsia siaa. Četrti ia peti del XJ0 Ne v Amerik«*, v fiesti dal U»5 TilafcTHVs igra, Reriek Andrejdek J* vmijiMC Sdrašenih držav: 1 JM Celaga svata 40 Kraajaka deMa < Zemljevid Evrope .80 Veiika atenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New Yorffg lH^Kaas., Colo., Most Pa, Ifbm., Wis, Vyo^ W. Yk, Alaska ▼aaW po 3 M Mobtvenftt EajsK Glaaovi, ▼ plain ovessao .90 t usnje vesano 1.80 ▼ kost aaepa 1.70 • SvaU Uia, , t platno vanso 1.09 oa*ja vasano 2.00 ▼ km t Tesana 1.99 - tu PROŠNJA. Kdo rojakov Slovencev pozna JOHNA WOLF, doma iz Soteske pri Straži na Dolenjskem? Onega, ki ve za njegov naslov, prosim. naj blagovoli naznaniti to na naslov: Anica Petrie, 4283 Allendale Ave, Detroit, Mich. (20-26—4) IMPORTIRANE BR1NJEVE JAGODE Vreča 130 funtov $12. Pri večjem nakupu vprašajte za posebno ceno. K naroČilu priložite aioney Orfler MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. ZASTONJ VSEM KI TRPE NA NADUHI BrczplaCna poskuinja metode, katero mo re vsak rabiti brez neprilike in izgube časa Imamo nov način, kako sdravltl naduho ln leUmo, da poakustte na nai račun. Nič ne de. ako je to ie dolga bolesen. ali pa ae Je pojavila. Se-le pred kratkim, ako je slučajna ali pa kronična naduha, naročiti morate brezplačno poekušnjo na-•era načina. Na to ae ne gleda, v kaki klimi Živite, ne gleda ae na vašo starost ali opravilo, ako vas muči naduha, naJ način vas bo takoj ozdravil. Posebno telimo poslati onim, ki se nahajajo navides v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi, patentirano kajenje itd., iejUmo pokazati vsakomur, dr je ta novi način določen, da vstavi vaalso težko dihanje, vse hropenje ln vse strašne napade takoj ln za vse čase. Ts psosta poaadba ae rabi le «a wa dan. PH te ie in pričnite ■ tm naCinom takoj. Na pošljite denarja. Najbolje je. če »o&ljata ■ podaj kupon. Storite to danea - niti poštnine ne plakate KBETAHdE PARNIKOV KEDAJ PKIBLIŽNO ODPLUJE J O IZ NEW YOBKA. Kje je moj brat ADOLF TRAM-PUŠ? Pred 7. leti je bil v And-rico, Box 140, New Alexandria, Pa. Bil je tudi pri društvu. Prosim ga, da se mi oglasi, ali če kdo kaj ve o njem, naj mi blagovoli sporoeiti. —■ Alojzij Trampuš, Golobrdo st. 28, poeta Medvode, Slovenia, Jugoslavia. (23-25—4) NAZNANILO. Rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak ANTON GLAŽAB* ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se naihaja v Forest CUy in okolici. Upravniatvo Glasa Naroda. PROSTI KUPON ZA NADUHO. FRONTIER ASTHMA CO.. Room 765 N Niagara and Hudaon St«.' Buffalo. N. T. Pošljite proa to poekošajo vašaga načina: Idahko ae vzame — hitro pomaga pri VNETJU MEHURJA Vsaka pitala (m!DY Varajte »eponaredt MATUA SKENDER JAVNI NOT AS Za Ameriko in stari kraj. 0227 Butler Street ritttUirgD, nu BOLGARSKI KRVNI CAJ pomaga bolnim. Zdravniki ln lekarnarji priporofajo slavni krvni čaj, da jim obdrži čist Želodec, jetra, ledice in kri. Vzemite ga vrelega, da odpravite prehlad ter da se zaščitite pred influen. co ter pljučnico. Bolgarski Krmi Čaj prodajajo letarnarji vsepovsod ali se pa posije, poštnina plačana in zavarovano, velik družinski zaboj za $1.25. ali 3 zavoje za $3.15 ali G zavojev za $5.25. Naslov: N. N. voi SCHLICK, President, Marvel Pro-Hets Co., 9 Marvel Building, Pittsbirgh, Pa. NOVO! NOVO! I^r« Koler v IB® QBfAi Are. PIHAwgkf Flu »"t ▼ PlitalMitmhn, B Jl» Mjg fijJ"1 f»li»l)Mii kb Tt adxmvl B S^if&rZ&ViJS: Ka M^tab te bo- ■opat potna tJSJf'lPiMMMB SSMESl ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene za pristne (lasne Columbia gra-mofaoe ao padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kopiti pri hm gramofon za p^kf hoo. Pifiite nam takoj pe novi cenik a novimi cenami ter si prihranite precej-dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St* Conemaugh, Pa. LLBYfl SABAUOO »t?S? Prihodnji odplutj« Is N. T. parnlk na X vijaka. RE D* ITAUA — 4. male RCQINA O* ITAUA — 2SL maia XaOaJaJo m direktni vozni IlatkJ do mh davafh m —t v JuroalavlJL l^IPki^m vino potnikom S. rwrta PREDNO SE ODLOČITE « ito> drofino »orodnOča iS wvo&& tdsu Ifctak, ali jpoaUti dnpr. ▼ ^osmino, d* d C* potnik PPM kupi. ^Sfitp apjp; vp pa^oppddVBP ppjpaalU aa * wuumfr* trrdk* iBAiKiummisiaK n^mmm m* -Mm Tm* , * -.»