september ,16_SJljudmiIa 17~N 1«. pobink. 18 P, Tomaž, Vil. T Januarij 20 S Kv.-Evstahij + 21 C Matevž 11 p Kv.-Emeran + 28 S Kv^-Tekla _+ H N" 17. pobink. 25 P Sv. Pacifik, sp. 26 T Justina il ? Kozma in Dam. « C Venoeslav S . 29 P Mihael + S Jeromij AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLO VENSKI LIST V, AMERIKI iGeslo: 'Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vi . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. / (Official Organ of four Slovenian Organisations I NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (NO.) 179, CHICAGO, ILL., TOREK, 19. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 19, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII« Sovjeti zasedajo jrzhodni del ^oljska na tem, da bo razdeljena med Nemčijo in Rusijo. — Sovjetske čete prodirajo v državo vzdolž 500 milj dolge vzhodne meje. — Poljska vlada pobegnila v Rumunijo. ki NAPAČNI SE ODZVAL POZIVU London, Anglija. — Za zabavo je ministoerstvo za informacije zadnji teden priobčilo zanimiv {incident. Na neko naborno postajo je stopil neki stari možak s celo vrsto me-dalij na prsih in zahteval, da pride pred poveljujočega častnika. Ko ga je ta sprejel, se mu je mož izrazil, da mora biti Anglija v skrajnem pomanjkanju za voja|ke, ko so celo njega poklicali kot rezervista, das^i ima že 87 let in je zapustil vojaško službo pred 30. leti. — S poizvedovanjem se je pozneje ugotovilo, da je bil Novi položaj pretresel Anglijo Angleška in francoska vlada v posvetovanju, kako stališče naj se zavzame napram novemu položaju. — Chamber-lainova objava pred parlamentom pride to sredo. — Angleško javno mnenje ogorčeno. Berlin, Nemčija. — Poljska gre z naglimi koraki ena-usodi nasproti, kakoršna je zadela pred pol letom njeno s°sedo Cehoslovaško: Njen neodvisni obstoj se bliža koncu in njeno ozemlje se razdeljuje med obe mogočni sosedni državi, Nemčijo in Rusijo. Nemčija si je s pomočjo 0r°žja že podvrgla več kot polovico države na zapadu, ,... .... . -. i j r> • • i j. i i mobilizacijski poziv poslan po- hodni del pa zaseda Rusija, katere armada je pričela j motoma temu starčkUj name_ hirati preko meje v nedeljo. |8to njegovemu vnuku. Kje se nahaja poljska vlada sama, se v ponedeljek ju-tro ni moglo natančno ugotoviti. Znano je le toliko, da je Vecina vladnih uradnikov, s predsednikom Moscickijem Čelu, pobegnila preko meje v Rumunijo. Tja so se Ur^aknili tudi zastopniki tujezemskih držav. Nasprotno se je Varšava sama, dasi obiegajia od vseh strani, še upi-fa'a podaji in nevarnost je obstojala, da jo bo nemška arti-ei"ija PO K AT. SVET V popolnoma razstrelila, ne bo 'nehala z odporom. Odločilni udarec j'e prišel za ko so sovjetske čete |lličele korakati v njeno ozem-!Je- Ta svoj čin razlaga Rusi-8 trditvijo, da poljske drža-Ve kot take itak ni več, ker se ftjeno vlado ne ve, kje je, p' da so sovjeti pričeli zaseda-.l ozemlje le zato, da obvaru-> svoje narodnostne manj-llle tamkaj pred grozečo j^rhijo; ti d v e manjšini so eWusi in pa Ukrajinci. Do j^nedeljka zjutraj so prodrli pUsi nad 50 milj globoko v °'jsko in sicer vzdolž cele ^hodne meje, od Latvije dlo junije, na fronti 500 milj ^aziji, ki rajajo veselja nad ,eIikanskimi uspehi, katere je jetske armade v poljsko državo vrši popolnoma v sporazumu z Nemčijo ter, da je že določeno, v kakem razmerju si boste obe velesile razdelili plen, namreč na temelju pogodbe, sklenjene med Nemčijo in Rusijo v Brest Li-tovskem 1. decembra 1917. Ako bo res ta pogodba obveljala, potem utegne ostati od' Poljske j civilizacije — London, Anglija. — Kardinal Hinsley je izdal odredbo katoliškim nunam, naj svoja pokrivala in pajčolane nekoliko preuredijo, in sicer zato, da bodo lažje in hitrejša nataknile plinske 'maske v slučaju potrebe. — Washington, D. C. — Father E. A. Walsh z Georgetown univerze, ki se je pravkar povrnil iz Evropi?, se je izrazil, dia utegne sedanja vojna pomeniti konec zapadne Ta vojna;, pravi, (lo; ske Se&la njih armada na Polj- odločno pobijajo vsako ^°žnost, da bi utegnilo priti Z16** njimi in Rusijo do kakega ^Pada zaradi Poljske. Pov- ( rJajo, da se korajkanje sov- 'ko predstavljati. --- vendarle še majhen kos, ki bo ločil obe sosednji velesili. O končnem udarcu, ki je za del Poljsko, trdijo naziji, da pomeni usoden udarec tudi za britanski imperij. Predvsem pov darjajo, da bo morala Anglija, ako hoče ostati dosledna in se držati svoje besede, zdaj napo vedati vojno tudi Rusiji, ko je tudi ta vpadla v Poljsko, kateri je garantirala Anglija pomoč pred vsakim vpadom od zunaj. Ako se bo Anglija res k temu odločila, potem stopi vojna v popolnoma nov stadij m zavzame obseg, katerega si je zdaj še tež- je popolnoma nekaj drugega, kakor so bile prejšnje.' — Pariz, Francija. — Eden tukajšnjih katoliških listov je prejel s Češke poročilo, da je nazijska tajna policija vdrla v Pragi v stanovanje kardinala Kasparja, da najde proti njemu kake obtežilne dokaze; njih preiskava pa je bila brezuspešna. — Milwaukee, Wis.— Sijajno so se izkazali tukajšnji ka toličani zadnjo nedeljo teden. Na poziv nadškofa Stritcha se jih je namreč zbralo v Marquette stadionu celih 60,000. Zborovanje je bilo sklicano v svrho molitve za mir. Husija si zavarova' la hrbet v Aziji Oglas; v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar cspeh! KORAKI JUGOSLAVIJE Vlada do skrajnosti omeji izvoz zi'Jvil. Belgrad, Jugoslavija. — Tukajšnja vlada je uvidela potrebo, da se dlržava sama založi s potrebnimi živili do skrajne meje za vsak slučaj, ki utegne nastopiti. V to svrho nameravaj omejiti izvoz živil v tuje-zemstvo in obenem se pogaja z Italijo za uvoz večjih količin riža. V načrtu je irriela vlada tudi, da se omeji uporaba gasolina, toda s to odredbo je še odložila na prošnjo tuje zemskih petrolej&kih družb. -O v,i SKRAJNA VARČNOST NEMCEV Berlin, Nemčija. — Kakor hitro je na Poljskem v kakem kraju končana bitka, pridejo posebni oddelki mož, ki imajo nalogo, da poiščejo in poberejo vsak košček kovine. Tako morajo zbrati prazne pa-trone, kosia granat in arapnel ter jeklene čelade. Vse to se pošlje v tovairne, da se prelije in ponovno uporabi. DOLGA JEČA ZARADI MILA Berlin, Ne'mSija. — Na 18 mesecev zapora je bil zadnji petek obsojen v Berlinu neki Gustav Schmidt, star 53 let, in sicer pod obdolžbo, da si je skril doma mila in drugih pralnih potrebščin v vrednosti 70 mark. Po sedanjih omejitvah je upravičena vsaka oseba v Nemčiji le na izredno malo količino miilai. Iz Jugoalavijm Monštranco in kelih, ki sta bila ukradena v cerkvi v Zgornji Polskavi, so našli pod smuško skakalnico na Bet« navi. _ Nekdanji lastnik šmarjeških toplic, je nenadoma preminul. — Drugo iz domovine. London, Anglija. — Tukajšnja vlada je z intenzivno pozornostjo zasledovala v nedeljo izpremenjeni položaj na Poljskem in v političnih kro-gim se je mogel opaziti alarm nad grozečimi možnostmi, ki utegnejo nastopiti. Vprašanje je obstojalo, kako naj se razlaga korak Rusije, ko je vdrla na Poljsko, in, kake posledice utegne to imeti. Angleška in francoska vlada ste imeli dolgo posvetovanje in pričakuje se, da bo min. predsednik Chamberlain objavil stališče, na katerega se bo Anglija postavila, to sredo v parlamentu. Nasprotno pa kaže javno mnenje ogorčenje nad početjem Rusije. Eden vodilnih listov piše, da so se dosedanje tople simpatije Anglije do Poljske zdaj razplamtele v ogenj in da je tragična usoda te države le še podžgala Anglijo in njene zaveznice, da nadaljujejo vojno za principe, zaradi katerih so vojno začele. Usoda Poljske, povdarja list, se ne bo odločila v Poljski sami, marveč kje drugje. -o-■ BIVŠI SENATOR UMRL Chicago, 111. — V Daytona Beach, Fla., kjer je prebival zadnja leta, je pretekli petek preminul bivši illinoiški senator Lawr. Y. Sherman, star 80 let. Pokojni je bil svoječasno prominentna politična osebnost in se je v 1916 celo delovalo na to, da se ga nominira za predsedniškega kandidata na republikanski listi. V sena-tu je služil od leta 1913 do 1921 ter je bil eden tistih, ki so preprečili, da Amerika ni odobrila verzajske mirovne pogodbe. