Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota dno 13. februarja 1941. Prvi kristjani niso jokali — ampak molili in upali — ©@® Celoletna naročnina: pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din. v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. reč. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXXIII. Uredništvo in uprava: M. Sobota, Krilo va 4. Štev. 7. „Za vse je svet dovolj bogat . . Že večkrat smo v raznih oblikah pov- darili, da vlada in, razgraja na sveta oborožena vest. Ni čudno! Prenapeti ko- tel, v katerem se je že več let kuhalo in vrelo, je razneslo. Evropa bo še več desetletij trdo čütila nasledke te vojne in vrelo, je razneslo. Evropa bo še več nesel le omiljenje, nikakor pa ne konca zmede, pomanjkanja in prevratnih na- gonov. Mi sami smo čutili to vojno doslej le oddaleč. Sedaj pa že dobro čutimo lede- ni hlad te bojne vihre v obliki petrolej- ske, bencinskih, krušnih in podobnih kart. Kadar pa gre za prehrano, mora biti že huda skrb. Že res, da se držav- na oblast resno trudi, da uredi z ozi- rom na prehrano tako, da bodo vsi dr- žavljani brez izjeme enako oskrbljeni z vsem, kar jim je potrebno. Vsak bo do- bil le svoj odmerjene delež, čeprav bi hotel to ali ono stvar dražje plačati. Kaj pa Slovenska Krajina?... Pravijo, da je žitnica. Toda čemu po- tem toliko splošne revščine in toliko ti- sočev, ki morajo jemati vsako leto ro- marske palico v roké in hoditi v tujino po večji kos kruha? Pa še ta zaslužek je sedaj iz raznih vzrokov onemogočen. Drugod imajo velike površine neobde- lane zemlje, - zanemarjene pašnike, pri nas niti tega ni. Saj se nas stiska kar 170 na kvadratni kilometer. Le pojdi po naših vaseh in poljih od sprotoletja do jeseni in videl boš, s kako ljubezni- jo obdelujejo svojo krpo njive, a ven- dar iz te krpe ne morejo izvleči vsega, kar je potrebno za prehrano. Odvisni smo od zaslužka, to se pravi, da ni- mamo zemlje v zadostni meri, ki bi nas redila. Živeti je treba, a zaslužka ni, čeprav že desetletja čaka Mura, da ji uravnajo kačasto zavito strugo, ki od- naša s sabo mehke grüde zemlje... Na občine so sedaj prišle karte. To še ni najhujše, le da bi tudi dobili to, kar bi po kartah morali dobiti. Drugod po občinah imajo vse pravočasno, kar je potrebno, pa čeprav na karte, pri nas pa niti na karte ne dobiš. Ta način pre- skrbe utegne roditi veliko narodno ško- do. Treba je misliti na bolane osebe, hirajoče starce in deco ki jim ponoči morajo svetiti, a nimajo s čim; bolnik si zaželi čaja, pa nima sladkorja. Naši ljudje dobro vedo, kaj jim je dr- žava, kaj smo ji dolžni — saj so med najboljšimi davkoplačevalci. Dobro vedo, da sme domovina tudi terjati žrtve od nas. Iz vsega srca smo pripravljeni dati največje žrtve na oltar domovine. Naši možje in fantje so na orožnih vajah to z občudovanja vredno vernostjo poka- zali. In prav zato imamo pravico zah- tevati, da si moramo vsi državljani de- liti dobro in slabo, prijetno in težko v enaki meri. Naj nam ne delijo mačehov- ski kruh, ne pri prehrani, ne pri živ- ljenjskih potrebščinah, pa tudi pri dr- vah ne. Kadarkoli zvemo, da družbe, ki izsekavajo naše gozdove, darujejo boga- ti Zagrebški občini naša drva, ne more to našega človeka, ki niti za drag denar ne dobi drv, navdati s prijetnim ču- stvena merodajna oblast naj postane pozorna. Ne zahtevamo večjega in boljšega ko- sa kruha kakor ga imajo drugi, a z naj- slabšim in najtanjšim kosom se tudi ne moremo zadovoljiti. Mi svoje ljubezni do domovine in naše zemlje ne Proda- jamo na karte, nobena gora denarja je ne preplača, ker je zakoreninjena v naših srcih, pa tudi noben vihar je ne bo raztepel, kakor gospodarska beda raztepa naše ljudi po svetu. Ne žene nas po svetu pohlep po lahkem in hit- rem zaslužku in v nas ljubezen do rodne zemlje ne ugaša. Neizpodbitne do- kaze svoje narodne dozorelosti smo dali na narodnih proslavah in veličastnem taboru in imamo tudi toliko treznega razuma, da nočemo verjeti črnogledim prerokom, ki so se vtihotapiti med nas; to je tem večjega pomena, ker se naha- jamo na najsevernejšem delu, na na- rodno ogroženi zemlji, kjer so vse dru- gačne in težavnejše življenjske prilike kakor drugod. In prav ta ljubezen za- hteva enakopravnost, ki naj vlije v teh težkih razmerah našemu človeku pogum in pa zavest enakovrednosti v vsem. Vse to smo glasno povedati v času, ko smo dobili karte in ko gre za po- novno razmero veleposestniške zemlje in smo mi, prekmurski kmetje, potrebni zaščite in pozornosti od strani najvišje oblasti. Bengazi nepričakovano hitro padel Zmagovita angleške čete v Afriki drvijo brez prestanka naprej Niti dva meseca ni minilo, odkar so Angleži začeli ofenzivo proti Graziano- vi armadi v Libiji, ko je njihovo orožje bilo že kronami z zasedbo Bépgazija, najpomembnejšega mesta v Cirenaiki. To je za Angleže