Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'it leta 00 din, za */* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel* 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. KS “tS°«1u£jJS; Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Racun prl ^hranU- nlci v Ljubljani št. 11.953. mamrmeaeemmmmtmmm vsak ponedeljek, fznctlen srcd0 to p,.tek Ljubljanaf ponedeljek 28. novembra 1938 C ga n SZ posamezni ««BA VCSfTCf jtevUkl din ■ izseljensko vprašanje Pomembnost izseljenskega vprašanja za nas se najbolj očitno pokaže v nerazmerju med številom izseljencev in narodom doma. Kajti ni na svetu naroda, ki bi imel tako veliko število izseljencev. Saj živi danes v tujini skoraj polovica vseh Slovencev in samo v Ameriki je našega naroda okoli 400.000. In kje so še vsi naši izseljenci v Vestfaliji, Belgiji, Franciji, Nizozemski, Avstriji, Egiptu in drugih državah, da Slovencev, ki so bili odtrgani od nas po mirovnih pogodbah niti ne omenjamo. Pol naroda v tujini, že samo to dejstvo uvršča izseljensko vprašanje med naše prve probleme. Kljub temu pa se za to vprašanje desetletja nismo menili. Šele v zadnjih letih je po prizadevanju nekaterih mož oživelo pri nas zanimanje za izseljence. V prvi vrsti se udejstvuje to zanimanje seveda na kulturnem, nacionalnem in verskem polju, zelo malo pa še na gospodarskem. Da je kulturno, versko in nacionalno delo za naše izseljence prepotrebno, je naravno, toda nič manj važno, če ne celo važnejše, je gospodarsko delo. Kajti to delo daje krepko materialno podlago vsemu drugemu delu in omogoča trajne in zanesljive uspehe, ker to delo ustvarja tesne in žive zveze med domovino in izseljenci. Pogoj za takšno skupno delo izseljencev in domovine pa je, da gospodarsko gledamo na izseljenski problem. Vsak naš izseljenec v tujini mora biti propagator našega izvoznega blaga, ini pa moramo izseljencem omogočiti, da spravijo na trg blago, ki ga oni nam posredujejo. Naša izvozna, pa tudi uvozna trgovina bi mogla dati celi vrsti naših izseljencev močno gospodarsko pozicijo in s tem bi dobili ljudi, ki bi zanesljivo delali za poglobitev stikov med izseljenci in domovino. Seveda se to ne da doseči kar čez noč, temveč je treba za takšno trgovsko sodelovanje mnogo priprav in mnogo dela. Toda glavno je, da bi se vsaj enkrat začelo v tej smeri delati. Naše narodne vezenine, naše ročno delo bi n. pr. moglo doživeti v Ameriki silen odjem. Pomislimo samo na oni čas, ko je bivanje angleškega kralja na našem Jadranu ustvarilo v velikem svetu kar posebno dalmatinsko modo. Kaj bi mogli zaslužiti, če bi znali ta ugodni trenutek izkoristiti, če bi imeli trgovski talent, če bi znali v pravem trenutku vreči na trg potrebne količine naših ročnih del. Za vedno bi se mogli takrat utrditi na svetovnih trgih s svojimi izdelki. In na drugi strani! Kako bi narasla vrednost naših kmetijskih pridelkov, če bi nas naši Ameri-kanci naučili, kako se ravna s sadjem, da pride na trg pravilno za-obaljeno in zdravo tudi po dolgi vožnji čez Ocean. Kako močno bi se dvignilo vse naše gospodarsko življenje, če bi nam vlili naši Amerikanci tudi nekaj ameriškega tempa v naše poslovanje. V veliko obojestransko korist bi bilo, če bi prišlo do živega gospodarskega sodelovanja med nami in izseljenci. A tudi na finančnem polju bi to sodelovanje rodilo zelo pozitivne uspehe. Marsikatero veliko delo bi mogli izvesti s finančno pomočjo naših izseljencev, če bi jim seveda nudili tudi zadost- na jamstva. Saj je bilo že govora o tem, da dobimo iz Amerike potrebni denar za zgraditev železniške zveze z morjem. Samo na naši strani je bila krivda, da je ta načrt propadel. Gospodarsko sodelovanje domo- vine in izseljencev bi moglo na mah danes pasivno izseljensko vprašanje spremeniti v aktivno. In zato pravimo, da je treba dati gospodarskemu sodelovanju prednost pred vsakim drugim. Gospodarsko sodelovanje daje vsemu vprašanju čisto druge perspektive in šele na podlagi tega sodelovanja bo mogoče rešiti tudi vse druge dele izseljenskega vprašanja. Cas ije, da se začnemo tega zavedati in tudi v tem smislu dejati! Kako dela benc Hvaležno pozdravljamo, da podpirate akcijo trgovcev proti metodam bencinskega kartela inozemskih Židov. Kako nujna je ta akcija, je razvidno n. pr. tudi iz sledečega: Danes sta se oglasila v naši pisarni dva gospoda kot zastopnika tvrdke Shell. Gospoda sta nam hotela prodati vagon belega (kostnega) olja, ki ga pa dobivamo mnogo ceneje in v mnogo boljši kvaliteti od neke tvrdke v Hamburgu. Ko smo jima to povedali, sta trdila, da je hamburška tvrdka njihova, namreč Shellska in da od nje ne moremo dobiti cenejšega ali boljšega blaga. Da jima dokažemo neresnico- njihovih trditev, smo jima pokazali vzorec blaga iz Hamburga, ki je mnogo boljši kot blago, ki sta ga nam ona ponudila. Nato pa je eden obeh gospodov izjavil, da nas opozori, da bo tvrdka Schell sedanje prodajne cene tega olja znižala na 14'— ali celo na din 9'—, ako kupimo to olje pri drugi tvrdki, da bi morali potem naše olje prodajati z veliko izgubo. Schell pa ne bi škodovala samo nam, ampak mnogim trgovcem v Sloveniji. Na ta način hoče torej shellska gospoda naša domača trgovska podjetja prisiliti, da kupujejo mnogo slabše in dražje blago. Ker si ne pustimo s takimi židovskimi metodami groziti, smo gospoda na hitro odslovili. Upamo, da bodo to v enakem primeru storili tudi drugi naši gg. trgovci. Obenem pa prosimo, da se oglasijo tudi druga podjetja oz. gg. trgovci, če so doživeli kaj sličnega s strani kartela. »Trgovski list« pa prosimo, da njihova izvajanja priobči. Motoroil družba z o. z., Maribor. Protest proti bencinskemu kartelu tela in določenimi litrskimi cenami, ki veljajo za trgovce, mora biti tolika, da zaslužijo trgovci detaj-listi pri prodaji bencina vsaj 10%, grosisti pa 5% in da krijejo grosisti stroške za vskladiščenje in dostavo blaga. Ti stroški so razvidni iz priloge. Cena detajlista mora biti potemtakem za 1 kg franko njegova trgovina oz. črpalka v območju prejšnje mariborske oblasti din 6'84. Povprečni prevoz blaga stane din 0'30 in stroški vskladiščenja ter stroški ambalaže znašajo din 0'27, torej mora dobiti grosist blago s 5% zaslužkom po din 5'95, ako gre dostava blaga na njegove stroške. ‘2. Da se pritegnejo h komisiji za določanje bencinskih cen domači interesenti in to taki, ki jih določajo trgovci oz. njihova sekcija. 