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' se ^oskva, Rusija. — Predno Rusija odločila za svoj va J1' korak na zapadni meji, nam-c' da je vkorakala v poljsko emlje, si je previdno prej za-/*rovala Svoj hrbet v Aziji, da 0 ^hko na ta način obrnila vso Jo pozornost Evropi in imela jQ kontrolo dogodke, ki utegne-Nastopiti tamkaj. V to svrho Zatf- Sporazumela z Japonsko in 8 Mučila z njo medsebojne do-anje sovražnosti. lti_K°ncem zadnjega tedna se je j an° objavilo, da se je med jonsko in Rusijo sklenilo pre- NA VARNEM V PRISTANIŠČU padalni pakt med obema državama. Ako bo res do tega prišlo, potem bo to značilo eno novih diplomatskih zmaga za Hitlerja. Že izza časa, ko se je med Nemčijo in Rusijo sklenil nenapadal-ni pakt, si je namreč Hitler prizadeval," da bi podobni pakt dosegel tudi med Rusijo in Japonsko S tem, kakor se računa, je imel v načrtu doseči dvoje: Prvič bi preprečil, da bi se Japonska združila z Anglijo, drugič pa bi imel Rusijo popolnoma na svoji strani. Z upravičenostjo se lahko pov- ob Je.in' da se s tem Prenehajo darja, da je novi sporazum,med • ^jni spopadi, ki so se doga- Rasijo in Japonsko dalekosežne- 3ali - med četami obeh držav na'ga pomena Jl ob Mandžukuo, in sicer že b0 Srede maja.; Nasprotno pa se i^estavila komisij a, ki bo mir-Potom določila meje. ^ Neuradnih virov se trdi, da emu premirju sledil nena- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da sc nanj na-roče! Tri velike potniške ladje, ki so zasidrane v newyorskem pristanišču. Dokler so tamkaj, se lahko čutijo popolnoma varne, toda na odprtem morju kaj lahko postanejo žrtev vojne. Na levi je francoska ladja Normandie, v sredi angleška Queen Mary, in na desni je manjša italijanska ladja Roma. Dober plen orožnikov Maribor, 23. avg. — Pred dobrim tednctai je bilo poroča-no na tem mestu, da so orožniki dobili v roke nekaj članov nevarne rokovnjaške tol-pla, ki je bila strah kmetov v okolici Slovenj egradea. Glavni vodja te tolpe Anton Rogan. in še nekaj drugih, se je za nekaj časa spretno umaknilo očem postave. Te dni pa so orožniki dobili v roke Eoga-novo ljubico Pavlo Vezovniko-vo. Najvažnejše dosedanje priznanje PaVle Vezovnikove je, da sta Milan Peša in I. Jazbin-šek izvršila nedavni vlom v župno cerkev v Zgornji Polskavi, iz katere sta odnesla moštranco, kelih in tudi nekaj gotovine, ki sta jo izmaknila iz puščice. Izpovedala je tudi, da sta monštranco in kelih skrila pod smuško skakalnico na Betnavi v bližini betnav-skega gradu ob vznožju Pohorja. Studenški orožniki pa so v teku današnjega dne preizkusili resničnost izpovedb Roganove ljubice z ogledom na kraju samem. V nasprotju s prvotnim zanikanjem vsake krivde je Eo-ganova ljubica sedaj priznala, da je videla, kako so prihajali razbojniki v nočnih urah k Jazbinšku s polnimi Nahrbtniki jestvin in raznih drugih ukradenih predmetov. Iz Planine ob Sevnici pa je prispela vest,da so zajeli tam kaj orožniki zasledovanega studienškega čevljarja Ivana Jazbinška, pri katerem so imeli Roganovi pajdaši svoje za točišče in skrivališče. Nedvomno 'bodo tudi njegove izpo-vedbe precej razčlistile dosedanja priznanja Pavle Vezovnikove. Poizvedbe za kolovod jo te žalostne druščine Anto nom Roganom pa se intenzivno nadaljujejo. Smrt samotarskega bogataša Novo mesto, 23. avg. — Blizu Šmarjeških toplic je živel v svoji vili samotarsko življenje nad 50 let stari zasebnik in rezervni poročnik Alojzij Zaje. Mož je bil na glasu, da je kot nekdanji lastnik Šmarjeških toplic velik bogataš, kar je tudi v resnici bil. Kljub vfelikemu premoženju pa je živel le sam zase in se ni dosti zaniimal za ostali svet, ki je bil v njegovih očeh sprijen do temeljev. To svoje misije, nje je rad poudarjal ob vsai-ki priliki. Izredno svež in čil jo je s palico v roki vadno rad mahnil v Novo mesto, kjer je ivnel mnogo opravkov pri novomeških odvetnikih, kamor se je rad zatekal po pravne nasvete. Piišel bi narmvč rad do svojega denarja, ki ga je posojal raznim znancem, med drugim je samo dvern strankam v Ljubljani po lastnem zatrjevanju posodil nad četrt milijona dinarjtev. Obei stranki pa mu denarja nista vračali in sta ga puščali na cedilu. Zaradi tegai je prišel Zaje tudi večkrat v Ljubljano, kjer je bil izročil zadevo prav-nemu zastopniku, saj je če. trt milijona vendarle čedna vsotica. Nadaljeval je borbo za dosego svojih pravic. V takem razpoloženju je te dni moža obšla huda slabost. Poklicani zdravnik je odredil njegov prevoz v bolnišnico Usmiljenih bratov v K.and|ijo pri Novem mestu, kjer pai je Zaje že drugi dan umrl. Ljudje v okolici, ki so imeli pokojnega Zajca za milijonarja, vedo povedati, da so imele nekatere osebe na pokojnika! tak vpliv, da jim je posojal znatne zneske celo brez pobotnice. Pri njem pa so našli samo hranilno knjižico z manjšo, vlogo. V koliko odgovarjajo te navedba resnici, bo ugotovila pristojna oblast. j -o- Pod avtom i Na celovški cesti v Ljubljani je neki avtomobilist podrl na tla Fr. Albrehta, po poklicu Žagarja, ki je dobil močne poškodbe in so ga morali od-peljati v bolnico. -o—— ' Nezgoda Ivanu Kovšetu iz Nova cer-kve so se. »plašili konji, ko je vozil z vozom. On sam je padel z voza in pri tem si polomil več reber. Odpeljali so gH v celjsko bolniico. -o--; i Iz kočevskih gozdov Iz Kočevja poročajo, da letošnje nabiranje malin po kočevskih gozdovih ni doseglo pričakovanega uspeha. Maline so sicer bogato obrodile, toda) dolga suša je povzročila mnogo škode s tem, da so se že nezrele maline pričele sušiti iri 1 odpad at!i. ( , -o- Delavce izvabil v Nemčijo Na Muti na Štajerskem je deset delavcev tamošnje železarne zapustilo svoje delo ter pobegnilo čez mejo. Oblasti so ugotovile, da jih je k temu zavedel neki Fr. Ott, ki je bil tudi zaposlen v isti železarni. V7sil delavci so imeli dobro zaposlitev, vendar so nasedli ladkirn obljubam, da jim bo v Nemčiji bolje. -o--' Pobegnil iz bolnice Iz C'elja poročajo, d;a je iz tamošnje bolnice nekega večera pobegnil Stanislav Staro-vasnik iz Spodnje Hudinje pri Celju. IzginSl je kar z bolniško obleko. Starovasnik je tri tedne poprej prišel od vojakov na dopust, se preoblekel in izginil čez mejo v Nemčijo. Od tam so ga poslali nazaj in zato si je Stanko hotel vzeti življenje s tem, da si je zasadil nož v prsi, a so ga v bolnici rešili. Sedaj je pa pobegnil. ■mat AMERIKAN5KI SLOVENK Torek, 19. septembra 1939 Amerikanski Slovenec $rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. t Ustanovljen leta 1891, - Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ________________________________$5.00 Za pol leta _____________________________2.50 Za četrt leta i....................................