izredno velikega vo- jaškega pomena. Kajti Bengazi je naj- večje in najmodnemejše pristanišče. S kako silo drvijo angleške motorizirane čete, je razvidno iz tega, da so; prešle v 48 urah 300 km iz Derne prek püšča- ve v Bengazi. In ravno pri zavzetju Ben- gazija je angleško vrhovno! poveljstvo, ki mu načeluje general Wavell, pokaza- lo veliko spretnost, drznost in neustraš- nost. Naše čitatelje bo brez dvoma zanima- lo, kako je prišlo do takega presene- čenja ne samo za Italijane, ampak celo za Londončane same. ki sprva niti ver- jete niso hoteli, da bi Bengazi že res pa- del. Napad na Bengazi -je bil izveden z isto mojstersko popolnostjo, kakor pred dvema mesecema napad na Sidi Bareni, ki leži sedaj že daleč na vzhodu. Ko je prišlo povelje generala Wavela za na- pad na Bengazi, je divjal po püščavi strašen peščeni vihar. Toda angleški tanki so se zakadili v njega ter drli na- prej južnozapadno od Mekjelija 220 km daleč. Kajti Wavell je ukazal, da mora biti Bengazi napaden od jugovzhoda. Italijani so pripravlali obrambo na se- veru, tam. kjer pelje lepa obalna cesta. Na vzhodni strani Bengaziia se dviga neprehodno gorovje Džebel Akdarja. na iugu pa se začne püščava. Toda nepri- čakováno so se angleški tanki pojavili ured mestom in Sicer s puščavske stra- ni. kjer ni bilo nobene obrambe. Tanki so zavozili v mesto, ko je Obramba na severu še pričakovala sovražnika. Druga kolona. ki je Drodirala iz To- bruka ob morski obali. Ie istočasno Dti- snela na sevemovzhodno stran Ben- gazi ja. tako, da je bila. itlijanska posad- ka v Bengaziju od vseh strani obkolje- na in ji je bil umik onemogočen. Četudi so bile italijanske oklopne edinice mno- go močnejše, kakor angleške, jim kljub obuonim poskusom ni uspelo podreti skozi angleške klešče in se izogniti za- jetju. Razvila1 se je srdita bitka, sledi! je napad za napadom. Italjani so vrgli v boj vse svoje oklopne in tankovskc edinice. toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Angleško protitankovsko topništvo je italijanske tanke in okloo- ne avtomobile drugega za drugim uniči- lo. Po končani bitki je ostalo na bojišču 60 razstrelienih italijanskih tankov. Ko so Italijani uvidela da bi bil vsak na- daljni odnor brez smisla, so položili orožje. Imeli so velike izgube in prizna- ti je treba, da so se junaško borili. Vse zajete čete so se predale zmagoviti Wavellovi armadi. Med ujetimi oficirji je več generalov, med njimi en povelj- nik armije, en poveljnik armadnega zbora in mnogo drugih višjih oficirjev Vojni plen, sestoječ iz vojnih potrebščin vseh vrst, je ogromen. KAKO SO BILE SKLENJENE ANGLEŠKE KLEŠČE Klešče, ki so jih pri zavzetju Ben- gazija izvedla angleške čete, so mojster- sko vojaško delo. Po padcu Tobruka so se angleške čete delile. Ena kolona je prodirala ob obali in zavzela Der- no in Cireno, druga kolona, sestavljena iz tankovskih in oklopnih oddelkov, pa je prodirala od Tobruka preko püščave Čez Mekeli naravnost proti Bengaziju. Tqren je bil na tej poti izredno težaven. Oklopne divizije so se mogle posluže- vati le slabe karavanske ceste. Radij- sitih oddajnih postaj se niso poslüža- vale, da bi sovražniku ne izdale svojega P9ložaja. Ko so se te čete pojavile na morski obali južno od Bengazija, je bilo to za Italijane največje presenečenje. To prodiranje je bilo izvršeno tako spretno, da je južna kolona prispela pred Bengazi istočasno s severno kolo- ni), ki je obkolila mesto s severne in Vzhodne strani, take da so bile klešče z obeh strani sklenjene. Pri teh opera- eijah je zelo uspešno sodelovalo tudi angleško letalstvo, ki je noč in dan bombardiralo italijanske postojanke ter italijanska letaüišča. V DVEH MESECIH ZASEDENA VSA CIRENAJKA Armada generala Wavella je tako v dveh mesecih zavzela vso Cirenajko, Italija pa je v dveh mesecih {zgübila svoja najvažnejša pomorska oporišča in vse zveze s svojim kolonialnim cesar- stvom. Da nihče ni pričakoval tako na- glega razvoja, dokazuje tudi pisanje ne samo italjanskoga, marveč tudi nem- škoga tiska. Prodor angleških čet do Bengazija predstavlja najhitrejšo delo v vojni zgo- dovini. V 60 dneh so angleške čete po ozemlju, ki ne nudi ne hrane ne vode, v peščenih viharjih prevailile nad 800 km. V tem času so izvojevale sedem bitk in zavzete sedem najmočnejših sovraž- nih postojank in utrdb, ne upoštevajoč celo vrsto manjših utrdb. Za- jele so brez posadke v Bengaziju nad 110.000 ujetnikov, med temi 13 genera- lov in nad 5000 oficirjev ter enega ad- mirala. Süne množine vojnih potrebščin milijardne vrednosti predstavljajo voj- ni plen. Pri vsem tem pa znašajo an- gleške izgube manj kakor 2000 mož. POMEN BENGAZIJA ZA ANGLEŽE Odkar se je začela angleška ofenziva v Afriki, se je' hitrost vojaškega poho- da stopnjevala pd tedna do tedna in je dosegla vrhunec v zadnjem tednu. 