3. Da se vsi privilegiji, ki jih je dobil kartel inozemcev, razširijo tudi na domača podjetja. To naj velja v pogledu carine, kakor tudi tovornine. 4. Da skrbi država za to, da prideta produkcija in trgovina s tekočim gorivom čiinprej v domače roke. V to svrho naj se takoj prekliče odločba uprave državnih monopolov, ki je pred 3 tedni dala na povsem protizakoniti način zapečatiti edina 2 domača obrata za predelovanje bencina in mineralnih olj. Domačim interesentom pa se naj izdajajo takoj dovoljenja za gradnjo rafinerij. 5. Da se zabrani postavitev novih črpalk tvrdkam z inozemskim kapitalom zunaj kartela in da se ukinejo že izdana dovoljenja, ki so se zlorabila z zakupom. Min. Kabalin o trgovinskih odnošalih z Italijo Na poziv trgovcev, ki se bavijo s prodajo bencina in petroleja na ozemlju bivše mariborske oblasti, se je v nedeljo popoldne zbralo v hotelu »Orel« v Mariboru lepo število interesentov, da protestirajo proti brezobzirnemu postopanju bencinskega kartela. Sestanku je predsedoval trgovec Voršič, obširno poročilo o sedanjem položaju in o postopanju kartela pa je podal g. Romih, ki se je obširno bavil z nastankom in metodami Standard Oil Co. in Shella ter o bencinskem kartelu, ki v naši državi izpodriva domače trgovce. Razvila se je živahna debata, v kateri so poedini govorniki žigosali postopanje kartela in priporočali enotnost naših trgovcev, ker le na ta način bodo lahko dosegli uspeh. Zakaj nasprotnik je močan in postavi se mu po robu le oni, ki je tudi na znotraj edin in močan. Končno je bila sprejeta obširna resolucija, ki pravi med drugim: 1. Iz »Službenih novin« z dne 8. julija 1938. je razvidno, da je Jugosl. bencinski kartel sklenil z državo aranžman, čigar svrha bi naj bilo znižanje bencinskih cen. Kot protiuslugo pa je znižala država kartelu uvozno carino na nafto na polovico. 2. Kartel se je v tem aranžmanu obvezal le za nizke detajlne litrske cene. 0 kilogramskih cenah pa v aranžmanu ni bilo govora. Vsakemu trgovcu je znano1, da prodaja kartel svoje blago samo v kilogramih, na litre pa prodajajo samo naši trgovci. Poceni prodajati morajo torej naši trgovci, ker so litrske cene za njih predpisane, kartel pa jim prodaja bencin po prejšnjih visokih in celo še višjih kilogramskih cenah. Znižanje bencinskih litrskih cen je torej zadelo samo naše trgovce, kartel pa, ki ima ogromne dobičke zaradi znižanja carine, je svoje kilogramske cene v zadnjem času celo zvišal in jih hoče še zvišati. Zbrani trgovci smatrajo to po- stopanje kartela kot nezaslišano. Vsa konkurenca proti kartelu pa je onemogočena s tem, ker je dala uprava državnih monopolov edina dva domača obrata za izdelovanje bencina zapreti. Tudi od tega ukrepa ima korist samo kartel, ki sedaj po mili volji diktira kilogramske cene. 3. Iz določbe o znižanju uvozne carine je razvidno, da ima kartel inozemcev posebne privilegije, ki za domače tvrdke ne veljajo. Tudi na železnici uživa kartel ogromne popuste, ki za malega domačega uvoznika ne veljajo. Kartel inozemcev je smel postaviti v Jugoslaviji svoje rafinerije, medtem ko domačinu ne dopuščajo niti malih obrtnih čistilnic, še manj pa zgraditev rafinerij. Na ta način se popolnoma onemogoča razvoj domače produkcije in trgovine bencina in mineralnih olj. Ugotavljamo, da je bencinski kartel inozemcev pri nas povsem odveč in da nima država od njega nobene koristi. Kot naša dobaviteljica za nafto in njene produkte je upoštevna v glavnem Romunija. Od naše dobre sosede Romunije pa lahko dobimo blago tudi brez Standarda in Shella in to ceneje in ugodneje. Čemu potrebujemo tujce iz Amerike in Anglije, da nam prodajajo blago z ogromnim dobičkom, ki ga sami kupujejo v sosedni Romuniji? Vsaka druga država stremi za tem, da pride trgovina in industrija čimbolj v roke domačinov. Skoraj vse države so se v zadnjih letih otresle jarma teh tvrdk, pri nas pa se dogaja ravno nasprotno. Domačini nimamo več nobenih pravic! Iz navedenih razlogov zahtevajo zbrani trgovci: 1. Da se po državi sklenjena pogodba, ki predpisuje litrske cene, raztegne tudi sorazmerno na nabavne cene v kilogramih za trgovce detajliste in grosiste. — Razlika med prodajnimi cenami kar- Reški list »Vedetta d’ Italia« objavlja izjavo trgovinskega ministra inž. Kabalina o naših trgovinskih oclnošajih z Italijo. Izjava se glasi: »Naša trgovinska zamenjava z Italijo, ki je po večletnih krizah reducirala medsebojno trgovino na minimum, dobiva sedaj ugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj. Klirinški saldo, ki je dosedaj oviral vsak razvoj ter povzročal padec našega izvoza v Italijo, se je v zadnjih letih zmanjšal od 83 na 35 milijonov lir. V takšnem položaju je mogel stalni jugoslovansko-italijanski odbor na svojem zadnjem zasedanju v Rimu znatno povečati kontingente za jugoslovanski izvoz v Italijo. Dočim so ti znašali 1. 1938. 180 milijonov lir, so bili povečani za 1. 1939. na 250 milijonov lir ali za 33 odstotkov. To je nedvomno velik napredek v razvoju naših gospodarskih odnošajev z Italijo. Res je sicer, da se mora konstatirati, da je sedanji obseg naše trgovine z Italijo, če ga primerjamo z onim pred krizo, še vedno zelo majhen. Toda starih pozicij si ni mogoče osvojiti nazaj naenkrat. Gospodarstvo ne pozna naglih skokov. Gospodarska kriza je globoko zavrla našo zamenjavo ter povzročila vrsto zaščitnih, zlasti valutnih ukrepov ter uvedla nove metode in nove trgovinske sisteme. Potrebno bo še precej časa in mnogo sistematičnega dela na obeli straneh, da bo mogla trgovina premagati vse zapreke in zopet dobiti stari obseg. Dopolnilni dogovor med Italijo in našo kraljevino iz 1. 1937. je postavil podlago za plodno in uspešno gospodarsko sodelovanje obeh držav. Zaradi tega sodelovanja in prizadevanja obeh vlad, da se gospodarske zveze med obema državama čim bolj poglobe, sem tudi prepričan, da bo zamenjava blaga med Italijo in Jugoslavijo še narasla in dosegla še boljše in še bolj razveseljive rezultate.« ETEC bo zopet zm Na zadnji seji ETECe (European Timber Exporters Convention) v Stockholmu so švedske in finske organizacije predlagale zopetno znižanje izvoznih kvot za rezan les. Za 1. 1937. so bile te kvote skupno določene na 4 milijone standardov, a so bile za 1. 