- 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za cfelo leto ________________________$6.00 Za pol leta_______________3.00 Za €etft leta ________________________________ 1.75 posrfmw.na Številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerioa. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. EDINOST PUBLISHING GO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year.................................$5.00 For half a year ...........................— 2.50 For three months.......................1;50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____________.$6.00 For half a year _______________________ 3.00 For three months _____________________ 1.75 Single copy ....................................3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do (četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Krščanski humor «- Veliki škof Sailer, eden prvih preporoditeljev katoliškega življenja v začetku devetnajstega stoletja, ko je bilo še v cvetu tako imenovano prosvetljenstvo, v eni svojih knjig lepo piše o humorju, ki ga naravnost imenuje krščansko čednost. Humor, tako pravi svetniški škof, ki je predvsem znan po svojem prevodu "Hoje za Kristusom1', izvira iz krščanskega gledanja na življenje in mu je podlaga prava krščanska ljubezen. Kjer krščanstvo v posamezniku in družbi gineva, tam gineva tudi humor in na njega mesto stopi ozka zagrizenost in sektarski fanatizem. Gorje vsaki dobri ideji in resnici — vzklika ta veliki mož — ako jo dobi v roke človek brez humorja! Kaj bo z njo naredil? Nič drugega, kakor da jo bo brezupno kompromitiral ali pa jahal na njej, dokler se ne bo pod njim mrtva zgrudila. Pravi kristjan se zmeraj zaveda, da ne ve vsega, da je človek prav za prav velika reva in da se ne sme preveč zanašati na svojo modrost, ampak predvsem zaupati v neskončno božje usmiljenje. Tudi kadar oznanja kristjan resnico, se zaveda, da je Bog poklical v njem samo nevrednega služabnika svojega odrešujočega oznanila. Zato mu je tuja nestrpnost, s katero se odlikujejo ošabni "borci za kulturo". Zato kristjan pri svojem resničnem kulturnem delu VMgvojem nasprotniku ne vidi samo tepca ali včlovečeno hudobijo, ampak ga gleda in presoja vedno kot človeka, kateremu je sam podoben. On je vesel, da ga je Bog poklical, da svojemu sočloveku pri iskanju resnice pomaga, in se zato ne bo vrgel nanj, kakor se vrže gozdna zver na svojo žrtev; zver pa, kakor vemo, ne pozna nobenega humorja. Jaz sem se zmeraj — pravi Sailer — moral smejati, če so se idejni nasprotniki vrgli drug na drugega kakor dva divja petelina. Humo^ pa ve, kaj je človek, in zato vedno najde pravo pot do človeka in frad njim nikoli ne obupa, kakor tudi naš Zveličar ni nad nikomer obupal in je tudi pod najbolj izpačenim obrazom in dejanjem videl človeka. Le, če drugega človeka razumem z očmi ljubezni, ki nikoli ne zataji v sebi humorja, ga bom mogel izpreobrniti. Človek se zmote ali zmotnega sistema ne sme ustrašiti in takoj zgrabiti kol, če ga sreča, ampak se mora zavedati, da bodo njegovi protirazlogi učinkovali le, če jih bo zastopal na človeški način. Do človeka najde pot samo le človek, ne pa abstraktna resnica sama kot taka. In najlepša resnica, s katero koga suvam v nos, da ga boli in žali, namesto da mu jo ponudim v vsej njeni človeški ali nadčloveški lepoti, bo zavrnjena, čeprav tvoj nasprotnik po resnici hrepeni. Nasprotnika moraš namreč pridobiti tudi s svojo človeškostjo, ker mu boš le tako do resnice pomagal. ,Vsak pravi krščanski mislec, umetnik in politik je imel oziroma ima humor človekoljubca. Vsak, kdor človeka ljubi, ima humor, ki šele stori, da človek najde pot do človeka in prepreči, da človek ne postane nečlovek. Le tako razumer rno svojega sočloveka in tudi same sebe spoznavamo v pravi luči, kaj smo in Česa ne zmoremo. Resnično veren človek ni lahkomišljen, toda je poln pravega in prisrčnega privlačujočega humorja ali, če hočete, dobre volje. Senator Vandenberg je govoril na sejmski razstavi države Michigan: "Vojna v Evropi ni naša vojna. Tudi ne sme biti. Prosimo Boga, da bi nikoli ne bila. Res je sicer, da se ne moremo ubraniti pred osebnimi mnenji o vzrokih te vojne. Lahko se pa izognemo vladne nenevtralne naklonjenosti, ki bi lahko potegnila in zapeljala to deželo v vojno." — Vandenberg ima prav, ko svari pred vojno. Ampak vprašanje nastane tudi za to deželo, če n. pr. Hitler zmaga in postane prevlada joči diktator nad Evropo. Kaj pričakuje Vandenberg od Hitlerja v takem slučaju, seveda lie pove. Zdrava pamet pa lahko vsakemu pove, kaj bi bilo za pričakovati. Vprašanje je, kaj je bolje, ali pomagati sedaj zaveznikom spodmakniti Hitlerjevo, lojtro, ali pa počakati, da jo bo treba morda še tej deželi sami spodmi-kaci nekoliko pozneje? Ali ima Vandenberg kako zanesljivo garancijo, da bi Hitler, če premaga Evropo nikoli ne hotel pokukati skozi okno v našo deželo? Previden popot- nik ne odlaga marele, ko se odmakne prvi oblak. Dež lah-ko pada še jutri... RAZNOTEROSTI General Johnson, ki rad govori v krepkem jeziku je te dni povdaril to le: "Ako Američani ne bo držali svojih glav proč od smrdljive godle v Evropi, smo potrebni, da si damo preiskati naše glave." Pravilno. Pozabil je pa tudi Johnson svetovati Ameriki, kaj ji bo storiti tedaj, če bi kdo iz druge strani potisnil smrdljivo godlo njej pod nos. Ali bi se je znebil samo s kako krepko izjavo? SMRT JE KOSILA NA ZAPADU Pueblo, Colo. Tukaj je smrt pobrala Mrs. Mary Štancar, ki je bila stara 53 let. Doma je bila od Krke na Dolenjskem in zapušča več odrastlih otrok ter dva brata. ■— Nadalje je preminul Mr. Joseph Jurglich, v starosti šele 36 let. Zob si je dal izdreti in tako je prišlo do zastrup-ljenja. Zapušča ženo, dv£ hčerki, mater, očma in enega brata. Bil je zvest naročnik Amerikanskega Slovenca že več let. Bil j« sicer rojen v Ameriki, namreč v Leadville, pa je znal dobro brati slovensko. — Preminul je tudi rojak Mr. Frank Slak, ki je dočakal 60 let. Doma je bil iz St. Vida pri Stični na Dolenjskem in je živel tukaj 35 let. Revež je preživel skoro 11 let v bolnišnici. Zapušča ženo, enega sina in dve hčeri. —Naj vsem umrlfint sveti vočna luč, preostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje. J. M. -o- MONROEŠKA SLOVENKA SE OGLAŠA KAKO GLOBOKO JE IZVRTANA ZEMLJA Veliko večje težave dela človeku poskus, kako bi prodrl v tajnosti notranjščine zemlje same, kakor pa poskus, doseči čim večje zračne, oziroma brezzračne višine. Še do nedavnega je pomenilo velik uspeh, da se je človeku posrečilo zavrtati v zemljo do globine 3.000 metrov. L. 1935 je človek prodrl z vrtanjem šele na desetih krajih do .te globo-čine. Vrtal ni toliko zaradi znanstvenega raziskovanja zemeljske notranjosti, kakor pa zaradi tega, da bi ugotovil, če morda niso v teh globinah razna dragocena .rudna bogastva, ki bi utegnila prinesti velike koristi. Pri teh vrtanjih je šlo gotovo v največji meri za nafto. Konec preteklega leta je to iskanje in vrtanje Mladina "se tako zel° napredovalo in so saimo Združene države na 112 krajih zavrtale zemljo do najmanj 3.000 m globine. Spomladi leta 1938 so Amerikan-ci pri stikanju za nafto prišli celo do globine 4570 metrov. Trud ni bil zaman. Ta vir daje v 24 urah do 420 ton nafte. Da so prišli do nje, so morali vrtati 285 dni. Omenjena globina pa bo, kakor napovedujejo, kmalu prekoračena. V državici Louisiani namreč vrtajo zdaj na nekem kraju tudi že silno globoko in pravijo, da bodo