30. januarja je bila zavzeta Derna, 4. febru- arja je padla Cirena, a 6. februarja se je udal Bengazi, čeprav je bil oddaljen nad 200 km. Vojaški pomen zavzetja Bengazija je ogromen. Bengazi je glav- no mesto Cirenaike in drugo največje mesto italijanskega kolonialnega cesar- stva, izhodišče najvažnejši cest v vzho- dni Libiji. Letališči Bardia in Benina predstavljala najboljše letalsko oporiš- če v severni Afriki. Obe letališči bosta služili sedaj kot oporišče angleškoga le- talstva, s čimer se je razdalja do Sicilije in sploh Italije zmanjšala za angleško letalstvo za več sto kilometrov. Angleš- ka mornarica je dobila z zavzetjem Ben- gazije poleg Malte drugo najvažnejše pomorsko oporišče na Sredozemskem morju. Luka v Bengaziju je najmoder- neje urejena ter se je lahko poslužu- jejo tudi večje vojne ladje. Uporabna je ob vsakem vremenu, vrhu tega pa raz- polaga z vsemi modernimi napravami za naglo razkladanje in nakladanje. Napredovanje angleških čet tudi v Eritreji in v Abesiniji Angleške čete so že prodrle globoko v Eritrejo. Zavzeli so že mesti Agordat in Barentu, ter, z vso naglico drvijo proti Asmari. Prišli so že do mesta Kerent, ki so ga že več ali manj obkolili. Do- sedaj so že v Eritreji ujeli do 4000 ita- lijanskih vojakov.. V treh tednih so Anlgeži napredovali v notranjost 200 km. V Abesiniji prodirajo Angleške čete v dveh smereh, na severu proti Gondar- ju in pa z jüžne strani. Povsod se z velikimi uspehi udeležujejo teh bojev domači četniki. Italijani v Abesiniji so že v taki sti- ski, da so po poročilih zaprosili franco- sko vlado, za preselitev 80.000 italijan- skih kolonistov na njihovo ozemlje. Angleške čete so vdrle tudi v Itali- jansko Somatijo Čez 100 km v notra- njost. Zato skušajo Angleži preprečiti te velikanske priprave s tem, da jim hoče- jo zbiranje sil čim bolj ovirata. Angleš- ka letala z vso silo bombardirajo pri- stanišča in letališča v Franciji od ko- der pričakujejo glavni napad. Angleži, kakor smo že večkrat poudariti, niso nič presenečeni nad temi pripravami, ampak se tudi oni vneto pripravljajo na obrambo in so dati, v promet neke nove bombnike, letalske topove, ki so zelo nevarni nemškim letalom. Zapadna fronta Zapadna fronta nosi na sebi znak za velikanski spopad med angleško in nem- ško vojaško silo. V ta namen priprav- ljajo in obnavljajo Nemci pristanišča vzdolž nizozemsko in belgijske meje, da bodo res pripravna za vdor v Angli- jo. Angleška letala pa jih od časa do časa obiščejo in jim preprečijo priprav- lanje luk za letalske odlete. Nemčija namreč žeti vojno končati čim prej. In sicer z velikanskim udarom, ki bi imel tedaj tudi odločilen konec. NA GRŠKO-ALBANSKEM BOJIŠČU ni nobenih bistvenih sprememb. Na obeh straneh so biti Siloviti proti napadi, zla- sti od italijanske strani. Toda Grki so se trdovratno branili in počüti Italijane v Srednjem in južnem delu iz postojank. Zdi se, da so Italijani dobiti velike okre- pite za boj. Zdi se tudi, da bo tudi tu- kaj Sledila za kratek čas glavna itali- janska ofenziva na Grke. To smemo sklepati tudi iz tega, ker so že prišli na albansko bojišče tudi nemški letaki. 2 NOVINE 13. februarja 1941, Nedelja O sejalcu in semenu. Tisti čas, ko se je zbirala velika mno- žica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: Sejalec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zraslo ter obro- dilo stoteren sad. - Ko je to govoril, je zaklical: Kdor ima ušesa za poslüšanje, naj poslüša! - Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. On jim je rekel: Vam je dano razumeti Skriv- nost božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: Seme je božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprej- mejo besedo, kadar jo slišijo, - pa ni- majo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nasladnostih življenja zaduše in ne obrode sadu. Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohra- nijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju. (Lk 8, 4-15.) * Današnja prilika se po vsej pravici nanaša v prvi vrsti na usodo pridig in krščanskega nauka. Pridiga je seme, ki pada v naša srca. Od nas samih, od tal našega srca zavisi, če in kakšen sad bo pridiga obrodila. Tudi v nas so ovire zoper rast. Prva ovira: brezbrižnost in nespre- jemljivost. Kako čudovita je primera trde, razhojene ceste! Tako je v duši premnogih ljudi: kakor široka trda cesta so. Vse gre z lahkoto preko nje, vsaka strast, jeza, zavist, sovraštvo ... Naše srce bi moralo biti zbrano, kakor tihi samostan, pa je semenj. Druga ovira: nestalnost. Kolikokrat smo že šli od kake pridide vsi zamiš- ljeni domov, a nekaj časa za tem smo že spet stari. Tretja ovira: svet meče svoje mre- že na ljudi. Premoženje pri bogatinih, skrbi za vsakdanji kruh pri revežih. Za Boga pa skoro ni prostora. A mislimo še nekoliko dalje. Seme božjega kraljestva, božje otroštvo v nas. Sejanje