Babici za god flaj je zunaj mrzlo. Ivje se obeša po drevju in vrabci pojo tako klaverno svoj »živ, živ«, kakor bi jim za življenje. Vsak se zavije v toplo obleko in sapa se gosti pred filovekom, kakor dim v kuhinji. Kako prijetno pa je pod streho! V peči gori debel panjač in na »temenu« peči je tako toplo kakor pod posteljno odejo. Kaj pa še le ži-vahno iivljenje za pečjo! Na zapefiku sedi babica. Suha žena je in drži se v dve gubi. Kako tudi ne, saj je že stara in po zimi prebije največ pri peči, prebiraje svoj debelojagodasti molek. Kadar pa jo mrazi, potisne se z zapečka še malo višje — za peč ali celo na teme. »Oh kako dobro to deje! Kaj, ko bi za stare Jjudi ne bilo pečij ? Kje bi se greli, ker jih tako rado zebe! Kako je res ljubi Bog dober«, dejala je dostikrat stara mamica. Toda to še ni vse. Babica Zariskova ima tako dobrega sina in tako skrbno sinaho. Ne čuje žal-besede iz njiju ust in z vsem je preskrbljena. Kaj pa še le pridni vnuki. To so vam res Ijubki ti otroci! Le po- 3» 36 ' glejte jih. kako sede okrog peči kakor piščanci okrog koklje. Najmlajša je Ančica. Stara bode štiri leta, kakor že sama pove. Ravno zdaj so ji prinesli mati iz Lju-bljane nove čeveljčke. Iz lilobučine so, da je ne zebe, in tako lepe rdeče trakove imajo. Mati jo imajo prav radi, ker rada ubotja. Na vratu nosi na vrvici tri sve-tinjice. In fie jo povprašate, kdo jih je dal, odgovori vam : •To-le gospod Jožef, to-le gospod Janez. to-]e pa mama.« .Ifrica pa je že tako velika, da hodi v šolo. Stara mati jo ima najrajše. Tako do])ro sc razumeta in vedno si imata kaj povedati. Kakor hitro pride iz šole in spravi svoj »cehtar«, že je pri babici, da ji pove svoje dogodke. Tonček je malo manjši. Rad jž žgančke in lepo zapoje. Časih pride tudi Marijica družbo delat, kadar jo namreč pokliče Aničica : 'Moja pestunja!' Zelo rada Uaže podobice, katerih ima obilno število. Tako je torej bilo za Zariskovo pečjo. Ravno poje babica otrokom, kako je Marija »rajžala«, kar vstopi potovka in zavali na mizo nokaj v popir zavitega. Ilitro se zbero otroci okrog mize in radovedno . fiakajo, kaj je v popirju zavitega? Jerica vtika že svoj prst v popir in Marijica ponosno vzanie pismo, ki je poda potovka, rekoč: »To je za staro mater!« Potovka odide. Babiea pa reče Marijici, naj ji da piemo. Veseli) premetava ženičica pismo v roki, češ, kdo ji je neki pisal ? »Ali naj odpečatim, babioa?« povppaša Marijica. »Počakaj, nepoCakavka. čaj, poglej najprvo, kako je zapisano na pismu?« Marijica hitro prebere naslov. Babici se je obraz razjasnil in reče: »Prinesi mi nožek, da odpečatim piamo.« Jerica že moli nožek babici. Precej časa je minilo, predno odpre mamica pismo. »No, zdaj pa pismo preberi, Marijica!« reče babica in ji poda pismo. zavitek pa suče v roci. Deklica bere: »Ljuba mati! Približal se je zopet Vaš veseli god. Voščim Vam srečo povson, da bi ostali zdravi še mnogo 37 let in da bi po smrti Vaša duša dosegla sveti raj. Po8ebno novega Vatn nimam pisati. Zdravi smo vsi. Le Jožek se je nekaj prebladil, a zdaj je že boljši. Kar je v popirju zavitega, pošljem Vam za god, katerega še mnogo Iet zdravi in srečni ob- hajajte. Sv. Jetlert, Vaša patrona, izproai naj Vam sv. nebesa. Ne pozabite nas v molitvi. Pozdravljamo Vas vsi skupaj. Zdaj pa ostanem Vaša bvaležna hči Polona.a Babici so solze kipele na ožeh. Še dvakrat je Bnorala Marijica pismo prebrati in nazadnje še Jerica fiedenkrat. dasi so otroci tako neiztrpno ftikali na tisto. Hkar je v popir zavitcsja. »Teta so poslali. kaj ne, babica ?