morali prodreti še globlje kot pa 1.570 metrov, če bodo hoteli priti do nafte. -o- če. Cez uro časa so ugotovili, da se je v minuli uri ustavilo pred zrcalom 19 moških in sa-'rao, 18 žensk. Tudi v pogledu navedbe starosti so moški ba^j'e nečimer-nejši od žensk. Vsaj v Zedi-njenih državah. Pri nekem ljudskem štetju so namreč dognali, da je navedlo lažne podatke o Starosti več moških nego žensk. Nekateri so navedli, da so mlajši, drugi pa, da so starejši, kakor so bili v resnici. Monrtoe, Mich. Bliža se hladna jesen, hladne, prijazne noči z jasnim nebom, po katerem se med številnimi zvezdaJni p repel j u-je prijazni mesec, ki s svojo medlo svetlobo obseva zemljo. — Vse to nas spominja na naše rojstne kraje, ko smo bili .... jesenskte noči »tako zaposlenft JakInJ& z nujnimi deli v družbi ter si pripovedovali vse mogoče pripovedke, resnične in neresnične, lepe, pa tudi strašljive, vmes pa zapeli kako priljubljeno domačo pesmico. — Drevesa se s svojo zeleno odejo še vzpenjajo gori v nebo k večnemu Stvarniku, toda kmalu, bo ta zelena odeja odpadla in drevesa bodo kazala svoje gole veje, skozi katere bo bril mrzli sever in jih bo pokrila bela snežena odeja. Evropa se je zopet vžgala. Sovraštvo je zopet dobilo moč nad narodi; topovi in puške pokajo in trupla človeška padajo na zemljo in krvave. — Tudi nad zemljo in pod zemljo, nad vodo in v vodi ter visoko gori v zraku deluje maščevalna človeška moč in uničuje. — Prvi petek se je začelo. Kakšen bo konec in ke-daj bo ta ogenj razburjenja ugasnil, to ve le sam Bog,' ki je dopustil to kazen nad ošab- ni svet. — Da bi le v tej deželi ne bilo vojne vihre. Upajmo, da je ne bo. Kolikor jaz spoznam,je tukajšnji narod še najboljši in najbolj olikan, zlasti se to vidi na tukaj rojenih, ki se dosti olikano vedejo, pa naj bodo v mestih ali na farmah, ne pretepa, kot se v starem kraju in strpljivo žive drug z drugim. Veliko se te strpljivo-sti nauče v šolah, pa tudi v naših katoliških cerkvah. Je mogoče, da kod, po salonih, ali veselicah, pride do navskrižja, pa, saj ne more biti vse zlato kar se sveti. Nekdaj smo mi evropejski ljudje bolj slab zgled dajali kar se strpljivosti tiče, sedaj smo se povečini že poataerikanili, prevzeli ameriške navade in mirno živimo s svojimi sosedi. Že nad eno leto opazujem sonce, kako je zjutraj rdeče vzhajalo, spremljano z rdečimi oblaki, zvečer pa ravno tako, rdeo«} kot ogenj, zahajalo. Sedaj pa že dober teden se sonce zjutraj prijazno posme-ji na jasnem nebu in sije kot zlato čisto, zvečer pa ravnota-ko zaide med kot tenčica lahkimi in nič grozečimi oblaki, kot že dolgo ne. Ni treba misliti, da so te besede kar tako tja v en dan. Tudi to je res, da narava sluti nesrečo. — Bom sklenila ta moj dopis z vročo željo, da bo Bog dal, da bi nam bilo prizanešeno z vojno sovraštva. — če katera ro-v Toledo, Ohio bere te vrstice, naj piše na ta le naslov: Mrs. Louis Vončina 709 Winchester St. Monroe, Mich. Bo nekaj važnega izvedela, pa mora poslati svoj naslov. — Pozdrav naročnikom in citate 1 jem! Monroeška Slovenka RUSKO CIVILNO LETALSTVO Ruski listi objavljajo zanimive številke o napredku civilnega letalstva v Rusiji. Dolžina zračnih prog znaša zdaj nad 130 tisoč km. Tovorni promet v zraku, ki je znašal 1. 1933 samo 1500 ton, je lani poskočil na 45 tisoč ton, poštni promet pa je znašal lani že nad 11 tisoč ton. Okoli 16 tisoč bolnikov so lansko leto z letali prepeljali v bolnišnice. Civilno letalstvo Rusije pomaga poleg tega uničevati žuželke, ki povzročajo veliko škodo kmetu. JUNAŠKA ŽENSKA Brezobzirnega avtomobilista je ugnala v kozji rog kmetica Veronika Macaček iz Pože-ških Sesvetov. Skozi vas se je vsak dan vozil z avtomobilom nek mlajši gospod v družbi neke dame. Nikoli se ni oziral na cestne predpise, temveč je drvel skozi vas in dostikrat podrl kako živinče. Samo Veroniki je povozil več goved. Ker ni bilo tej brezobzirnosti konca ne kraja, je Veronika nekega jutra tik pred prihodom avtomobila naložila tik oeste več tramov, sama pa je zai drevesom z naperjenim samokresom v rokah čakala na avtomobil. Ko je moral avto-mobilist ustaviti zaradi zaprek, je Veronika skočila pre-denj in mu ponudila napisan račun za vso povzročeno škodo. Dama v avtomobilu je padla ob pogledu na samokres v nezavest, avtomobilist sam pa je nekaj časa oklqval. Ko pa je iz obraza bojevite Amacon-ke bral, da gre za res, je potegnil denarnico in lepo plačati račun. S tem je bila stvar urejena, avtomobilista pa je i a vse vselej minila strast, da bi podiral živino v svoji prehitri vožnji. -o- MOŠKA IN ŽENSKA NEČIMERNOST V nekem francoskem mestecu so priredili anketo o vprašanju, kdo je bolj nečimern, ženske ali moški. Na eni najbolj živahhih ulic so postajvili zrcalo ter opazovali mimoido- PRVOVRSTNI ŽEPNI TAT Pa ne kak golman, ampak strokovnjak v žepnih tatvinah, pravi poklicni žepni tat. To se je zgodilo pred sodiščem v Kairu — branilec je torej njegov zagovornik, zgovoren Arabec s papirji pred seboj, v lahkih sandalaih in ne v za dirkanje okovanih čevljih. Zagovornik je sedel neposredno poleg svojega, klienta, znanega žepnega tatu. Z vso zgovornostjo Arabca, ki vedno nekaj trguje, je dokazoval njegovo nedolžnost in prigovarjal sodniku, naj izreče oprostilno sodbo. Ko pa je končal svoj govor in si hotel z robcem obrisati potno čelo, j|e nenadoma opazil, da v žepu ni več denarnice. 0'btoženec je oči-vidno opazil, da je žep, v katerem je bila denarnica, precej napet in ga je zaskrbelo, s čim se bo preživljal, če bi bil res oproščen. Spoznal je ugodno priliko in siegel. Toda tudi zagovornik je "privatno" poznal svojega klienta in je takoj, ko je tatvino opazil, zvalil sum na pravega. Preden je sodnik izrekel sodbo, so obtoženca preiskali in res pri njičfm našli denarnico, toda denarja ni bilo vsega v njej. Nikjer pri obtožencu ga ni bilo, slednjič pa je ta le priznal, da je nekaj bankovcev že požrl, ker jih ni imel kam drugam skriti, in da bi požrl še ostale, če bi zagovornik nekoliko, dalj govoril. Rentgenska slika je res pokazala v želod;-eu obtoženca kovani denar. Pri operaciji so mu jih vzeli ven in vrnili zagovorniku, obtoženec pa je šel še enkrat na žatožno kolp. — Imajo že ptfav tisti, ki pravijo, da je orient nedoumljiv. -o-- VROČINA KONČNO VZELA SLOVO Chicago, 111. — Tako nenavadnega vremena, kakor je vladalo zadnje dni, ne pomni zgodovina tega mesta. Dočim vlada v tem letnem času navadno že prava jesen, se je pa letos vreme nekako na glavo postavilo, in je pritiskala taka vročina, kakor je celo poletje nismo imeli. Skozi pet dni zadnji teden je zlezlo živo srebro skoraj na sto stopinj, kar je 'bil rekord, katerega ljudje niso bili nič Veseli. A ne samo to mesto, marveč celi osrednji zapad je okušal enako neprijetnost. V nedeljo je končno prišlo doli na normalno stanje in upajmo, da tukaj tudi ostan'e. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in * starejšo jugoslovansko dio uro od 9. do 10. ure poldne na WGES P°staJ 1360 kilocycles. Poroka v Clevelandu Cleveland, O. — V cerkvi sv. Kristine se je zadnjo soboto 16. septe'mbra vršila P01'0" ka Mr. Maurice Gulic z koka avenue in Miss Frances Strumbol, z Bishop Road. roka je bila s sv. mašo ob ui'i. — Novoporočencema ca" stitke! Kratke vesti iz Calumeta Calumet, Mich. — Izredna slavnost se je vršila v tuk&J' an j i slovenski cerkvi sv. fa, ko sta Mr. in Mrs. Mib*'1 Brown, ki sta poljske narod" nosti in doforo poznana me tukajšnjimi slovenskim^ ki, slavila zlato poroko. vesna sv. mašo je imel č. župnik Rev. Peter Sprajcer' — Mladi Edward Mihelič, sin Mr. in Mrs. Martin in Ma« Mihelič, sa je te dni podal v Milwaukee, Wis., da.nadaljuj tam svoje študije. — Na Calu" metu leži težko bolan priletej rojak Mr. Mike Briški. " Ahmeeku pa sta bolna Tony Trohar in George BuflL' Društvena slavnost So. Chicago, 111. — TukaJ^ šnje društvo Marije Ci^tefil spočetja .