1938. znižane za 10%, nato pa še za 5% in končno še za 6,5%. Medtem je izpadla iz konvencije Avstrija in sedaj še Češkoslovaška, da se je celotna izvozna kvota znižala na 3,09 milijona standardov. Namera pa je, da se še ta kvota zniža, in sicer za 6%, da bi znašala vsa izvozna količina lesa za leto 1939. 2,903.000 standardov. Dokončni sklep pa na stockholmski konferenci ni bil sprejet, ker morajo v ETECi včlanjene lesne organizacije do 19. decembra zavzeti do tega predloga svoje stališče. Nasprotja, ki so se pojavila zaradi predlaganega znižanja kvot, so bila na stockholmski konferenci zelo močna in se nikakor ne more reči, da bi bila že premagana. Za redukcijo kvot sta se zavzemali predvsem Švedska in Finska, dočim druge članice niso bile tega mnenja. Po izstopu Avstrije s kvoto 275.000 standardov in Češkoslovaške s kvoto 96.000 standardov so člani konvencije samo še naslednje države: Švedska, Finska, Jugoslavija, Rusija, Poljska, Romunija in Latiška. Njih sedanje kvote so znašale; Finska 845.218, Rusija 842.296, Švedska 690.518, Poljska 258.189, Romunija 213.948, Jugoslavija 134.303, Latiška 103.208, skupno torej 3,087.680 standardov. Položaj na lesnih trgih je še nadalje slab, čeprav so se zaloge v lesnih potrošnih državah v primeri z lani znižale. To velja zlasti za Anglijo, Belgijo, Nemčijo in Francijo. Še vedno pa so zaloge izvoznikov prav znatne. Odločilno za bodoči razvoj na lesnem trgu bo, če bo v Angliji gradbena delavnost živahna, ker porabi Anglija skoraj polovico vseh kvot. Do srede novembra je prodala Švedska 92% svoje kvote. Finska pa šele 82% svoje kvote. Zaključki za prihodnje leto so zaradi negotovosti bodočega razvoja na lesnem trgu neznatni, zlasti še, ker se ne ve, če bo predlagano znižanje kvot tudi sprejeto. Na Miklavževo nedeljo so| trgovine odprte Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča: Trgovine bodo na Miklavževo nedeljo dne 4. deeembra v Ljubljani ves dan odprte. Občinstvo | naj izrabi ugodnost polovične vožnje za nakup Miklavževih daril. — Združenje trgovcev v Ljubljani. Tudi v nezdravih razmerah treba ustvariati zdravo gospodarstvo Zasebna stavbena delavnost v naših mestih Po uradnih podatkih od 1. 1935. dalje je bilo v vseh naših mestih vloženo v zasebno stavbeno delavnost 2.585 milijonov din, ki se raz-dele na posamezna mesta takole: V »Privrednih študijah« je izšel članek, v katerem opozarja njegov pisec na slabe posledice, če je ves izvoz iz države usmerjen le v eno državo. Na to nevarnost smo mi že večkrat opozorili in zato nam je v zadoščenje, da se sedaj isti nazor izraža tudi v beograjskem gospodarskem listu. Argumenti, ki jih navaja beograjski list, so posebno veljavni, ker slone na izkušnji, ki jo je že enkrat doživel srbski narod. Zato smatramo, da ne bo odveč, če članek »Privrednih študij« ponatisnemo tudi v našem listu. Glasi se: Vsi predvojni gospodarski pisci se strinjajo v tem, da je bila naša (sc. srbsika) gospodarska situacija pred carinsko vojno z Avstro-Ogr-sko zelo nezdrava. Izključna odvisnost vsega našega gospodarskega življenja od trga samo ene države je imela slab vpliv na razvoj gospodarstva. Najprej v tem oziru, da se je to enostransko razvijalo tako glede kakovosti ko tu-Zanimivo bi bilo, če bi se teml^j glede vrste proizvodov. Nada-Stevilkam dodale še številke o jje pa je prevelika gospodarska ■uradnih poslopjih, ki so se sezida- odvisnost povzročala tudi servil-la v tem času. Ljubljana potem ne nost dežele v političnem oziru, bi bila na 3,- mestu, temveč daleč I j)a to ni imelo bolj škodljivih po-kje zadaj. Potrebno bi tudi bilo te s]edic, se treba samo zahvaliti da-številke spopolniti s podatki o hi- lekovidnim ljudem, ki so neutrud-potekah, ki leže na teh stavbah, iljjvo dokazovali škodljivost te goda bi se popolnoma jasno videlo, Spodarske politike za naše zuna- milijonov Beograd 620,4 Zagreb 450,6 Ljubljana 286,3 Novi Sad 248,9 Niš 120,3 Skoplje 113,5 Banjaluka 98,3 Split 90,7 Sarajevo 89,7 Cetinje 65,4 vsa druga mesta 400,0 feolik je delež zasebne iniciative in kolikšna je bila pomoč javne roke. Še posebej pa bi bilo zanimivo, če bi se te številke spopolnile tako, da bi videli, koliko se je od leta 1919. dalje sezidalo v naših mestih po zaslugi zasebne iniciative, koliko pa s pomočjo javne roke, pri čemer bi se mogel prispevek na račun vojnih reparacij izkazati tudi posebej. Vsekakor pa kažejo objavljene številke, da je bila stavbena de lavnost zelo velika, vsaj v nekaterih mestih, kakor n. pr. v Cetinju. Terjatve prati Nemčiji znova padle Zadnji izkaz o stanju naših kli-ringov izkazuje nekatere precej nje ko ljenje. notranje politično živ- Ko se je začela carinska vojna ter se je spoznalo, da so imeli ti ljudje prav, se je mogla preprečiti splošna nacionalna katastrofa samo zaradi hitre preorientaci-je vsega našega gospodarstva. Korist te preoriontacijc je bila tako velika, da ije dežela po carinski vojni, ki bi morala pomeniti zanjo izčrpanje sil, hitro napredovala ter našla na novih trgih ne samo možnost prodaje za proizvode dobre kakovosti, temveč tudi trajno jamstvo narodne neodvisnosti ter boljših državnih dohodkov, da je postal državni proračun v letu 1911. aktiven. To urejeno in zdravo stanje državnih financ ni nič drugo ko odsev zdravega gospodarskega življenja v deželi. To je omogočilo, da so se pozneje z lahkoto prenesle vse žrtve, ki so jih pozneje zahtevale balkanska, bolgarska in svetovna vojna. Naša sedanja leta gospodarskega poleta Veliki suficit, s katerim se je zaključilo proračunsko leto, v mnogem oziru spominja na leta po carinski vojni. Značilno je, da so se dosegli dobri finančni rezultati v enem in v drugem primeru po razširjenju naših trgov in po povečanju raznovrstnosti naše gospodarske proizvodnje. — Nasprotno pa je nastala dcficitna trgovinska bilanca sedanjega leta, ki bo brez dvoma imela svoje posledice tudi na proračunske dohodke, v glavnem zato, ker nismo mogli vzdržati tempa naše trgovinske ekspanzije ter da v popolnosti ohranimo osvojene trge. V vzroke vsega tega se nočemo spuščati, vendar pa bi se v bodoče morali ravnati po tej izkušnji, ker sta jo praksa in življenje že dvakrat potrdila kot pravilno, da namreč naše gospodarsko življenje zavisi od treh činjenic: od razširjenosti trga, od raznovrstnosti gospodarskih panog in proizvodov ter od