-s*" - : " t. Jjij""'-- 23 «Dril* — Cherbourg * — Sou loan« SAXON IA t* j Drli. — Cherbourg ROUSIL.LON 28 april« — navr« BERENGARIA 28 aprila — Cherboura N. AMSTERDAM 30 aprila — Boulogne CHICAGO SO aprila — Havre UA LORRAINE M aprila — Hivr« FINLAND 30 aprlta Cherboura AQUITAN1A 3 maja — Cherboura ADRIATIC 4 maja — Cherboura NOORDAM j mala — Bouloon« LAFAYETTE 7 maja — Havre LAPLAND 7 mala — Cherboura CRETIC 11 maja — Genoa FRANCE 12 maja — Havre LA TOURAINE 12 mala — Havre MAURITANIA 12 mala — Cherboura ROCHAMBEAU 14 maia — Havre OLYMPIC 14 mala — Cherboura KROONLAND 14 maja — Cherboura CALABRIA 17 maia — Trat LA SAVOIE n mala — Havre AQUITANIA M maja — Cherboura ZECLAND 28 mala — Cherboura LA LORRAINE 28 maia — Havre ARGENTINA 24 maia — Trst AQUITANIA 24 mala — Cherboura PRES. WILSON 28. maja — Trst ADRIATIC 1 Junl. — Cherbourg BERENGARIA 2 Junl. — Cherbourg OLYMPIC 4 Junl. — Cherboura FINLAND 4 luni. — Cherbourg LAFAYETTE 4 luni. — Havre ROUSILLON 7 luni. — Havre LA TOURAINE 7 junija — Havre M AURETANIA 9 Junl. — Cherbourg LAPLAND 11 Junl. — Cherbourg BELVEDERE 11 Junl. — Trst CANOPIC 17 Junl Ja — Genoa KROONLAND 18 luni. — Havre COLUMBIA 28 Jun. — Trst BERENGARIA 30 lun. — Cherbourg PRES. WILSON 9 julija — Trst ARGENTINA 21 Jul.la — Trst BELVEDERE 11 aug. — Trst Qle4e een za vezne llitM In vaa C rut« Dojaanlla. obrnite aa ne hrHks. FRANK BAKSER STATE BANK K Cortlandt at_ New York CUNARD-ANCHOR Največji, najhitrejši najboljši par-niki na sveta. I zborna postrežba. V vašem mestu ah btliinl Je lokal- ni aaent. ✓ JUGOSLAVIJO. BOLGARSKO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO SS. CALABRIA - 17. maja Naravnost v Dubrovnik .... $125.00 Naravnost v Trst ........ $115.00 Naravnost v Konštanco preko Patrasa ...... SHE.00 in $5.0o vojneira davka. Preko Cherbourg: "AQUITANIA" H5C47 ton) 3. maja "MAL-RETANIA" ...... 12. maja French Line G0NPA6NIE GENERALE TRANSATUITIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA LORRAINE .............. 30. aprila LAFAYETTE ................. 7. maja FRANCE ..................... 12. mala ROCHAMBEAU .............. 14. mala NARAVNOST V HAMBURG NIAGRA ...................... 7. maja Direktna leleznISka zveza Iz Pariza v vse glavne to&ke Jugoslavije Hitri parnlki « itlriml In dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanska vlade bo pričakal potnike ob prihodu na-tih parnlkov v Mavru ter jih to£no od> premll kamor an namenjeni« Parnlki Francoske Črte ao transportlrat! tekorn^ vojne na tisočo dehoslovaiklh vo. laov brez vse neprilike. Za ilfkarte In cene vprzSalte v DRUZBIN! PISARNI, 19 stati SI. I.Y. G ali pa orl lekaluH« aoentlh. Gosulich črta Dirsktno potovanje w Dobreraflk (Gravosa) In Trti. ARGENTINA ...... 24. maja PRES. WILSON .... 28. maja BELVEDERE ...... 11. jnnlja PsImm Haftkee. lastnik aa M are-1» v J M—lav t JI In arMJk ■a ta tretieea razreda. Petal ki tretjega razreda MM PHELPS CO. 4 West Street New Ytk • i V zalogi ga je le še sto e , m a Lb LldU V o Slovensko-Amerikanski Koledar [uleto 1921 j Naročite sedaj! Oponbt: Vuotflpm > prfloittft Imrn itiM MU ' ^^ - - V" Z- <1 . 5% _ GI^AS NARODA", 23.- APR. 1921-