št. 80. KSKJ. slav1. _ nedeljo 5. novembra društv® ■ no 35 letnico in ob enem * letni jubilej K. S. K. Jednote' Slavnost bo združena s 1 -j sv. mašo v cerkvi, po sv. m8 pa banket in primerni £°v0 t> v cerkveni dvorani. Na s'a\ nost je povabljenih tudi v glavnih uradnikov KSKJ-_ Avtna nesreča Cleveland, O. — Nevarno J^ bil ranjen v avtomobilski ® . sreči Mr. Raymond Bitenc, ® Mr. Franka Bitenea z Mlia"' bra Road. Odpeljan je b» Emergency kliniko. Oropan Cleveland, O. —Dva zli*® " Cči| sta te dni ponoči nftPa poznanega mesarja Mr. ^ ^ na Jančigarja. Vzela sta skoro $500.00 v gotovini. 0 » peljala mu avtomobil i11 povrhu še ranila. Iz Argentine . Buenos Aires, Argent'1^ - Jugoslovanska pevka k ' Nada Ivanič je prve dni avi?^ sta prišla v Argentino vabilo argentinske radio V^ staje E1 Mundo v Bue"1 ' Aires. Nastopila je tudi n» L-alj*1 proslavi rojstnega dne ki Petra II. dne 9. septemb^ Jugoslovanskem dom11 ^ Dock Sudu in tam zape'a jjc0 jugoslovanskih pesmi v v®«jjV. veselje in zadovoljnost O" stva Dogodki ! med Slovenci p ■ [Ameriki ^ TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan se pa ni prestrašil tega kar mu je vitez sporočil, da bi bilo nevarno iskati Gonfalo, ampak je odvrnil: "Ni ga prostora, kamor bi Tarzan ne prišel, če hoče priti!" Ta vitez je vodil vojake pri veliki vaji in je videl, kako so Slonovi ljudje vjeli Gonfalo, Špika in Trolla, ki sta bila z njo. Ko je povedal Tarzanu vse kar je videl, je Tarzan rekel samo tO, da poj-de. Kralj Thudos mu je ponudil celo konipariijo vojakov in vitezov, toda Tarzan je odklonil. "Če se ne vrneš v določenem času nazaj, bom poslal vso vojsko, da te zopet pripelje nazaj sem," jc obljubil kralj Tarzanu. Mnogi izmed teh levov so tudi ofii, ki so ušli iz kletk mesta Cathne, katere so iiiieli zaprte in so jih imeifbvali lovske leve. — Tarzan jc hitro stopal naprej, toda na nesrečo je veter pihal za njim in tako ni mogel dobro uporabljati svojega nosa, ki mu je bil velika obramba v divji samoti. "Če ne pridem nazaj do tega in tega časa," je odvrnil Tarzan, "bo ta vzrok, samo moja smrt." — Tako vidimo Tarzana ki zopet sam stopa sredi temne noči skozi veliko dolino Thenar. Ta dolina, ki je mestoma poraščena z velikim drevjem, slovi zaradi divjih levov, ker jih jc tam zelo veliko. mm Jfoek, 19. septembra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Nedeljski kotiček Bam J. M. Trunk. Četrta nedelja v septembru . Prokleta bodi zemlja v tvo-delu, v trudu se boš od nje *'vil vse dni svojega življenja" U Moz. 3, 17). Kdor se skuša delu kolikor le spodtika. m°goče odtegniti, ravna že edi-n°'e zaradi tega hudo napačno jn grešno, ker za delo in ne za c:i°bo je človek na svetu. Ime-to, kakor ti drago. Celo v raj % človeka ni dejal, da bi bival am brez vsakega dela, nič ne elal. Tudi prvotno je bil človek |'°ločen za delo, dasi ne za nad- nilo, to spada v povsem drugo poglavje. Da je človek za delo. temu nihče ne oporeka, le nad delom, kakršno je zdaj, se vse ežiio, temveč za prijetno delo. Veselo naj bi delal, ampak delal tlaj bi. Sv. pismo pravi: "Go-sPod je postavil človeka v vrt Veselja, da bi ga obdeloval" (1 Mo: in stv z> 2, 15). Prišel pa je greh. P° grehu se je narava dela bi- Treba pa je delo gledati še iz drugega stališča. Delo v raju lahko omenjamo, pa ga ne moremo priklicati nazaj. Delo tako, ali tako, kakršno je zdaj, takšnega se moramo oprijeti. Nismo tu, da bi lenarili. Lenuh pred Bogom nima niti pravice do potrebnega živeža. "Kdor ne dela, naj tudi ne je" (2 Tes. 3, 10). Le skozi delo in molitev si moramo zaslužiti nebesa, dokler sploh delati moremo. "Vsakemu bo povrnil po delih njegovih" (Mat. 16, 27), toraj po tem, kaj in kako bo in je vsak delal. Ta- '"eno izpremenila. Delo iz ve- ko pravi Kristus sam. Lenega Se'ja je postalo delo v potu obra-Prokletstvo in kazen za greh, 2ato pa težavno delo za vse člo-^eštvo. Delo prej, delo zdaj, o ein ni dvoma, ker tako hoče in >kazuje Stvarnik sveta. Da se Je delo za človeka tako izpreme- hlapca zadene obsodba. "Malopridnega hlapca vrzite v naj-krajno temo" (Mat. 25, 30). Ali te ne čaka vse polno dela, ko moraš delati za vso večnost? Vedi, da za postopače in lenuhe ni ne-boe. _ IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Prostovljce iščejo za — Mandžukuo Postojna, avgusta 1939. — bonska je daleč, in čeprav dni »ti ,ev*io čitamo razburljive ve- o krvavih spopadih med JaPonci in branečimi se Kitaj-^ vendar nikomur ne pade na lsel, da bi ta zajdeva kaj po-' ^dneje imela kakega vpliva 'J1 zveze z nami. Toda raz-1 izgleda,, ne igra nikake , in smatrati nas morajo kaj dobre vojake, ali pa ;a. avgusta je na Trnovem pri Gorici zapel svojo prvo slovesno sv. mašo ka-pucin g. p. Damazij, s svetnim imenom Jože Tftjavec, na Marijin praznik, 15. avgusta je pa v Kanalu slavil svojo pri-micijo g. p. Ciril, ki se je prej, imenoval Alojzij BlaziČ. Oba novomašnika sta obhajala svoj najlepši dan življenja v rojstni vasi, v cerkvi, v kateri sta bi«-la1 krščena, sredi svojih domačinov. Cerkveni pevci obeh župnij so se vneto in požitvo-valno vežbali ter dosegli, da je njihovo ubrano, mojstrsko petje dalo slovesnim cerkvenim opravilom poseben sijaj in gorkoto. -o- Smrt dobre matere Dne 2. avgusta so v Sp. Idriji položili k zadnjemu počitku gospo Marijo Likar, mater ta-mošnjega župnika g. Ludovik.a in mater g. župnika Petra na Gorah. Dosegla je častitljivo starost 82 let. Bila je skrbna, vzorna žena in dobra krščanska mati, ki je vsa živela samo za svojo družino. Vzgojila je dva naša ugledna duhovnika,'kar pač že samo po sebi glasno priča, kako je bila bla- ga pokojnica plemenita in glo-bokoverna. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica prijateljev in znancev iz Sp. Idrije, Gor in Vojskega ter duhovščina iz idrijske dekani-je. KRATKE NOVICE Duhoniške vesti. G. Stefan Gnjezda, ki je po smrti nepo-zabnegai dekana msgr. Arka upravljal idrijsko župnijo, gre za župnega upravitelja v Pod-kraj nad Vipavo. G. Franc Gabrenja. župni upravitelj v Podkraju, je imenovan za župnega upravitelja v Lozicah pri St. Vidu. Župnijo Kojsko v Brdih upravlja g. Mario Vir-gulin. Požar. V Lokafrici pri Čepo-vanu je nepričakovano nastal požar na posestvu Antona Su-ligoja. Ogenj je izbruhnil na seniku. Njegovih vzrokov doslej ni bilo mogoče dognati. Vaščani so foili takoj alarmirani in so po nekaj urah hudih naporov v resnici omejili požar, da se ni razširil na sosedna poslopja. Senik je pogorel do tal. V njem je bila velika množina sena, ki ga je ogenj uničil. Škodo so ocenili na 15 t}isoč lir. * Prometna nesreča. V Gorici se je pripetila huda prometna nesreča Uradnik Josip^Nikole-tič se je v družbi 19 let starega Albina Cerniča z motornim kolesdm pripeljal iz'Št. Petra v mesto. Na ostrem ovinku sta se nenadoma zaletela v neki osebni avto. Niko-letiča je vrglo z vso silo proti avtomobilu, tako da si je' ob njegovih vratih razbil lobanjo in je bil pri priči mrtev. Cerniča