semena je vsak božji vpliv, vsa- ka milost. Bog seje v času našega živ- ljenja vsak dan in vsako uro seme mi- losti v srce. To je vsaka vzpodbuda. pridiga, knjiga, dober zgled, prijazna beseda, trpljenje, skratka vsaka milost božja. Kako sprejemamo mi vse to — od tega zavisi vse. Bog seje, ti si njiva. Kakor ti sodelu- ješ, tako bo. Bog ne odpove nikoli, le stori tudi ti svoje. Ob koncu življenja se bo pokazalo, če si bil rodovitna ali nerodovitna zemlja. Zdaj se bliža postni čas, ki je pomlad za dušo. Zdaj je treba obdelovati polja naših src. Božji sejavec bo šel po de- želi in sejal seme resnice in milosti. Bo- dimo sprejemljiva dobra njiva, ne pa trda, razhojena cesta. Z D O M A Tihi so in mračni. Cesta se odpira, nemo jih požira — jagnedi šumijo. Tonejo v daljavi s culami na rami, tožnost je med nami —- jagnedi šumijo. Kdaj jih bo vrnila širna cesta bela v naša tiha sela — jagnedi šumijo. J. Krampač. Za gostüvanje dobite vedno vsakovrstne torte, okusno okrašene ter z primernimi napisi po najniž- jih cenah samo v SLAŠČIČARNI Sidonija Pauko NOVAK M. SOBOTA, Aleksandrova c. Politična pozornica Vsa politična vprašanja so v prej- šnjem tednu bila tesno povezana z vo- jaškimi dogodki. Zlasti Bolgarija, Fran- cija in Amerika so obrnili pozornost nasé. Kar se tiče Bolgarije, je treba pouda- riti, da so vsi, mnenja, da Nemčija An- glije ne bo prej napadla, s dokler ne bo na jugovzhodu vse v redu; kajti Nem- com nikakor ne bi bilo prijetno, če bi se ob črnem morju vsidrala Sovjetska Rusija in s tem zasedla tudi Bolgarijo. Na drugi strani pa tudi Sovjetska Ru- sija nikakor ne bi mogla mimo trpeti, da bi se Nemčija vsidrala v Črnem morju. Zato bo to vprašanje treba prej razčistiti, preden se Nemci z vso silo vržejo na Anglijo. Toda medtem nepre- stano nemške čete zasedajo črnomor- sko obalo v Romuni ji. V Bolgariji sami so nekateri navdüšeni zato, naj dovoli- jo prehod nemškim četam v Grčijo. To mišljenje je posebno zastopal minister Bagrjanov, ki pa je zadnje dni moral odstopiti. Toda na drugi strani Turčija odločno stoji na stališču, da v tistem trenutku napade Bolgarijo, kadar katerekoli čete vkorakajo v Bolgarijo. V potrdilo tega straži ob bolgarski meji pol miljona turških vojakov. To je zagonetna igra v jugovzhodnem delu Evrope, ki jo bo treba pravilno razvozlati, da se kaj ne vžge... Maršal Petain, predsednik nezasedene Francije, ima hüde borbe z Lavalom. Laval je naklonjen Nemcem in hoče na vsak način, vstopiti v, vlado (kar zahteva nemška vlada sama) pod pogo- jem, da naj da Francija na razpolago svoja pristanišča, ki jih ima doma in v Afriki Italiji in Nemčiji, ali pa Nemčija zasede še ostali del Francije. Sivólasi maršal Petain, kakor tudi njegjov zvesti maršal Weygand v Afriki, je neuklonjiv in se zvesto drži določil premirja, kakor je bilo sklenjeno med Nemčijo in Fran- cijo. Vendar pa je cilj, ki ga zasleduje Nemčija s pomočjo Lavala — in to ve ves svet — da pride do sodelovanja francoskoga brodovja z Nemškim in pa do francoskih pristanišč v Afriki, zla- sti Bizerte. Nemci namreč dobro vedo, če postavijo Lavala na poveljujoče me- sto v francoski vladi in če spravijo fran- cosko vlado v zasedeni Paris, da pri- de potem vse drugo samo od sebe. Iz Amerike je začelo prihajati orožje v Evropo. V parlamentu je že bil spre- jet zakon, v katerem je Rooseveltu dovoljeno, da nudi Angliji ogromno po- moč. Ameriške tovarne imajo nalog, da delajo z vso silo štiri leta za Anglijo, brez ozira na to, če Anglija plača ali ne. Zanimivo je tudi, da bo najbrž Amerika prevzela vse nadzorstvo nad angleški- mi kolonijami dokler bi bila Anglija zapletena v vojno. Jugoslavija je obhajala minuli teden drugo obletnico Cvetkovićeve vlade. Obenem pa je bil v Budimpešti potrjen v parlamentu pakt večnega prijateljstva med našo državo in Madjarsko. Ob tej priliki so inozemski časopisi zlasti pov- darjali, mimo notranjo urejenost in trd- no povezanost med tremi bratskimi na- rodi v naši državi. Na dragi strani pa so zelo pohvalili našo močno in neustra- šeno armado. Mi smo zelo ponosni na take izjave, toda to nas ne sme zavesti, da ne bi bili pozorni in budno na stra- ži. Biti moramo vedno pripravljeni, da tudi če je treba z jeklenimi pestmi do- povemo drugim, da nočemo ničesar dru- gega, kakor to, da bi bilo našemu naro- du prihranjene vojno trpljenje in da hočemo le mir in svobodo. Naši sezonci v Franciji Kakor se nam je srce žalosti krčilo, ko je naša mladina šla v tujino na se- zonsko delo, tako nam zdaj od strahu trepeče ob misli, kje se nahaja in kako se ji godi. Zlasti smo v strahu za one v Franciji, ki so morali prestati vse grozote in trpljenje premagane države. Stranka JRZ je preko svojega tajništva, zlasti g. tajnika C a s a r Franca, našega rojaka, posredovala na mero- dajnih mestih, da se našim sezoncem, ki jih je