zboljšanja kakovosti naših proizvodov. NOVINARSKI KONCERT 1. decembra NA TABORU 2 godbi za ples Gospodarska bodočnost Češkoslovaške V praških »Narodnih listih« je objavil industrialec dr. inž. teh. h. c. F. Janečck članek, v katerem razpravlja o gospodarski bodočnosti Češkoslovaške. Najprej govori o težkih gospodarskih izgubah, ki so zadele Češkoslovaško zaradi okrnitve njenega ozemlja. Naj pa bodo te izgube še tako velike in bolestne, je vendar treba, da se jim Češkoslovaška takoj prilagodi. Čas igra posebno v takih razme-velike spremembe. Tako so se na-1 rajj zej0 vejiko vlogo. Razmere so še terjatve proti Nemčiji znižale se v srednji Evropi tako izpreme-za 28,5, proti Italiji pa za 4 mili- nQe> da ne sule ostati domače go-jone dinarjev. Tudi naši dolgovi so Lpodarstvo še nadalje neorganizi-se znatno znižali in tako so padli rano jn neurejeno. Če ne bomo ■naši dolgovi proti Madžarski za samj s SVojim delom izvedli te re-1,9 milijona din, proti Češkoslova- organizacije, potem se moramo ški pa za 6,5 milijona Kč. Gibanje prav resno bati, da bodo to reor-kliringov kaže naslednja tabela ganj,zacijo izvedli drugi. Potem pa (vse številke v milijonih dotične ^ ja reorganizacija tudi malo dru- valute): Aktivni kliringi: Bolgarska (redni) din Bolgarska (tur.) din Italija din Nemčija RM Poljska din Turčija din Španija pezet Pasivni kliringi: Belgija belg Madžarska din Romunija din Češkoslov. Kč Švica šv. fr. 15.000 vagonov pšenice kot rezerva 22. XI. 15. XI. 1,69 1,59 0,37 0,83 62,77 66,77 21,95 23,94 1,16 0,69 18,77 18.75 2,93 2,93 2,47 2,46 32,89 34,83 11,04 9,78 153,57 160,10 4,14 4,21 gačna, kakor pa bi si mi želeli. Zato se morajo najti izkušeni gospodarski ljudje, ki pa nikakor ne smejo biti teoretiki, temveč dobri praktiki, ki morajo prevzeti to I nalogo. Obnovitveno delo pa se mora na-I slanjati na naslednje štiri elemente: material, viri energije, človeško delo, volja do vodstva in dela. Dr. Janeček je mnenja, da ni nobeno teh vprašanj nerešljivo. Zla- sti pa pokaže študij materialnega vprašanja, da to nikakor ni tako komplicirano, kakor izgleda .na prvi pogled. V deželi je še mnogo bogastva. To dosedaj neizkoriščeno bogastvo se mora sedaj z delom spremeniti v nove vrednote. Tudi na virih energije n,i Češkoslovaška revna. Predvsem pa je potrebno delo, in sicer složno delo možganov in rok. Članek opozarja, kako silno je napredovala Nemčija s svojim delom, da je postala zopet ena prvih sil na svetu. Ideološka gesla ne smejo vplivati na delo, ker nudi v tem oziru Francija zadostno ostrašujoč primer. Pot za Češkoslovaško je jasna. Vsak mora delati, in sicer trdo delati! Najboljše ljudi iz praktičnega življenja je treba pritegniti k delu. Samo ti ljudje imajo izkušnje, ki so potrebne za rešitev praktičnih narodno - gospodarskih vprašanj. Trdna volja vodilnih osebnosti, privesti narod k boljši bodočnosti, izločitev iz novega dela vseh osebnih interesov pri delu za obnovo države, trdna volja naroda, da se temu vodstvu podredi, predvsem pa do skrajnosti napeto delo vseh, vse to mora v kratkem času roditi pozitivne rezultate. Ljubljana—Sušak Ljubljana—Novo mesto Ljubljana — Logatec — drž. meja drž. ceste skozi mesta din 50.000.000 20.000.000 10,000.000 10,000.000 skupno 209,000.000 din Savska banovina 226,000.000 Med drugimi krediti je tudi kredit za cesto Ljubljana— Sušak 40,000.000 Vrbaska banovina 115,000.000 primorska banovina 100,000.000 drinska banovina 160,000.000 zetska banovina 165,000.000 donavska banovina 225,000.000 moravska banovina 165,000.000 vardarska banovina 220,000.000 Iz teh številk je razvidno, da bo pri teh delih dravska banovina primeroma dobro odrezala. Politične vesti Načrt novih modernih cest 4,5 miliiarde din za 4.135 km novih celf Predvsem bi se dokončala med-I narodna avtomobilska cesta Subo- Ministrstvo za javna dela je izdelalo načrt o zgraditvi novih mo-Načrt ie ministrski Takoj v aaSelta lotijo iehe lemih ^ „ "86 je pojavil predlog, da se nekaj | f ,________A iOKilrTv^ letošnje pšenice določi kot rezerva, da se ne bi ponovilo to, kar se je zgodilo letos pred žetvijo, ko so začele cene pšenici zaradi pomanjkanja blaga kar pretirano rasti bo napravilo skupno 4.135 km modernih cest in bodo stroški za napravo teh cest znašali približno 4,5 milijarde din. Ceste bi se napravile v dveh Strokovnjaki so sedaj izračunali, etapah. Prva etapa obsega napra-da bi zadostovalo 40.000 do 50.000 j vo 2000 km cest, za katere bi se vagonov pšenice rezerve, pa bi bi-1 izdali dve milijardi din. Kredit za la podobna presenečenja ko letos te ceste je zagotovljen s kreditom popolnoma nemogoča. Ta rezerva 500 milijonov din iz 4 milijardne-pa se ne bi ustvarila takoj, temveč ga notranjega posojila, poldruga postopoma. Letos se namerava v milijarda pa bi se dobila š posojila namen shraniti 15.000 vagonov lom pri Drž. hip. banki na pod-ge ice | lagi dohodkov drž. cestnega fonda. tiča—Beograd—Niš—drž. meja, za kar je potrebnih 415 milijonov din. V prvi etapi pa bi se napravile naslednje ceste, za katere so bile licitacije že razpisane in deloma tudi potrjene: V dravski banovini: - din Ljubljana — Jeperca— Lahore —Kranj—Naklo—Jesenice — drž. meja 30,000.000 Maribor—Št. Ilj 4,000.000 Maribor—Slov. Bistrica 30,000.000 Celje—Ljubljana in Celje—Maribor 30,000.000 Ljubljana—Celje 25,000.000 Knez-namestnik Pavle se bo sestal z min. predsednikom Chamberlainom in zun. ministrom Hali-faxom takoj po njunem povratku iz Pariza Romunski kralj Karol je sprejel v Leipzigu maršala Goringa in imel z njim daljši razgovor o gospodarskih odnošajih Nemčije in Romunije. Na pariškem sestanku francoskih in angleških ministrov je bilo doseženo popolno soglasje, ki se nanaša na naslednje točke: 1. Nem-ško-francoska deklaracija se odobrava. 2. Glede oboroževanja in angleške vojaške pomoči je so-glasje enako popolno. Anglija do priskočila Franciji v pomoč s po mili j ona vo j akov in vsemi s 3 _ zračnimi silami. 3. Gledie sp ga vprašanja se zopet vrneta obe državi na prvotni britanski načrt Gen Franco se prizna kot vojsku joča sila le, če se organizira med narodna kontrola in vrnejo vsi prostovoljci, vključno specialistov iz Španije. 4. Zbližanje Francije in Italije se pozdravlja. 5. O kitajskem vprašanju se je razpravljalo o izjavi princa Konoje in svobodni plovbi po reki Jangce. 