pa so odpeljali v bolnišnico. Tudi on je dobil smrtnonevar-ne poškodbe. PRVA ŽRTEV VOJNE Angleški potniški parnik Athenia, ki je bil na Atlantiku, 200 milj zapad-no od Škotske, terpediran in potopljen. Na njem je bilo 1400 potnikov, od katerih pa so pretežno večino rešile druge ladje. Ta parnik je bil potopljen takoj ob izbruhu vojne in je prva vojna žrtev na morju. • - - Ribičeva nesreča. — V bližini Labinja je 40 letni zidar Pavel Masenič iz Osorja pred dnevi lovil ribe na protizakonit način. Uporabljal je pri tem razstrelivo. Ko pa si je v čolnu pripravil spet majhno mino, mu je eksplodirala. Masenič je dobil smrtne poškodbe. Z bližnje obale so mu sicer prihiteli na pomoč, čim pa so ga pripeljali v puljsko bolnišnico, je podlegel poškodbam. Masenič je bil zaposlen kot zidar v raškem premogovni- Smrtna kosa. V Gorici je v hiralnici umrl po kratkem bo-lehanju bivši trgovec s klobuki Josip Fon, star 60 let. V Trstu sta umrli te dni Marija Ivančičeva v visoki starosti 82 let, v Gorici pa Franja Koder-mac, v starosti 50 let. Pod vrhom Triglava so obmejni miličniki aretirali dva turista iz Podrošce na Koroškem. Bila sta to Josip Bran-del in Pavla Homberger. Očitno sta zašla. Odvedli so ju v Bovec. < I« «* IZ DOMOVINE Pastir zgorel V neki vasi pri Ivancu je sredi noči izbruhnil požar v hlevu, v katerem sta spala dva brata pastirja. Eden od njiju se je pravočasno rešil, njegov brat, 13 letni Ljudevit Komes je pa zgorel in drugo jutro so našli od njega samo še ožgane kosti. -o- Beg iz življenja V spalnici so našli obešenega v Mariboru Jožefa Žibernika, železniškega zavirača. Nihče ne ve vzroka brezupnemu dejanju. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. • -o- Pod drvami V ljubljansko bolnico je bila pripeljana Lojzka Likovče-va, zasebnica z Jesenic, na katero se je podrl voz žaganih drv in ji prizadejal več hudih poškodb po vsem telesu. o- Nevaren konj Muhasti konj je brcnil v glavo posestnikovega sina Cirila BT.tenca s Suhega. Ciril je še imel srečo, da je stal v toliki daljavi od konja, da ga je ta s kopitom baš dosegel in torej udarec ni smrtnoneva-ren. i Strupeni plini V celjski bolnici je podlegel zastrupi j en ju strupenih plinov 17 letni hlapec Ivan Oplotnik iz Št. Pavla pri Preboldu. Iz-praznjeval je greznico, pa so ga omamili strupeni plini in dasi je bil tako odpeljan v bolnico, ga to ni rešilo. -o- Nesreča Posestnik Ludvik Gospon iz Vučje gomile v Prekmurju je podiral drevje. Pri tem ga je debelo drevesno deblo tako stisnilo, da mu je nogo popolnoma zmečkalo. PISMA PRIMSKOVSKEGA GOSPODA V. čadež. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' DENARNE P0ŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- < lijo in vse dele sveta po dnev- j nem kurzu. Prejemniki dobijo < lenar na dom po pošti. Včeraj 10 bile naše cene: ZA DINARJE i Za $ 2.30__________ 100 Din Za $ 4.50..... Za $ 6.60..... Za $10.25.... Za $20.00........ ___ 200 Din ___ 300 Din ...... 500 Din ......10C0 Din Za $39.00...............2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30_______100 lir Za $12.00____________ 200 lir Za $29.00_____ 500 lir Za $57.0C_______1000 Ur Vse po&iljatve naslovite nt: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, * CHICAGO. ILL. ' * (Konec)' Dodatno k pismom Primskov-skega gospoda priobčujemo sedaj še opis dveh osebnih doživljajev dveh še živečih duhovnikov ljubljanske škofije. G. duh. svetnik M. Poljak pripoveduje sledeče: Bilo je leta 1886 o počitnicah. Bil sem s svojim tovarišem kot šestošolec na Primskovem. Obiščeva župnika. Pogostil naju je in gospod je sam napeljal nagovor ter začel pripovedovati o animaličnem magnetizmu. Rekel je, da je spoznal, da je tudi sam magnetičen, in je sklenil, da bo porabil to moč v blagor bližnjega. Pokazal je nato na svoje neobrito lice in povedal, da se samo ostri-že, ker se z britvijo ne upa približati licu, ne da bi se ranil. Nato je pokazal, kako magnetizira ljudi in je tudi naju oba magne-tiziral. Jaz sem sedel na njegovi levici. Opozoril me je, naj bom pripravljen. Mahnil je večkrat zapored z roko proti meni, ne da bi se me dotaknil. Po nekaj mah-ijajih me zbode v spodnjo ustnico nekaj, kot bi me s šivanko zbodel, ter me je potem po celem telesu pretreslo. Občutil sem v tem trenotku električno moč. Mojega tovariša je pa ma-gnetiziral skozi zaprta vrata. Tovariš je namreč stopil med vrata, župnik jih je zaprl in pred vrati večkrat zamahnil. Učinkovalo je; tovariš je še bolj občutil na svojem telesu električne tresljaje kot jaz. Nato sva se poslovila od gostoljubnega gospoda. G. duh. svetnik H. Povše pa opisuje svoj doživljaj takole: Leta 1890, nekako koncem julija sem šel kot bogoslovec na Prim-skovo. Ko sem prišel tja. je imel g. župnik ravno nekaj ljudi, ki jim je magnetiziral razne reči. Prav takrat je prišla tja tudi neka gospa z Dunaja; gospa je bila Slovenka po rodu, njen mož pa Nemec, uslužben na Dunaju, bržkone je bil uradnik. S tema dvema ter z župnikom smo opoldne stali pod lipo, ki še danes stoji poleg cerkve, ter smo skupaj obedovali. Med skromnim kosilom mi je gospa začela pripovedovati, kaj jo je privedlo na Primskovo. Ker se še točno spominjam, kaj je govorila, naj navedem kar njene besede. Rekla je: "Bila sem na smrt bolna. Zdravniki so me že zbrisali iz življenja ter bili mnenja, da bi morda pri dobri postrežbi živela še kakih par tednov, a rešitve ni nobene. V tem času se mi je ponoči sanjalo, da sem bila v nekem gozdu in zašla v dolino, zaraščeno od vseh strani tako, da nisem vedela, nikakega izhoda iz te goščave. Začela sem jokati. Medtem pa je prišel neki mož ter me sočutno vprašal: zakaj jokaš? Odvrnila sem mu, ker ne vem izhoda iz te doline, na vse strani zaraščene. On me je pa potolažil, rekoč: nikar ne jokaj; te bom jaz izpeljal; kar hodi za menoj! Potem je šel oni mož pred menoj, jaz pa za njim. in me je pripeljal na odprto planjavo. Zahvalila sem se mu za rešitev ter ga prosila, naj mi pove, kdo da je, da bom vsaj vedela, kdo je moj rešitelj. On pra^ vi: jaz sem župnik s Primsko-vega. Nato mi je naenkrat izginil izpred oči, in sem čisto lahko šla sama naprej. Dobro sem si zapomnila njegovo zunanjost, obleko in obraz. To so bile moje sanje. Zjutraj nato sem prosila svojega moža, naj piše mojim sorodnikom v Ljubljano, če in kje bi bilo Primskovo in če je tam res kak župnik. Slutila sem namreč, da bi na ta način utegnila priti do zdravja. Mož je ustregel moji prošnji, nakar so šli moji sorodniki najprej na Primskovo pri Kranju, a tam niso nič našli. Poizvedovali so še dalje ter zvedeli, da je Primskovo tudi na Dolenjskem, kjer prebiva župnik, ki je že mnogim bolnikom pomagal k zdravju. Poslali to tja človeka, ki je vzel s seboj približno pol kile sladkorja, katerega je g. župnik magnetiziral, ter so mi ga poslali na Du-naj. Takoj sem ga začela rabiti in nisem še vsega porabila, ko sem bila popolnoma ozdravljena. Za to ozdravljenje, ki je bilo proti vsemu pričakovanju, sem se hotela osebno zahvaliti g. župniku; zato sva se z možem napotila na Primskovo. Ko sem zagledala župnika, sem osupnila : bil je popolnoma tak po obleki in fiziognomiji, kakor sem ga videla v sanjah." Tako je pripovedovala ta gospa, ki pa tedaj ni bila prvikrat, ampak morda že drugič ali tretjič na Primskovem, kamor jo je izvabljala hvaležnost do svojega rešitelja — Primskovega gospoda. Društvo sv. Jožefa lte». 