vojna pognala z dela in zasluž- ka, pomaga. Po informacijah pristojnih oblasti je stanje naših sezoncev sledeče: Sezonci, ki so prišli vsled zasedbe, se- verne in zapadne Francije pod nemško oblast, so večinoma že vsi zaposleni. Nekaj jih je zaposlenih v rudnikih in ti dobro zaslužijo. Drugi so zaposleni po šumah, kjer sekajo les in delajo drva. Tudi ti precej služijo. Nekaj jih je dal naš konzulat v Parizu zaposliti pri ob- novitvenih delih v Franciji, kjer tudi toliko zaslužijo, da se preživljajo in še kaj domov pošiljajo. Večino pa jih je konzulat poslal v Nemčijo, kjer so za- posleni na poljskem delu in zlasti v tovarnah. Plača teh je enaka s plačo nemških delavcev, ki tudi dobro zaslü- žijo. Zato se domači tistih delavcev, ki so prišli pod nemško oblast, naj ne bojijo, ker so preskrbljeni. Hudo pa je za tiste, ki so prišli ali ostali v svobodni Franciji, to je v ti- stem delu Francije, ki ni zaseden. Eni od teh so ostali pri svojih gospodarjih, ker jim ni bilo treba bežati pred vojno. Tem se godi tako po srednje. Imajo to- liko plače, da so za silo preskrbljeni, prihraniti pa si ne morejo nič, ker je ve- lika draginja in pomanjkanje. Najbolj žalosten položaj pa imajo be- gunci, ki so morali pred vojnimi grozo- tami bežati in se jih večina nahaja v koncentracijskih barakah. Tem se slabo godi. Največkrat niti pisati ne morejo, ker med svobodno in zasedeno Franci- jo pošta slabo deluje. Domači pa naj ne mislijo, da so na nje popolnoma po- zabili. Naš konzulat v Parizu je že vse de- lavce, ki so bili v zasedeni Franciji, dal zaposliti. Za one v svobodnem delu Francije pa skrbi konzulat v Marse- lju. Tiste, ki so kdaj delali v zasede- nom delu, pošilja nazaj na svoja mesta ali v Nemčijo, odkoder je tudi lažje priti domov. Za vse ostale pa posreduje pri merodajnih nemških oblasteh, da jih sprejmejo ali v Nemčijo ali pa v za- sedeni del. kjer je zaposlitev mogoča. Vsekakor pa je nesreča naših delavcev vsem dobra šola. Oblasti so omejevale izseljevanje in tudi mi smo resno opo- zarjali vse, kateri niso nujno potrebni zaslužka in se morejo doma preživljati, naj ne hodijo v tako razburkanih ča- sih v tujino, zlasti ne v vojskujoče se države, pa je bilo vse zaman. Mnogi so nam takrat zamerili. Komunisti so celo hujskali nekatere delavce, češ, ne pri- voščijo vam zaslužka. Čas in nesreča pa je pokazala, da smo imeli mi prav in da je naša ljubezen do siromakov bila modra in pravilna. Drugič naj na- svete oblasti in dobrohotnih ljudi upo- števajo. Gospodarski tečaji v lendavskem srezu Kralj. banska uprava je skupno s Kmečko zvezo organizirala pri krajev- nih kmečkih zvezah v Bogojini in Dob- rovniku gospodarske tečaje, ki so vse- stransko dobro uspeli. Pri krajevni kmečki zvezi Dobrovnik se je vršil tečaj na Kobilju in to 27. januarja in 3. februarja t. 1. Tečaj, ki se je vršil v ljudski šoli, se je prvi dan udeležilo 70, drugi dan pa 110 kmeto- valcev. S svojo prisotnostjo sta počasti- la tečaj tudi ekspozit Koren Ivan in šolski upravitelj Novak Anton s Kobilja. Na tečaju so predavali B a- š a Ignac, banov, živinozdravnik iz Beltincev, SitarFranc, strokov. uči- telj iz Rakičana in ing. Peternel Mirko, sreski kmetijski referent iz Lendave. Pri predavanjih so se obrav- navala najvažnejša poglavja iz živino- rejo, živinozdravstva in sadjarstva. Ži- vahna je bila tudi debata. Kmetovalci so sklenili, da zaprosijo oblasti za po- moč k regulaciji kobiljskega potoka in zidavi sadne sušilnice. Pokazali so tudi živahno zanimanje za skupno nabavo umetnih gnojil in klajnega apna. Preda- vateljem se je v kratkih besedah zahva- lil za sodelovanjet občinski odbornik Gjörek Franc iz Kobilja. Pri krajev. Kmečki zvezi v Bogojini pa se je vršil tečaj v ljudski šoli v Bogojini dne 30. januarja in 6. febru- arja t. 1. Tečaja se je kljub slabemu vremenu udeležilo prvi dan 150, drugi dan pa 200 kmetovalcev, kar je izredno visoko število za obiske kmetijskih pre- davanj po naših vaseh. S tem obiskom so naši kmetovalci pokazali svojo Sta- novsko Zavednost, smisel in voljo za napredek v svojih gospodarstvih. Tečaja se je udeležil tudi šolski uprav. Turza Franc iz Bogojine. Poleg zgoraj o- menjenih predavateljev je predaval tu- di Urbanija Tone, zadružni revi- zor iz Maribora o zadružništva. Debate so se udeležili skoraj vsi prisotni kme- tovalci. Kmečka zveza je zaprosila za posredovanje kmetijsko zbornico pri prodaji zaklanih svinj. Nekateri naku- povalci namreč zahtevajo, da ostane v svinjah drobovina, a to pri, teži odbija- jo in ne plačajo kmetovalcem., Kmeto- valci pri tém trpijo znatno škodo. Kra- jevna. kmečka zveza je zaprosila tudi za osušitev travnikov vasi Bogojina. Ivanci in Filovci. Vsem predavateljem se je za sodelovanje na tečajih v zbra- nih besedah zahvalil predsednik kraj. kmečke zveze Vogrin Josip iz Bo- gojine. Kmetovalci si