« povpra&a Tonček. »Teta, Malkova teta, Tonček! No, pa dajte sem Btisto, otroci, da pogledamo « Zopet je trajalo precej časa, predno je babica od- Hnrila priljubljeni popir. Toda radovednost še ni bila bapasena. Ža višnjevim popirjem se je prikazal rdeč Biopjr in za rdečim popirjem še bel popir. F Vsi kmalu se za<5udijo in zasmejejo. TonCek je bloskal z rokami, Jerica je poteptavala z nogami, Ančica Be kazala s prstom, Marijica pa zakliče: »O, babica, nogavice so za vas'. »Saj res, volnene, pletene nogavice! No, Polona dobro, da mene rado zebe. Kakor navlašč.« »In zeleno so obrobljene. A kaj pa je v nogavicah, so tako natlačene?« »Oho, nekaj je notri!« Babica postavi nogavice na klop. Stale so po konci. To je bilo veselja in smeha. »Ali nogavioe so zavezane. Kako jih bote obuli, babica?« povpraša .leriea. In zopet bo odvezavali nogavice, zavezane z rde-•čimi trakovi. Tonček pa je bil že bolj radoveden in potrkavsi na nogavico je zaropotalo. »Oh, orehi so najbrže notri. Oh, to jih botno jeli!« zakliče Tonček. 38 Najprvo odvežejo jedno nogavico. Zgoraj je bila volnena ruta za babico. Pod ruto so bile rokavice. »Oh, oh, že zopet! V rokavicah j« tudi nekaj.« Tonček strese rokavioo in usujejo se iz nje melisne jagode po klopi in po tleh. Otroci so pobirali in zobali. »Ne vse najedenkrat, otroci! Jutri je ae jeden dan«, kara jih babica. Zopet gledajo dalje. Marijica je že videla, kaj je bilo pod rokavicami, in prinesla je skledo, v katero usuje iz nogavice orebov. Tako so izpraznili jedno nogavico babičino. Otroci se hoCejo hitro lotiti tudi druge, toda babioa jih ustavi: »Ža danes je ie dosti. Drugo nogavico izpraxnimo jutri.« Nič ni bila vieč otrokom ta beseda. Zato reče Jerica: »Babtca! Jutri vas popeljemo za roko v cerkev k sv. maši. Ali bodete samo jedno nogavico obulii1« »Saj imam še druge nogavice. Nid ne skrbi za to, Jerica.« »Toda jutri je vaS god, babica. Spodobi se, da obujete tetine nove nogavice. Zato pa so jih že danes doposlali. Babica je bita že samega veselja vsa zmotena in zato ni znala otrokom več odgovoriti. Tonček pa je že odvezal drugo nogavico. »Olio, zopet ruta \isnjeva — smrkovec je za usekovanje«, rei5e Jerica in poda mamici ruto. »Še jeden je«, zakliče Tonfek in potegne robec iz nogavice. A. glej! Ko ga clvigne kvišku, zarožlja na klop velik molek z tlebeliini jagodami. Tega je bila babica najbolj vesela. »Saj smo vam rekli, da še drugo nogavico od-vežitno«, rede Marijica, ko vidi, kako se je babica raz-veselila darovanega mollia. Kaj je bilo v nogavici? Bile so sulie bruške in češplje, katerih kuhano vodo je babica tako rada pila. Tako torej so srečno prišli do konca. Ko Marijioa pospravlja hruške. čežplje in orehe, tekel je že Tonček venkaj po mamo in ji piipovedoval, kaj se je ^godilo. 39 Mati gre hitro v izbo, pokara otroke, zakaj ji niso že prej naznanili, in uredi vse, kar je bilo potrebno. Babioa pa je rekla otrokom: »Alo, zdaj pa le brž k meni, da molimo prvikrat na novi molek za zdravje in srečo dobre tete, ki se je tako lepo spomnila mojega godii« »Saj orehi so naSi, kaj ne, babica? Teh tako ne morete vi treti.« »Sevcda. Pa le brž se pripravite k molitvi.« Poboina in hvaleina molitev je kipela proti nebu. Kako je babica svoj god obhajala v novih noga-vicah, povem drugifi. Danes je že prepozno. P. Bohinjec