53, KSKJ., Waukegan, I1L 39 leto pri K. S. K. Jednoti Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $17,000.00. Skupno število članstva 491 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. ČISTIMO ženske in moške klobuke, c^p WM. LEBEN 1904 W. Cermak Rd. Chicago, III. Canal 8082. Po naročila pridemo na dom in izgotovljena prinesemo nazaj. ©Društvo sv. Vida lt«r. 25, K.8.K.J. CLEVELAND, 6. Leto 1939. Predsednik: Leopold Kuahlan, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Portuna. 1W3 E. «4th Str. Blagajnik: Anton Koroaoc, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. SeliHtar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Ptrme. Dr. A. J. Per ko. Dr. A. Skur, Dr. J. P. Soliskar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se pritne pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. ▼ meseca. m Društvo @ sv. Jožefa ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti Od 16-60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, fcoji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Frank Matoh, predsednik, Francem Dolinar, blagajnič»rka, John Pezdirtz, tajnik, 778 E. 156th St., Tel. Gl. 7120 John Trček, boln. tajnik, 15508 Holmes Ave., Tel. Lib. 9876 Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme in dr. Stosny. x:: w XM1RIKAN5K! Tatenbah Torek, 19. septembra 198^ Spisal Dr. O. Ilaunlg * Grofica Zrinjska je prebledela, pismo, ki ga je prebrala ji je padlo iz rok, obšla jo je slabost, morala se je prijeti za rob mramomate mize. Toda le kratek trenutek je uživala grofica Tatenbahova ta prizor, potem pa stopi bližje. "Grofica," reče z glasom neskončne miline, "nisem prišla, da bi vam očitala, če tudi mi je spoznanje, da ne posedujem, ljubezni svojega soproga, uničilo celo mojo življenjsko srečo." Grofica je nekako plaho in z dvomom pogledala užaljeni v obraz, pričakovala je v tem trenutku najhujše očitke, videla je le solze v očeh globoko užaljene, a ona sama tudi ni našla besed. Grofica Tatenbahova prime za trepetajočo roko svoje nasprotnice. "Svarili so me," reče mirno ter komaj zadržuje solze, "nisem mogla in hotela misliti, kar moram sedaj videti. Naj bo, grofica Zrinjska, ne jaz, ampak vi imate ljubezen mojega soproga, do tega bridkega spoznanja sem sedaj prišla." Po teh besedah ni mogla govoriti dalje, bridko čustvo prevare in globokega ponižanja, ki ga je povzročilo današnje razkritje, jo je skoraj premagalo. Toda hitro se je zavedla, vzravnala se je takoj ter stopila ponosno pred nemo tekmovalko. "Grofica," reče čez nekaj časa, "Ana Terezija Tatenbahova ni samo soproga, ona je tudi mati in pri tem čustvu tudi ne sme pozabiti, da ne gre zato, da bi obračunala z gospo, ki je znala odvzeti ljubezen njenega soproga, ampak da je sedaj edJr.i' naloga soproge grofice Tatenbaho-ve, da ga reši za svojega otroka." "Kaj," vzklikne grofica Zrinjska, "vi veste?" "Kar je v tem pismu le površno omenjeno in kar se mi je že prej poročalo, česar pa nisem nikdar hotela Verjeti," odvrne groifca Tatenbahova ter nadaljuje s po-vzdignjenim glasom. "Vi veste boljše kakor jaz, da hodi moj mož po dveh potih in pride po enem v oni tabor, v katerem neha biti zvest podanik in služabnik svojega vladarja. Dosti grofica, usoda je hotela, da stojim danes pred vami, da vas prosim: Ana Katarina Zrinjska, delajve skupno na to, da rešive mojega soproga." "Uboga Terezija," reče grofica Zrinjska, "vi nimate zame nobenih očitkov?" Grofica Tatenbahova se bridko na-smehlja ter odkima z glavo. "Kako bi sedaj mogla očitati v tej resni uri, ko je vendar čas, da dela ljubezen in se z njeno pomočjo reši mož, katerega čast in življenje se kmalu odloči. Grofica, vi veste več kakor jaz, kako daleč je že krenil moj soprog od poti dolžnosti. Poslušajte prošnjo trepetajoče soproge in potrte matere, hitite, delajve skupno ter rešive, kar se še rešiti da. Zgodovina vaše domovine bo poročala o delu, ki ste ga storili za mir — solze matere in sina, kateremu ohranite očeta, bodo najlepši biseri v vaši grofovski kroni." Tako je prosila užaljena soproga moža» ki ni zaslužil take ljubezni, svojo tekmovalko. Njene besede so ponosno Hrvatico zapekle v srcu, žena, ki je bila samozavestna in je plamtela v strasti, je stala pred užaljeno trpinko kakor uničena, ker ni mogla razumeti mirne vdanosti in sa- mozatajevanja. Zrinjska je zdaj bila bleda, zdaj rdeča v obrazu, po njenih žilah je drvela vročica, njen pogled se je uprl v lepi bledi obraz užaljene. V vsem njenem bitju se je v tem trenutku izvršila velika sprememba. "Grofica Ana," vzklikne bolestno, se začne tresti na celem telesu ter pograbi roke grofice Tatenbahove, "kako plemenita velika duša si ti! Ti čista, blaga, velikodušna trpinka, Ana Katarina Zrinjska ni vredna, da jo samo pogledaš, še manj, da ji ponudiš roko, da se povrne na pot pravice in časti." Po teh besedah pade grofica Zrinjska, premagana od velikodušnosti ter plemenitosti grofice Tatenbahove, pred njo na tla ter pokrije svoj obraz z rokami. Toda grofica Tatenbahova jo dvigne. "Ana Katarina," reče milo, "ti mi vrneš srce mojega soproga ter moji hiši mir; v mirnem trenutku ti bo rekel glas tvojega dobrega angela, kaj imaš storiti, da se tvoj in moj soprog vrneta na pot pravice in časti." Po teh besedah se izvije Ana Tatenbahova rahlo ,iz objema grofice Zrinjske ter stopi k durim, toda še enkrat se obrne in reče: "Grofica, slišite, nikdar ne sme zvedeti moj soprog o tem pogovoru, najina dolžnost je, da ga rešive, ne da bi žalile njegova čustva." Še enkrat pogleda plemenita gospa proseče na presenečeno nasprotnico, nato pa zapusti sobo ter se takoj odpelje v Frei-haus. Grofica Zrinjska pa je pod vtisom celega dogodka padla na tla, zakrila z obema rokama obraz ter preživela v tem trenutku najtežjo uro svojega življenja, dokler ji ni rekel rahel glas njenega konjuš-nika, da se bliža polnočna ura in je prišel čas vrnitve v Cakovec. XIII. BOŽIČNI VEČER V GRADU RAČJE. Nepokojni vi ljudje! V daljno strmo visočino, V brezen temnih globočino Vam uhajajo želje! Levstik. Bil je božič leta 1669. Na jasnem nebu so se lesketale zvezde in v veliki dvorani v Račju je gorelo mnogo luči okoli srebrne, z rdečo barvo prevlečene rože, pod katero so se hoteli danes gospodje sub rosa zabavati. Okrogla miza je bila opremljena s krasnim jedilnim orodjem iz kristala in jaspi-sa, s srebrnimi in zlatimi skledami, vsaka 23 funtov težka, in v teh so bila izbrana jedila, pecivo in sadje kakor na cesarski mizi. Na sredi mize so stale krasne sveže cvetlice, katere je prinesel vrtnar iz sobane, kjer je gojil to lepoto čez zimo; z mra-mornatih sten, na katerih so tudi bile pritrjene svetilke, so gledali pradedi grofov-ske hiše v naravni velikosti prav resno na omizje; v peči, okrašeni ob strani z glavami mladih levov, pa je prasketal ogenj ter razširjal po' obširni dvorani, prepojeni od žlahtnih vonjev, prijetno toploto. (Dalje prih.) Se smo pri skupnem nastopanju. . .z Witkovichem za združenje s katoliško sekto," pravijo tam, kjer zafrkavlja-jo. Dva razloga bi bila, ako je iskrenost brezhibna. Kadar je v nevarnosti ves narod, se mora ves narod zgrniti, če je s tem rešitev obstoja mogoča. Prav zal obstoj Slovencev pa bi šlo, ako začne Hitler korakati. Koliko bi kak skupen nastop tu pomagal tam, je drugo vpraša!nj'e, nekaj pomoči bi bilo. Drugi razlog je domač. Šlo bi za organiziranje delavstva, za "boljši kruh," kakor praivijo. Tehten