želijo še več takih te- čajov. Tudi kmečke gospodinje si že- lijo, da bi se za njih pričeli primerni eno ali dvodnevni tečaji. Grajski kino v M. Soboti V četrtek, dne 13. II. ob 20.30 uri v soboto, 15. II. ob 17.30 in 20.30 uri v nedeljo 16. II. (zniž. cene) ob 11.15 uri velefilm „Spomin na ljubezenˮ Carole Lomboard Cary G r a n t Velefilm o pravi srčni ljubezni. V nedeljo 16. II. ob 15.15, ob 17.30 in 20.30 uri, v ponedeljek 17. II. ob 17.30 in 20.30 ter v torek ob 20.30 uri Zgodovinski velefilm PETER VELIKI N. Simonov A. Tarasova Velefilm o legendamem ruskem carju — tesarju, po ramami A. T o 1 s t o j a. Dodatek novi „Ufaˮ ali „Foxovˮ tednik! DROBNE VESTI 6.471 legijonarjev sedi v romunskih ječali zaradi tega, ker so se udeležili neredov. V Bukarešti sami so zaprli 3600. Po deseti uri zvečer se nihče več ne; sme pokazati na ulici. Nemci razpolagajo danes z okroglo 40.000 letali, med katerimi pa je samo 9000, ki bi bila pripravljena za takoj- šnji vdor v Anglijo, pravi neki letalski strokovnjak v „Timesuˮ. Pravi pa tudi dalje, da Anglije naenkrat ne bo moglo več napadati, kakor 4—5000 letal. Vse dosedanje italijanske izgube zna- šajo po uradnem rimskem poročilu 55 tisoč mrtvih. Angleški kralj je brzojavno čestital vrhovnemju poveljstvu vojske v Afriki generalu Wavellu. V njej pravi, da po- meni zavzetje Benghazija znamenit mej- nik v boju angleškega imperija v Af- riki. Angleško vojno brodovje je nenadno bombardralo največjo talijansko luko Genovo. Bombardiranje je bilo zelo si- lovito in je napravilo v pristanišča si- lovite razdejanja. Istočasno so angle- ške letala bombardirala pristanišče Pi- zo in Livorno, kjer so ogromna petrolej- ske skladišča. Zmetanih je bilo 300 ton bomb. „Največji vojni stroj vseh časov je popolnoma pripravljen in bo v kratkem zadal bogataštvu zmagovit končni uda- recˮ, je dejal Hitlerjev namestnik Ru- dolf Hess v nedeljskem govora. 2 in pol miljarde dinarjev znašajo dnevno vojni stroški za Anglijo. In pra- vijo da bodo še vojna bremena rastla. 13. februarja 1941. NOVINE 3 Po Slovenski Krajini Politični tečaj mladine JKZ v Čren- sovcih. V sredo dne 5. februarja pred- poldne se je vršil v Črensovcih v „Na- šem domuˮ politični tečaj mladine JKZ. Na dnevnem sporedu je bilo politično poročilo g. Marka Kranjca, taj- nika JRZ iz Maribora. Povdarjal je tudi borbo Slovencev za avtonomijo, kakor tudi važnost dobrega časopisja in po- trebo naročitve nanj. Nato je govoril o zvestobi narodu in domovini g. Klekl Jožef, ban. svetnik. Končno je govo- ril o organizaciji mladinske JRZ g. M e- laher Jože, tajnik mladinske JRZ v Mariboru. Na tečaj je prišlo kljub hudemu snežnemu metežu in visokemu snegu 16 članov iz črensovske župnije. Gančan, Odranec in Lipe. Osebne vesti. Na juridični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljub- ljani je dne 6. februarja 1.1. diplomiral zvesti in delavni član SKAD „Zavedno- stiˮ g. Pucko Vinko, doma iz Iva- nec. G. Pucku, bratu šol. upravitelja na Hotizi, iskreno čestitamo! Osebne novice. Na soboško gimnazijo je iz Banjaluke premeščen g. prof. Mi- lan Langus. Gospodu profesorju že- limo, da bi se med nami dobro počutil. — Dr. Šaruga Franc, zdravnik v G. Lendavi, je nastavljen za banovin- skega zdravnika v Ljutomeru. Poroka. G. Gyorek Koloman, ki je uslužben v Benkovi tovarni, si je iz- volil za življenjsko družico gdč. Mari- ko Rajner iz Rakičana in jo v nede- ljo pripelja! pred oltar, kjer sta si ob- ljubila zvestobo do groba. Poročil ju je nevestin brat g. J a n e z Rajnar, pri- ljubljeni kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Novoporočencema želimo obilje zakonske sreče in blagoslova! Dr. S. SEDLAČEK, SLATINA RADENCI - TELEFON št. 6 redno ordinira. XVII. redni letni občni zbor SK Mare v M. Soboti to v soboto, dne 1. marca 1941. zvečer ob 8. uri v klubovi sobi gost. Banfi z običajnim dnevnim redom. Zamenjajte pravočasno drobiž po 0.50, 2 in 10.- dinarjev! Stari 2-dinarski in 50-parski drobiž zgubi sposobnost pla- čilnoga sredstva dne 16. februarja 1941, 10-dinarski pa 28. februarja 1941. Zato naj vsak imetnik takih novcev pregleda svoje hrambe (tudi razne hranilnike) in predloži tak drobiž do omenjenega dne na blagajni davčne uprave, pošte, Narodne banke, Državne hipotekarne banke ali Poštne hranilnice, ki mu mo- rajo izplačati polno imensko vrednost. Po preteku omenjenega dne ohrani ko- vanec le še svojo nizko kovinsko vred- nost. Po preteku teh dni ostane od sta- rega drobiža plačilno sredstvo le še ne- kaj časa 25-parski drobiž. Vinski sejem v Ljutomeru. Vabimo vse vinogradnika iz Ljutomerskega gor- njeradgonskega in štrigovskega okoliša, da tudi letos razstavijo svoje vino na našem vinskem sejmu. ki ga priredimo v dvorani g. Zavratnika dne 4. marca 1941. Prijave naj se pošljejo do 27. feb- ruarja, vzorci vina — po tri, buteljke od