6. Dosežen je bil sporazum o skupni gospodarski politiki obeh držav v vseh državah Bližnjega vzhoda. 7. Vprašanje beguncev bosta obe državi skupno proučili. Francosko - nemško pogodbo predlagala — po nekih vesteh — Nemčija tudi zato, da bi z njo oslabila slab vtis židovskega pre ganjanja v Nemčiji. Vodja socialistov Blum je objavil v »Populairu« oster članek, v katerem poziva Daladiera k odstopu ker da ne more kupiti zaupanja borznih krogov niti za ceno novih junijskih dogodkov. Samo vlada sloge in narodne edinosti da more obnoviti red v Franciji. Stavka v Franciji se še vedno širi in stavka že nad 100.000 delavcev. Uradno poročilo policije poudarja, da se je posrečilo policiji izprazniti skoraj vse tovarne, ki so 'ih zasedli delavci. Ponekod je pri tem prišlo do bojev ter je bilo več stražnikov ranjenih. Iz Pariza se poroča, da je ministrski predsednik Daladier trdno odločen, da odpor delavstva zlomi. Nekateri tudi že poročajo, da bo proglašeno nad vso Francijo obsedno stanje, če ne bodo delavci nehali stavkati. Južno-afriški minister Pirow je bil sprejet od kancelarja Hitlerja. Nato pa tudi od romunskega kralja Karola, ki je bil isti čas v Berchtesgadenu. Pri nadomestnih volitvah v nekem londonskem okraju je zmagal konservativni kandidat H. Brocke 22.587 proti 16.939 glasovom laburističnega kandidata. Pri prejšnjih volitvah je dobil konservativni kandidat 27.173, laburistični pa le 12.370 glasov. Nazadovanje konservativcev je torej kljub zmagi očitno. Na seji češkoslovaške vlade je bilo soglasno sklenjeno, da se postavi kot skupni kandidat za predsednika republike predsednik naj-višjega upravnega sodišča dr. Ha-cha. Po seji so odšli zastopniki vseh treh vlad k dr. Hachi in mu ponudili kandidaturo, ki jo je ta tudi sprejel. Narodno predstavništvo bo sklicano za sredo, da izvoli novega predsednika republike. O novem razmerju med Nemci in Čehi razpravlja agrarno glasilo »Venkov« in pravi, da je bilo prejšnje razmerje med Nemčijo in češkoslovaško nekako naslednje: Oficialno smo bili za korektne in dobre sosedne odnošaje z Nemčijo, toda v negativnem smislu, ker je veljala Hitlerjeva Nemčija kot nasprotnik. Samo tako sl je mogoče razložiti, da se je v državi s tri in pol milijona zavedne in gospodarsko močne nemške manjšine vodila drugačna politika, kakor pa bi se morala. Komunizem je bil dovoljen, v čisto nemškem mestu, kakor je bil Cheb (Eger) pa so bile vse manifestacije Nemcev prepovedane. Demokracija se je razlagala tako, kakor da bi bilo priznanje nemškega svetovnega nazora greh proti demokraciji. Novo razmerje do Nemčije mora nujno pomeniti tudi nove odnošaje do narodnega socializma. Skozi leta smo navdušeno podpirali demokratične režime, čeprav so nas ti dostikrat zelo razočarali. Bodimo sedaj vsaj toliko trezni, da bomo priznavali resnično moč nedemokratičnih režimov. Na meji Karpatske Ukrajine se obmejni spopadi še vedno ponavljajo. V teh bojih so bili dosedaj poljski in madžarski teroristi še vedno premagani in imeli tudi precejšnje izgube, češkoslovaška vojska je dobila povelje, da z vso odločnostjo nastopi proti teroristom. V zadnjem času pa so ti vpadi ponehali in nekateri se boje da bi mogla nastopiti redna poljska vojska, katere je na meji zbranih več polkov. Poljaki tudi še niso nič zmanjšali svoje agitacije za odcepitev Karpatske Ukrajine od Češkoslovaške. Zadnje češkoslovaške kraje je izročila češkoslovaška Nemčiji. V zadnjem hipu so Nemci odstopili Čehom še tri vasi ter hrib s spomenikom češkega junaka Jana Kozine. Poljska ne bo jamčila za nove češkoslovaške meje, kakor porp^ »Daily Telegraph«. .Akcijo češkoslovaške vlade za Pr^£je °° ignorirala ali pa sporočila, da more priznati nove meje sele potem, ko bi plebiscit v Karpatski Rusiji po: kazal voljo prebivalstva. Angleški list dostavlja, da pa poljska vlada sgaenkrat nei misli na jpboroženo akcijo proti Karpatski Rusiji. Nepričakovano je bilo izdano poljsko uradno poročilo o uspehu pogajanj, ki so se vodila med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Nenapadalni pakt med obema državama ostane v veljavi do 1. 1945. Trgovinski odnašaj! med obema državama se bodo povečali, vsa sporna vprašanja pa se bodo uTedjta . F™ vijo, da je poljsko-rusko zblizanje odgovor na nemško namero ustanovitve samostojne ukrajinske dr- žave- ,v Vladna kriza na Madžarskem se ni rešena. Drž. upravitelj Horthy še nadalje konzultira politične voditelje. V nedeljo je zaslišal tudi prosvetnega ministra grofa Tele-kyja. Encikliko o plemenskem vprašanju pripravlja papež. Enciklika bo nastopila proti nar. socialističnemu plemenskemu nazoru. Predsednik Roosevelt leta 1940. ne bo več kandidiral za predsednika. Baje je priporočil kot svojega naslednika sedanjega ministra za javna dela Hopkinsa. Denarstvo Devizne transakcije po pooblaščenih denarnih zavodih Zaradi omejitve deviznih transakcij za podjetja, katerih lastnik ali družbenik je tuji državljan, so nastale razne težkoče ter je sedaj Narodna banka svoja navodila v toliko ublažila, da smejo pooblaščeni denarni zavodi na račun domačih tvrdk, katerih lastniki so inozemski državljani, opravljati devizne transakcije brez odobre-nja Narodne banke v teh primerih; 1. če imajo inozemski lastniki domačih podjetij dovoljenje naših oblasti za bivanje v državi za dobo enega leta ter če velja dovoljenje v trenutku izvršitve transakcije vsaj še en mesec; 2. če vrše domače tvrdke, ki so last inozemcev, vplačila v pocdi-nc kliringo do zneska 200.000 din. Obtok bankovcev se je zopet zmanjšal Izkaz Narodne banke z dne 22. novembra navaja naslednje važr-nejše spremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 0'3 na 1.893,3. Devize izven podloge so narasle od 469'7 na 522,0, torej za celih 52. Zmanjšal se je obtok kovanega denarja ter je zato zaloga kovancev v Narodni banki narasla za 6,9 na 362,2. Posojila so se zopet zmanjšala, vendar v mnogo manjši meri ko prejšnje tedne. Menična posojila so padla za 1,9 na 1.755,3, lombard-na pa so narasla za 0.6 na 39,2. Razna aktiva so so povečala za 14,3 na 2.367,0. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 124 na 6.576,0 ter s tem že skoraj dosegel višino, ki jo je imel pred 30. septembrom. Narasle pa so obveze na pokaz za 179,4 na 2.516,6. Zaradi velikega dviga obvez na pokaz se je tudi kritje znižalo od 26'91 na 26.75%, samo zlato kritje pa od 26'78 na 26'62 %. Obrestna mera še vedno ni znižana. * Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici sporoča, da bo s 1. januarjem na zahtevo začela izplačevati vse vloge do 10.000 din. Dosedaj je izplačevala vloge do 7000 din. Hranilnica je dobila že za poldrug milijon din novih vlog in je mogla zopet začeti dajati posojila. Francoska banka je znižala diskont od 3 na 2'5%. Obtok nemških bankovcev se je znižal za 124,7 na 7208,7 milijona RM. Celotni obtok vseh plačilnih sredstev pa je padel od 9506 na 9253 milijonov RM, a je še vedno za 2497 milijonov RM višji kakor pred enim letom. Rentabilnost motornih vlakov Letos se je tudi naša država odločila za uvedbo motornih vlakov, zaenkrat na daljšo razdaljo le na ozkotirnih progah med Beogradom in Dubrovnikom ter med Brodom in Sarajevom. Za poskušnjoso tudi že vozili motorni vlaki na glavni progi med Beogradom in Zagrebom, ki so dvakrat na dan premerili približno 430 kilometrov dolgo razdaljo v dobrih petih urah. V načrtu je tudi, da bi kasneje vozili motorni vlaki tudi do Ljubljane in v sezoni tudi do Bleda. Konkretnih sklepov pa doslej še ni, vsaj v javnost niso prodrle vesti o tem. Naša železniška uprava je dolgo oklevala, končno pa se je le odločila za uvedbo brzega prometnega sredstva, ki ga poznajo dandanes že vse napredne države. Le poglejmo Nemčijo, kjer drve po večkrat na dan motorni vlaki, se-stoječi navadno iz dveh vozov, med glavnimi mesti z brzino 160 kilometrov na uro. Razdaljo med Berlinom in Koelnom na primer, ki je še nekaj večja kot od Beograda do Ljubljane, premerijo ti kratki, a elegantni in predvsem udobni vlaki v 3% do 4 urah. Prometna letala so torej le še enkrat hitrejša. Ti vlaki so vedno popolnoma zasedeni, kar je tudi razumljivo, saj so za poslovne ljudi, ki imajo opraviti v glavnih trgovinskih središčih, bolj primerni kot avtomobili, v prvi vrsti ker je vožnja z njimi cenejša. V še večji meri kot na velike razdalje uporabljajo že povsod motorne vlake v lokalnem prometu, za kar so naravnost ustvarjeni. V časih, ko ne vozijo parni vlaki, potniški in brzi, napravijo tako rekoč izprehode na krajšo razdaljo in vzamejo do sto potnikov s seboj. Motorni voz je vedno pripravljen, ni treba kotla kuriti že nekaj ur pred odhodom, kakor se mora pri parnih lokomotivah. Čim stoji nekaj minut na postaji, se že ustavi motor in tako varčuje s kurivom. Rentabilnostni računi so doslej še povsod pokazali znaten večji dohodek motornih vlakov v korist železniški blagajni. Ni dvoma, da bi tudi naša železniška uprava, ako bi uvedla motorne vlake na krajšo in daljšo razdaljo v Sloveniji, napravila prav dobro kupčijo, ne glede na to, da bi s tem potujočemu občinstvu zelo ustregla. Nekaj številk menda ne bo odveč. Srednjevelik motorni voz stane nekako 2 milijona dinarjev, in napravi v svojem »življenju« najmanj milijon kilometrov. Ako prevozi povprečno 100.000 kilometrov na leto, je v prometu deset let, bo pa še veliko dalje, ker ne trpi toliko kot avtobusi. Mestni avtobusi v Mariboru ua primer, ki so jih zadnje čase dali v ropotarnico, imajo vsi nad 600.000 kilometrov za seboj, železniški vozovi pa vzdrže precej več. Amortizacija bi torej znašala na kilometer nekako 2 dinarja. Z amortizacijo in kurivom (nafto, ki je mnogo cenejša kot bencin) vred računajmo vso režijo 4 do 5 dinarjev na kilometer, dočim znaša pri avtobusih režija povprečno 6 do 7 dinarjev. Ako napravi voz povprečno 300 kilometrov na dan, znašajo stroški 1200 do 1500 dinarjev. Prostora v motornih vlakih je nekako za 50 potnikov, če ima priklopni voz pa 100. Ako računamo voznino le 30 par na kilometer, vrže vsak prevoženi kilometer 90 dinarjev. Vzemimo, da uporablja vlak nekako 40 potnikov (na vsej progi se jih bo peljalo seveda več) na dan, dobimo 3600 dinarjev, torej trikrat toliko, kot znašajo režije. Dobiček železniške uprave je torej očiten. Pri tem pa slone gornji dohodki na cenah III. razreda potniškega vlaka, dočim se v Bosni računajo cene drugega razreda brzega vlaka, ki so najmanj še enkrat tako visoke, zraven tega pa se pobira še posebna pristojbina od 20 do 40 dinarjev za potnika. Da se frekvenca dvigne in s tem poveča rentabilnost, bodo odslej priklapljali motornim vozom še po en navadni voz III. razreda, ne da bi se s tem brzina vlaka bistveno zmanjšala. Te številke dovolj jasno govore za to, kako zelo se motorni vlaki obnesejo. Investicije niso tako ogromne, da jih tudi naša železniška uprava ne bi zmogla. Malo dobre volje, pa bo tudi naša pokrajina in zlasti proga Maribor— Ljubljana dobila tako zelo potreb- ne motorne vlake. A. B. Žitna trgovina počiva Tendenca za žito je zadnje čase stalna, za mlevske izdelke pa nestalna. Promet zelo slab, skoraj da vsa kupčija počiva. Cene so poskočile pri koruzi za din 2,50, pri ovsu prav toliko, pri ajdi (štajerski) pa za din 10'— pri 100 kg. Ostale vrste žita so notirale brez izprememb. Moka (pšenična) vseh vrst je popustila za din 5'— pri 100 kg, za isto toliko tudi debeli pšenični otrobi, medtem ko so se drobni pšenični otrobi pocenili le za din 2'50 pri 100 kg. Na kako zboljšanje v trgovini z žitom in moko ni računati. Preskrba pasivnih občin s koruzo in moko! Da priskoči na pomoč revnim kmetovalcem s pravočasno preskrbo zadostnih količin koruze in moke za preživljanje, bo ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje po kr. banski upravi dravske banovine, oddelek za socialno politiko in ljudsko zdravje, tudi letos izdajalo občinam »uput-nice« za znižani železniški prevoz koruze in moke. (Mi bi seveda želeli, da se te »uputnice« sploh ne bi več izdajale, ker so se godile z njimi številne zlorabe.) Take uputnice za znižani železniški prevoz so oblasti izdajale vselej, kadar se je pokazala potreba preskrbe revnih kmetovalcev z najnujnejšimi živili. Seveda pa je potrebno, da si predstojniki občin pravočasno priskrbe te vozovnice za znižani železniški prevoz. Svoječasno je veliko občinskih uradov izvršilo nakup tega blaga direktno s posredovanjem Ljub- ljanske borze za blago in vrednote. Vsi ti občinski uradi so se lahko prepričali, da so po Ljubljanski borzi kupljeno blago prejeli res v brezhibni kvaliteti in po najnižjih dnevnih cenah. Borzna pristojbina znaša za lOtonski vagon din 100‘—, za 