razlog, kruha in boljšega kruha je vsakemu treba. Tu pa sa pričenja kritičen moment. Ali so iskreni tisti, ki porivajo kruh v ospredje, in ali bi bilo res kruha? Tu se prikaže — Moskva in ruski kruh. Eni trdijo, da ga je in ga bo na cente, drugi trdijo, da ga ni dosti in je silno bridek. Gre še za bolj važne zadeve, ampak "o teh se pomenimo pozneje, ko bo dosti kruha," pravijo tisti okoli Moskve, in tu je treba opreznosti, previdnosti. Zdi se, da te previdnosti hudo primanjkuje, ker kruh vse pokrije, in prav radi tega v Cleve-iandu že zdaj hudo zabavljajo o "združenju Witkowicha s katoliško sekto." Da ne manjka niti naivnosti, je naravno. Pravijo, da bodo — katoličani že pokazali komunistom, kje poper raste, ko bo kruha. Vsa čast katoliški korajži, ampak kje raste poper, to bodo pokazali le kOfnunisti, ko bodo na varnem po — skupnosti. Ne bodite šalobarde. jJLLŽ * Kriv'tzky-Ginsberg je bil le na pravem, ko je že davno prej trdil, da je Stalin v Hit-lera zatelebljen, in se bo Rusija možila z Ilitlerem. Danes imamo trgovski pakt in še političen pakt. Diplomati so presenečeni, pa bi ne bili, ko bi bili verjeli Krivitzkyju, ki se je izkazal za vrlo smart fanta. Angleži in Francozi so snubili, pa dobili korbeo. Stalin je dejal, da bi ruska nevesta morala za Angleže in Francoze iti po kostanj. Morda je bilo tako. Zdaj, ko se je začelo, bo Rusinja stala ob plotu in mižurkala Hitleru, ko se bo, metal s Francozem in Angležem. Kaj bo z rusko nevesto, ako nemškega ženina Anglež in Francoz le spravita na kolena?? "Žide kupila bom, pušelc povila bom. . .". Ako pa nemški ženin spravi na tla tudi Angleža. . .bogami, no bo ženitovanja z Rusinjo, že pred poroko bodo batine. Pri zakonih imamo pregovor, da "se v nebesih sklepajo." Oba, Adolf in Stalinovka, bi protestirala, ker nebesa imata oba za dim. Imata ali nimata. Ako so nebesa, ju ta nebesa ne vprašujejo. Pa sta se le znašla ker sta menda oba našla, da ni nobenega Boga, le pest je. Ko je Adolf postal vsemogočen, so radovedneži popraševali, kam naj bi izginilo do pet miljonov nemških komunistov. Odgovor je bil, da so vsi postali — naziji. Righto. Adolf in Stalinovka sta najboljši dokaz, ko je ohcet. | He. .he. .ali se res zakon ne sklepa v nebesih? Mnogi so majali z glavami, ko je Anglija snubila Rusinjo. Za fajt je snubila. Zmaga ali premaga. Pri zmagi bi bila Rusija skrbela le za komunistično žavbo pri zaveznikih, pri polomiji v fajtu, pa bi tudi zveza z Rusijo nič ne pomagala. Če zmaga nazijzem, zmaga tudi komunizem, je že vse eno. Ampak, ali zmaga? Adolfov poraz bi bil tudi poraz komunistične Rusinje, in tu je svetla točka. Upajmo, da Adolf ne zmaga, ampak tudi Stalin bo premagan, ne Rusija, in iz slovanskega in verskega stališča je tu v vsi temi hudo svitla točka. So le ugibanja; pa ne bodo škodovala, da nosimo glave pokoncu. die- škatli keri na]' vsak rasni antisemitizem' STARA KONZERVA "Odprite s kladivom in tom naokrog," se je navodilo na konservni mesom, ki jo hranijo v ne muzeju v Londonu To je ^ starejša konservna škatla, jih poznamo, šteje na]I"k0. 115 let. Je iz črne, debelealo, vine in je spadala med z ge živil, ki jih je vzel kaj tan Parry 1. 1824 na svojo ^ špedicijo v Arktido. ; lansko leto odprli; 1 ki je bilo m P* škatlo dali nekaj mesa, njej, pokusiti živalim vsem videzu je tem zelo te lo. Ostanek so zaprli v ste V da-aomf tedaj" M. KlARICH & S8N GRADIMO STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 nove hiše, velike in male, prenav-I ljamo hiše in razna poslopja. ' Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in ' velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave. Nekaj o antisemitizmu. Slovenec je šel gledat na Poljsko in prišel tudi v Vairšavo. Mesto je iz ruske trdnjave zasužnjene Poljske postalo glavno mesto osvobojenih Poljakov. Ima milj on tri sto tisoč prebivalcev, do štiri sto tisoč Judov. Opisuje. Zašel je tudi v pristno judovski del, v Omenja antisemitizem. Tu izgine vsaka misel na antisemitizem, poraja se v obiskovalcu globoko usmiljenje, ker mizeri-ja je na vseh vogalih. Pa niso vsi Judje le v tem getu. Mnogi so se modernizirali in prebivajo v drugih delih. Na sebi še ni povoda za kak antisemitizem, ampak zopet precej. Judov je do 400,000, Poljakov in drugih do 900,000, ampak le peščica Judov ima do 80 odstotkov Varšave v posesti, in tu se nekaj začne v glavi porajati. Pa ne gre za premoženje, gre še za bolj važne stvari, ko se poraja antisemitizem, ktf ni noben rasen antisemitizem in ne more prihajati le iz zavisti do premoženja peščice Judov pri vsi mizeriji drugih Judov. In tako je v Varšavi, in še kje drugje v mestih med — Slovani. Ali brez pogojno odklanjate vsak antisemitizem, kakor jaz odklanjam ne cevi in zapečatili. _ ceveh bodo meso hranili lje. Videti je še popol"1 sveže in rožnato kakor te ^ ko ga je tvrdka, ki je kot P^ izdelovala konserve te v ^ in ki 'je ibila ustanovljen^ 1818, zaprla v škatlo. / kratkim so odprli tudi cij> ^ konservne škatle, ki so • bivali vojaki v krimski V°J . Tudi v njih je bilo meso V * boljšem stanju. Že 1. I"5/ ^ neki pariški kuhar po >m Appert imel domišlico, geto. živila napravil trajna s ^ da jih je polnil v stekleWce te steriliziral z vrelo vod0, ŠIRITE AMER. SLOVEN^ over Listen to and Advertise PAIANDEGH'S YUGOSLAV Folk Songs and Tamburitza Orches^ Station WWAE, Every Sunday ^ 536 S. Clark St., Chicago — Har. H Pregleduje oči in predpisuje oča'9 23 LET IZKUŠNJE | DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 , 9 Uradne ure: vsak dan °a i zjutraj do 8:30 zvečer. "ll>iail!l!B!!linillllBIIIIIBIIII>BIIII>ai!l!HI!lllBlnl11 k I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poskusite In prepričajte se! r 1840 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska BS Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. « GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnirie. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Svetovno vojno so prespali! ne KDO? Tisti, ki niso čitall časopisov. Yes, na sk^ nem koncu severne Švedi je, so poročali časopis1' . je neko pastirsko selo šele dve leti po svetovni vo zaznalo, da se je vršila skoro 4 in pol leta sve|^« vojna 1914—1918. To se pravi, VOJSKO SO SPALI! VAŽNE NOVICE prespi vsak vsak dan, kdor čita in ne zasleduje dnevnega časopisa. . . VI GOTOVO NOČETE zamuditi nobene no^ o sedanji vojski, ki divja v Evropi. Gotovo nočete* ^ bi ne bili informirani dnevno tudi o položaju, v" rem se nahaja vaša stara domovina. .jj VI GOTOVO NOČETE zamuditi, da bi poučeni točno o vseh zakonih in postavah, ki se t*c . mogoče vaše starostne pokojnine, brezposelne P j pore in o drugih važnih zadevah, o katerih se za in pqstave pogosto spreminjajo. . y VSE TO SE TlCE VAS! Vaše zadeve so to * vašem interesu je to, da ste o vsem tem dnevno P čeni, da se ne bi vam radi nepoznan j a zakonov i*1 stav škoda godila. V VAŠEM INTERESU je torej, da ste na**5 in da čitate dober in zanesljiv slovenski dnevnik ^ Amerikanski SlovetifS illicit ki bo vas o vsem dnevno informiral o vseh P011.. • in vojnih in vseh dogodkih in> novicah tu v Amel stari domovini. Naročite si ga še danes! Stan® ^ $5.00; za pol leta $2.50; za četrt leta $1.50. — 0o; eago, Kanado in Evropo letno $6.00; za pol leta $ ' za četrt leta $1.75. Naročnino pošljite na: Uprava "Amerikanski Slovenec" L 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, fl^