vsake vrste — pa do 2. marca t. 1. Pri- jave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Vzorci vina | bodo ocenjeni dan pred razstavo. Otvoritev je ob 9. uri in traja razstava isti dan do 20. ure. Vabimo tudi kupce in vse druge intere- sente, da se osebno udeležijo tega priv- lačnega vinskega sejma. — Vinarska podružnica v Ljutomeru. Izseljenci se še vedno vračajo iz Francije in Nemčije. Kdor ni na domu zadovoljen, naj se kar obrne do njih, ki mu bodo znali mnogo povedati o trpljenju, celo stradanja v vojskujočih se državah. Ljubo doma, kdor ga ima! Število obiskovalcev kmetijskega te- čaja na Tišini je že naraslo od 70 na 90. Zanimanje za tečaj je tako veliko, da mnoge može in dečke ne zadrži niti dolga zimska pot. Upamo, da bodo žrt- ve rodile zaželjen sad. Snežni metež. V torek prejšnjega ted- na smo zopet dobili toliko snega, da je vse ceste zamedlo. Avtobusi so mogli voziti šele v pondeljek, Umor v Renkovcih. Pred dnevi je ža- losten dogodek presunil celo okolico. V Renkovcih je neki mladenič svojega sva- ka s sekiro tako udaril po glavi, da je na posledicah tretji dan v Soboški bol- nici umrl. Ozadje te nesreče je zelo za- gonetno in skrivnostno. Na se zunaj si- cer zdi, da je fant to naredil iz žalosti. Hotel se je oženiti, pa mu je svak delal zapreke, da ne bi prišlo do ženitve s svojo, izvoljénko, dasi je že 32 leti star. Svak da je že baje večkrat preprečil. da se ni mogel poročiti. Ljudstvo pa sluti, da morajo biti še težji vzroki, ki so privedli mirnega in poštenega fanta, ki nikdar nikomur ni skrivil lasu, do ta- ko strašnega dejanja. Značilno je tudi, da so skoraj vsi; ljudje mnenja, da je kriv pokojni, ki se je čudno obnašal bil dostikrat nasilen. Pravijo, da gre za silobran. Značilno je tudi to, da je fant takoj šel pokojnemu po duhovnika in se je orožnikom prostovoljno javil. Dasi je bil pokojni pri zavesti, ni hotel po- vedati, zakaj, ga je brat njegove žene do smrti udaril. Ponosnega plemenskega žrebca, kakor ga še ni videlo naše ljudstvo, je kupil naš znam vaščan g. Kolenko Ivan iz Črensovcev. Saj je pa tudi vreden cene 2 krat po 10 jurčkov. Dobri gospodar ji ga hodijo občüdüvati in že v mislih ra- čunajo na lepe izkupičke pri žrebetih. Poroke v Črensovcih so letos bolj pi- čle kakor druga leta. Je pač malo kan- didatov za ženitev. Se pozna, da smo sredi draginje in je vse na karte in pra- vijo, da bodo tudi Ženini na karte. Mor- da pa mnogi čakajo, češ, saj je za po- roko še čas tri dnü pred smrtjo. Zad- njo nedeljo pa je g. župnik le zvezal 5 parov, ki so se veselih obrazov vra- čali na svoje tokrat prijazne domove. — Študentje naše fare pa kar dobro štu- dirajo. Prednjači pa tudi v svojem tre- tjem razredu menda res Gruškovnjak Jože. Naj ga le posnemajo tudi drugi! Veliki Dolenci. Zadnjo nedeljo je bil v Velikih Dolencih političen sestanek, ki ga je imel Predavatelj iz Maribora. Obe- nem je tudi bil sklican občni zbor za okrajno JRZ na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Kurajek Jo- žef, trgovec, Budinci; podpredsednik: Fujs Štefan, sedanji vaški star., Vel. Dolenci; tajnik: Horvat Anton, V. Do- lenci in blagajnik: Lajnšček Štefan, V. Dolenci. Sestanka se je udeležilo prek 200 ljudi. Vidi se, da vlada ob meji slož- nost. Enodnevni tečaj o trsni rezi v vino- grada se bo vršil na Vinarski in Sadjar- ski šoli v Mariboru v ponedeljek, dne 3. marca 1941. Tečaj je brezplačen, teore- tičen in praktičen in bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano si skrbijo tečajniki sami. Na podporo naših listov so darovali: Josip Žerdin, Radikovci 40 din; Bagar Helena, Hodoš 5 din; Zver Štefan, Ba- nuta 4 din. Za slovenske misijonarje je dal Josip Žerdin 100 din. — Vsem naj bo Bog obilen plačnik! Bežeča vaška „stražaˮ. Po navadi se dečki pred nočno stražo po naših vaseh razbežijo, posebno, če imajo nemirno vest. V Satahovcih pa je ponočna sku- pina dveh-treh ljudi, ki so se izdajali za „stražoˮ — bežala pred poštenim go- spodarom, ki je na pasji lajež prišel gledat, kdo še ponoči nima mira. Pa se je oglasil nekdo pod kostanjem, da je redna straža. Drugo jutro pa so ugoto- vili, da so bile pri dveh poses. ukradene kokoši — najbrž v varstvu budne „stra- žeˮ. Iz soboškega predmestja. Neki miro- ljubni ženici, ki je imela nekaj kokoši, so ponočnjaki, ki jim delo ne diši, od- nesli vse küre. — Neke tri ženske so se maskirale in šle nad krompir, ki ga je imel bližnji gospodar zakopanega v ze- mlji. Na srečo pa je imel zvestoga psa, ki se ni dal podküpiti z mesom, ampak je neutrudno lajal dokler ni priklical gospodarja. Ženske so se pognale v beg, gospodar pa za njimi. Eno je dohitel in jo pošteno premlatil. Strgal ji je na- glavi robec z glave, a je ni mogel spo- znati, ker je bila namazana z ogljem. Po naglavnem robcu še do danes ni povprašala, ne javila. Ostali dve sta mu