15tonski vagon pa din 150'— in so v tej pristojbini že všteti vsi brzojavni, telefonski in drugi poštni stroški. Ta pristojbina je torej tako malenkostna, da radi nje ne more biti nikakršnih pritožb — tem manj, ker borza skrbi predvsem za to, da pridejo kupci v zvezo z zanesljivo dobrimi dobavitelji, ki v vsakem pogledu izvrše dobave natančno in vestno po kupni pogodbi. Borzno tajništvo (Ljubljana, Gregorčičeva ul. 27/11.) je vsem občinskim uradom za sleherno informacijo radevolje na razpolago in daje vse potrebne podatke ter nasvete — ustno ali pismeno — popolnoma brezplačno. Blagovno tržišče Tendenca za deželne pridelke je nespremenjeno čvrsta, za ostalo blago zelo trdna. Promet nezadovoljiv, cene deloma stalne, deloma v stalnem porastu. Zadnje čase je veliko povpraševanje po belem fižolu, in sicer na bazi din 280'— za 100 kg. Tudi po masti je razmeroma znatno povpraševanje ob trdnih cenah. Dobave - licitacije Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 29. novembra ponudbe za dobavo raznih revij za leto 1939. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno RogaSko mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 1. decembra ponudbe za dobavo raznih grafičnih predmetov. Direkcija pomorskega prometa v Splitu sprejema do 6. decembra ponudbe za dobavo državnih zastav za pomorske svetilnike. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 8. decembra ponudbe za dobavo 40 kg laka za izoliranje; 9. decembra rudarskih nepremočljivih oblek; 15. decembra raznega elektrotehničnega materiala. Gradbeni oddelek direkcije drž, železnic sprejema do dne 9. decembra ponudbe za dobavo prenosne motorne brizgalne. Licitacije Dne 5. decembra bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 900 m’ desk in 120 ms letev za potrebe tobačne tovarne v Ljubljani in Banji Luki. Dne 3. decembra bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo bakrenih plošč in omo-tačev; dne 16. decembra profilne medenine za vagonska okna; 21. decembra 43.360 kg jekla za izdelavo lokomotivnih ploščic in rezervnih delov; 22. decembra 242 komadov valjev za kisik. Dne 16. decembra bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo jelenjih kož. Prodaja Dne 29. novembra se vrši v skladišču Glavne carinarnice v Ljubljani licitacija za prodajo raznih predmetov. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.) Delež Nemčije v naši zun. trgovini vedno večji Po uradnih podatkih so bili naši trgovinski odnošaji z Nemčijo v prvih 10 mesecih naslednji (vse številke v milijonih din): Izvoz 1938 1937 Nemčija 1.373,2 1.048,8 + 324,4 Avstrija 300,8 697,6 — 396,8 skupno 1.674,0 1.748,4 — 74,4 Uvoz 1938 1937 Nemčija 1.365,4 1.387,8 — 22,4 Avstrija 304,6 436,0 —131,4 skupno 1.670,0 1.823,8 — 153,8 Obseg zun. trgovine je sicer zaradi splošnega nazadovanja zunanje trgovine nekoliko manjši, vendar pa je izvoz narastel od 34,11% na 41,92%, dočim je uvoz nazadoval le od 42,76 na 40%. Ivan Malgaj: Nekaj iz zgodovine naSih cehov V severnem delu Slovenije je bila domača obrt že od nekdaj dobro razvita in razmeroma na visoki stopnji. Med najbolj razvite spadajo one panoge domače obrti, ki služijo s svojimi izdelki človeku v vsakdanjem življenju, predvsem obleka in obutev iz tvarin, ki jih človek pridela in proizvaja na rodni grudi; nadalje posoda za kuhanje in za shranjevanje hrane. Na žalost pa so začeli industrijski proizvodi že v drugi polovici prejšnjega stoletja izpodrivati domačo obrt in danes na deželi ne izdelujejo več oblačil iz doma pripravljenega platna. Le redko kje še naletiš na sušilnico za konoplje, na torišče in njegovo orodje, obstoječe iz terič-nika in tolkača za lan. Utihnile so brhke in zgovorne terice. Predica j® že zdavnaj spravila kolovrat na podstrešje. Trgovina jima ponuja na videz boljšo, a kar je glavno: moderno gosposko blago. V spomin na nekdaj tako čislano in cvetočo domačo obrt sameva tu in tam v kakšnem kotu podstrešja odlomek kolovrata, pri katerem je predica kazala svojo spretnost, domači pa so se zbirali okoli nje in si krajšali dolgočasne zimske večere z zgodbami in petjem. Hud udarec domači obrti po mestih in trgih so zadale razne zadruge ali cehi, ki so imeli izključno pravico do rokodelstva. Obrtniki so postali poseben stan s svojimi pravicami. Kmetski človek ni smel več prosto prinašati svojih izdelkov v mesto na prodaj, ako ni bil član zadruge. Domača obrt je propadala. Ni čudno, da se je večina obrtnikov naselila v mestih in trgih, saj je bilo tu dosti imenitnih in premožnih ljudi, ki so dajali obrtniku dovolj zaslužka. Tu so bili redni sejmi, katere so obiskovali okoličani od blizu in daleč. Odkar so se mestni obrtniki združili v zadruge ali cehe, se je obrtniški stan začel lepo razvijati. Rokodelske zadruge so imele v začetku le verske namene in so bile podobne cerkvenim bratovščinam, ki so skrbele za povzdigo službe božje; ustanavljali so svoje oltarje in praznovali svojega patrona. Take bratovščine so imeli v manjših krajih vsi obrtniki prvotno skupaj. Tako so si v Celju tesarji, kamnoseki in zidarji osnovali skupno bratovščino, ki je bila utemeljena z ustavnim pismom s 1 avgustom 1753. V to bratovščino niso bili včlanjeni oni štancarji, ki so kot »fre-terji« (Storer) v Šibeniku poleg Sv. Jurija pri Celju klesali mlinske kamne in žrmlje in jih razpečavali po Spodnjem Koroškem, Srednjem in Spodnjem Štajerskem, na zapadnem Ogrskem, Hrvatskem itd. Ko je ta obrt cvetela, se je na leto po železnici prevozilo 600 do 650 komadov v približni teži od 180.000 do 217.500 kg. Seveda se je lepo število kamnov izvažalo tudi v one kraje, kjer ni bilo železnice. Razen že prej omenjenih skupnih cehov so si tudi slovenjebistriški podkovači in kovači za sekire ustanovili skupno bratovščino in jo z ustanovno listino 30. januarja 1675 utemeljili. Ta privilegij je bil na novo potrjen 28. februarja 1733 in 16. aprila 1755. Pozneje, ko so se rokodelci vedno bolj množili, so se te bratovščine ločile po posameznih strokah. Tako so iz cerkvenih društev nastale strokovne organizacije, ki so imele važne obrtne, trgovske in tudi politične pravice in so popolnoma združile vse vrste rokodelstva, zato tudi nihče ni smel izvrševati obrti, če ni bil član kake zadruge. V vsem graškem zborničnem okrožju, ki je po letu 1852. obsegalo graško in mariborsko okrožje so 1. 