POKLICI, Kl IZUMIRAJO
Urar Kajfež popravlja tudi kukavice
če se pokvari ročna ura, Žepna ali budilka, nimamo težav, saj jih vzame v popravilo prav vsak urar, ki jih je na srečo v Ljubljani dovolj. Teže pa je. kadar se neha oglašati stenska kukavica ali kaka druga starinska ura. Teh se vsi urarji otepajo in le tu in tam še naletiš na mojstra, ki se usmili nesrečne stranke s pokvarjeno kukavico Med temi mojstri, ki jim ni odveč popravljati že odslužene starinske ure. je tudi Stane Kajfež, ki ima že osemnajst let delavnico v naSi občini na Linhartovi cesti. Ko so pred leti porušili staro hiSo, ki je nosita številko 5. so Kajfeža preseliN v novo, ki tudi nosi isto številko, le da je nova delavnica prostorna in svetla ter nudi odlične delovne pogoje mojstru, njegovemu pomočniku Slavku štefancu in učencu Branetu Jagnjetu
»Prej smo se stiskali in morali strašansko paziti. da v delavnici nismo zadeli v kakšno uro. bilo je temačno V novi delavnici pa čtovek kar raje dela,« je menil pomočnik Slavko.
Mojster Kajfež ima za seboj pestro življenjsko pot- Iz rodne vasi Kožalič, ki je dala še več drugih urarjev. je pred tridesetimi leti odšel v Baranjo. kjer se je v štirih letih izučrl obrti.
»Nekoč so urarji kroSnjarili od vasi do vasi kot Cevljarji ali krojači. Nekateri so se poženili daleč od doma in st potem tam uredili delavnice Eden takih je bil tudi mojster Papež, pn katerem sem se izučil.«
Ko se je po vojaščini Stane vrnil v Ljubljano, ga je vzel k sebi znan Ijubljanski urar Logar in pri njem si je mladi pomofinik §e izpopolnil urarsko znanje. Leta 1957 pa je začel na svoje skupaj s tovarišem in se kasneje osamosvojil. Imel je majhno deiavnico. v kateri ni bilo prostora za več kot enega vajenca in nadebudneže, ki so poUkali na njegova vrata, je moral odkianjati. Kljub temu je vzgojil žtin mlade fante v dobre urarje in nihče od njih ni obrnil hrbta temu zahtevnemu in natančnemu poklicu.
»Prejšnja leta je vedno kakšen potrkat na moja vrata, lani pa je bila prva ;esen. da se ni nobeden zanimal za uk urarja. Kaže, da gredo vsi raje za mehanike. Sicer je res, da etektro-nika izpodriva klasične ure \n čez pedeset let bodo .anka-rice' prava redkost." modruje mojster in si ob tem verjetno misli. kako lepi bodo časi. ko boL pokvarjeno eleklronsko uro zavrgel in si za vogalom kupil novo
Poklic urarja pa bodo Ijudje poznali le po pnpovedovanju svojrh dedov, saj Že sedaj poklic, ki zahteva pedantnost in zbranost, sKratka ceiega človeka. izumira.                   B.C.