1856., t. j. kratko pred uveljavljenjem (1859) novega splošnega obrtnega reda, ugotovili 1041 tkalcev, ki so se poleg poljedelstva pečali tudi s tkanjem. Povprečno so natkali 363.470 lahti platna iz lanu, 8860 lahti platna iz konoplja in 1459 lahti damasta in dvanitnika. K novi šegi v oblačilu je mnogo pripomogla predilnica v Št. Pavlu pri Preboldu. Temeljni kamen za predilnico in tkalnico za bombaževim) je položil 1. 1839. nadvojvoda Ivan. Sicer je tovarna začela obratovati že 1. 1842., toda pravico do proizvajanja je dosegel vitez Angelo Granisheri šele 1. 1852. Podjetje je kasneje kupil Rafael Cardahy in po večletnem prestan-ku je tovarna ponovno začela obratovati 1. 1870. Takrat je bilo v njej zaposlenih 122 moških, 160 žensk in 71 otrok. » barva. plesira in 7p u 9/1 lirah kemično snažt £B # £4 Uidi? obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Italijanske ladje za romunski petrolej in poljski premog Dunajska »N. freie Presse« po- Izvoznikom živine Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da bo odslej sprejemal prijave za izvoz živine v kontingentirane države do 15. vsa-1 roča, da je bil dosežen med Ro-kega meseca. Vse prijave, ki bi munijo in Italijo sporazum, po prišle na zavod po 15., se ne bodo katerem bo Italija dobavila Ro-vpisale v sezname in se bodo vrni- muniji ladje, ki jih bo plačala le pošiljatelju. Prijave je treba Romunija z nafto. Istočasno pa poslati posebej za živo in posebej sondira italijanska vlada tudi teza zaklano živino. Nadalje se mora ren za soudeležbo italijanskega v prijavi natančno navesti, če hoče kapitala pri romunskih petrolej-izvoznik izvoziti svinje za dunaj- sikih družbah ski kontingent (v bivšo Avstrijo) Podoben dogovor bo sklenila ali za nemški kontingent, za go- Italija tudi s Poljsko. Italija bi vejo živino pa, če naj gre ta na dobavljala premog na Poljskem, dunajski svobodni trg ali naReichs- ki bi se po morju dovažal v Ita-stelle za nemški kontingent za go- lijo. Ustanovila bi se italijansko- vejo živino. poljska pomorska družba, ki bi skrbela za pomorski promet med Poljsko in Italijo ter italijansko Družba za UVOZ Italijan- Afriko. Potrebne ladje bi dala na skih tekstilnih izdelkov razpolago Italija. V Beogradu se je ustanovila delniška družba za uvoz italijanskih I Avstrijski tobačni monopol tekstilnih izdelkov. Delniški kapi- ge nej|a tal te družbe znaša samo pol milijona din, kar je dokaz, da je za V Nemčiji ni tobačnega mono-družbo močan činitelj, ki bo skr- P<>la in zato se tudi avstrijski ne bel za potrebno finansiranje na- uiore ohraniti. Sedaj je sklenje-menov družbe. Ustanovitelji druž- [ no> da se spremeni avstrijska drž be so naslednja italijanska velepodjetja: SNIA Viscosa (Societa Nazionale industria applicazioni viscosa), Manifattura di Altessano, Manifattura maglieri in Toroitura di Vittorio Veneto. Vse te družbe imajo svoj sedež v Milanu. Ustanovitev nove družbe pomeni, da se Italija nikakor ne pusti tobačna režija v delniško družbo, katere delnice pa bo prevzela nemška država. Nemci obljubljajo Avstrijcem, da bodo po odpravi monopola kadili -boljši in cenejši tobak. S tem bo zaključena zgodovina avstrijskega tobačnega monopola, ki sega v konec 17. oz. začetek 18. stoletja. Največji razmah je dosegel avstrijski tobačni monopol pred začetkom svetovne vojne, ko je bil lastnik 30 velikih tobačnih tovarn, 17 -samostojnih prodajnih skladišč in 8 odkupnih postaj za tobak. Cisti dohodek monopola je znašal na leto okoli četrt milijarde kron (takrat skoraj zlatih kron). Po 1. 1918. je izgubil monopol mnogo tovarn, a tudi vse odkupne postaje. Vendar pa je dosegel pri 287 milijonih bruto dohodka 210 milijonov šilingov čistega dobička ali eno sedmino vseh državnih dohodkov Avstrije. Ob koncu leta 1936. je bilo zaposlenih v vseh tobačnih tovarnah okoli 6000 delavcev in nameščencev. Monopol je imel še 9 tovarn, tobak pa se je prodajal v 16.000 trafikah, od katerih pa sta bili 2 tretjini zvezani z drugimi obrati. Povpraševanja po našem blagu v tuiini Olomuc: vino, Thessaloniki: sesalke za 817 818 vodo, 819 — Hamburg: koščice bre-izriniti iz našega trga. Konkurenca I skev, fižol, sočivje, orehi, italijanskemu tekstilnemu blagu v ^ 820 — Sousse: suhe češplje, fi-naši državi je zlasti narasla za ča- žol, oves, krma, sa sankcij in sedaj po priključitvi 821 — Helsinki: bižuterija (mo-sudetskega ozemlja k Nemčiji, derna, a tudi cenena, ko broše, pr- Glavna konkurentioja Italiji je stani itd.), Nemčija, ki deluje tudi z izvoznimi 822 Dunaj: seno, premijami. Delo nove italijanske 823 — Thessaloniki: doge za družbe bo olajšano sedaj tudi z sode, novo jugoslovansko-italijansko tr- 824 Atene: žitarice, gov-insko pogodbo, ker je poveča-1 825 Adelaide (Avstralija): fi- nje našega izvoza v Italijo pred-1 žol, grah, vsem odvisno od povečanja Hali- 826 - London: sita iz konjske janskega izvoza v Jugoslavijo. Ver- žime, jetno je zato, da bo mogla nova 827 - Thessaloniki: gumbi, družba delati z uspehom. Drugo je 828 — Le Caire: stekleno blago, seveda vprašanje, če bodo od tega PaPiL ustrojene kože, klej, kovin- prizadete naše domače tekstilne ski proizvodi, London: verige za živino, Thessaloniki: štedilniki tvornice. 829 — Thessaloniki: marmo-r, 830 — Atene: parketi, 831 — Los Angelos (Kalifornija): razni proizvodi, ki bi se mogli plasirati v U. S. A., 8-32 — Thessaloniki: sardine in salame. Konferenca načelnikov generalnih štabov balkanskih držav se začne v ponedeljek v Atenah. Min. predsednik dr. Stojadinovič je imel v nedeljo v Bjelini velik Angleži nameravajo v Jugoslaviji ustanoviti veliko tekstilno tovarno »Jug. Kurir« poroča, da namerava veliki- angleški tekstilni koncern postavi-ti v Jugoslaviji veliko tekstilno tvornico, ki- bi proizvajala med drugimi izdelki tudi sukanec. Koncern je pripravljen, da vloži v to tovarno 60 milijonov din. Tovarna bi se postavila v Srbiji. Ce so Angleži pripravljeni, da investirajo tako veliko vsoto v tekstilno tovarno v Jugoslaviji, I šhod, ki se ga je udeležilo 60 tisoč potem je to pač jasen dokaz, da ^udr^Shod^^e^ gvord^m računajo z dobrim obrestovanjem min precisednik dr. Stojadinovič. naloženega denarja. Iz njegovega govora posnemamo Ali ne bi tudi slovenski trgovci naslednje glavne misli, poskusili ustanoviti podob«. t