odnesli okrog 1 metercent krompirja. — Kruha ni - denarja ni, ti dom od vsepov- sod na uho. Nekatere naše „damiceˮ pa uberejo druge strüne in so mnenja, da je boljše biti lačen pa moderen. Kaj zato, če se ti v želodcu delajo pajčevine, le da imaš „trajneˮ, denar za kino, ve- selice, ples in še kaj drugega vmes. „Bratóvščina jeruzalemskega oslaˮ v Črensovcih. Ne vemo, ali se pojavlja tudi v kateri drugi župniji „bratovščina jeruzalemskega oslaˮ, ali pa samo pri nas? Celo poročeni možje ostajajo zu- naj cerkve med pridigo in sv. mašo in to v hüdi zimi, da človek ne ve, ali so res tako zvesti člani svoje bratovščine ali bi jih pa pomilovali. Potem pa se očetje čudijo slabim in „begajočim otro- komˮ. ko jim dajajo sami „doberˮ vzgled! Davčne karte za hižno služabništvo. Davčna uprava je prejela davčne karte za hišno služabništvo. Opozarjajo se da- včni zavezanci, naj si davčne karte ta- koj nabavijo pri davčni upravi, da se izognejo kazenskim posledicam. člani Slovenske dijaške zveze bodo vprizorili v soboto 22. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 23. ob 3. uri popol- dne v prosvetnem domu v Soboti Finž- garjevo dramo „Razvalina življenjaˮ. Bližnje in dalnje vabi na prireditev: Od- bor SDZ. Meso in moko kradejo. Prejšnji teden so v Krogu neki dolgoprstneži odnesli Kramarovi družini meso, moko in celo kolač kruha. Ker pa so jih domači pre- gnali, so morali odbežati in v naglem begu so izgubili kolač kruha. Ne more- mo razumeti, da še kruh ni varen pred dolgimi prsti, saj je na mizi vsake Slo- venske družine vedno na razpolago. Morda pa je to delo organizirane drhali, ki ji ni do pravega dela? V Beltincih je bil „Davek na samecˮ. Fantovski odsek je vprizoril zadnjo ne- deljo šaloigro „Davek na samceˮ. Igra je bila dobro obiskana. Podali so jo v splošno zadovoljstvo gledalcev. Uprizor- jena je bila predvsem s štirimi vajami. Režiral je g. kaplan Fajdiga s pomočjo ge. Ostercove. Želimo še večkrat kaj po- dobnoga. PREDNO SI KUPITE kolo, radio aparat, šivalni stroj oglejte si našo veliko zalogo NISKE CENE Finis Leopoldi^ ♦ M. Sobota PROSVETNO POLJE Od srca smo se nasmejali 'in Obenem sočustvovali z usodo glavnoga junaka pri zadnji igri »črna žena«, ki so jo v Splošno zadovoljstvo dvakrat odigrali člani prosvetnega društva v Soboti. Ker so nastopili priznani igralski talenti, si jih bomo ob priliki pobliže ogledali. Prosvetno drüštvo na Tišini bo imelo 16. februarja ob 11. uri občni] zbor, ki se bo jih bomo ob drugi priliki pobliže ogle- dali. Bogojina. Naše prosvetno, drüštvo je priredilo 'skupno z Fantovskim odsekom in dekliškim krožkom v nedeljo dne 2. februarja 1941. žalno slovesnost za po- kojnim dr. Korošcem. Spored je bil zelo pester. Prvo besedo je imel šol. upr. g. Turza, ki je v kratkih in jedrnati bese- dah orisal živlenjepis velikega pokojni- ka in povdaril, da je njegova smrt po- sebno za nas Slovence — zlasti mlajšo generacijo — velik Udarec. Ogromno je bilo njegovo delo na prosv. polju, bil je pravi očé, dobrotnik in ljübite!j mla- dinskih organizacij in šolske mladine sploh. Sledile sta dve deklamaciji: »Oče je umrl« in »Ob smrti dr. A. Korošca«. Obe deklamaciji sta bili lepo in z občut- kom podani. Slovesnost je zaključil me- šani pevski zbor, pod vodstvom g. Mau- čec Ignacija, z večno lepo »Vigred« inl »Zbogom ti prijatelj mili«. Obe pesmici, posebno druga, sta bili res lepo in gan- ljivo zaperi. Želeti bi bilo, da bi naš zbor čim večkrat nastopal, bodisi v cerkvi ali pa na odru v prosv. domu. Omeniti je še treba, da je občinstvo pri tej slovesno- sti napunilo dvorano do zadnjega ko- tička, kar je lep in jasen dokaz, kako je naše ljudstvo ljubilo in spoštovalo pok. dr. Korošca. Pošta Baligač Martin, Drakovci. V zadrugi ste imeli 34 din, ne pa 30. Knjižica pra- vil stane 5 din, 10 din pristopnine pa vsaki mora plačati za razglas v Službe- nih novinah in za uradne knjige za- druge. Tako vam je ostalo 19 din. — Toplak Štefan, Bajmok, Bačka. Kalen- darov na žalost ni več. Že januarja so zmanjkali in še zdaj je veliko povpra- ševanje po njih. —- Jože Györköš, Ze- mun. Sporočite, katerih številk niste do- bili, da vam jih dostavimo imeli smo še namreč stari naslov. Rokopis „Ka- dar ...ˮ hranim za ugodno priliko. — Zelko Franc, Matjašovci 62. Za Zelko Josefino v Angliji je plačal naročnino 1939. leta 100 din 5. junija Zelko Franc, Matjaševci 62. Naročil je tudi Marijin List, zato znaša naročnina 100 din. — Zver Franc, Lipa. Odslej boste dobivali 20 Novin. Tudi za g. Fujsa, učitelja. Med. univ. dr. Hajdinjak Jožko banovinski zdravnik v BELTINCIH je začel s privatno prakso dne 1. februarja 1941. Ordinira v Beltincih štev. 61 (v hiši Fridriha star.) Širite naše liste! „Lepa Vidaˮ v Soboti V sredo dne 29. januarja smo imeli v Soboti gostovanje mariborske Drame. Člani mariborskoga narodnega gledališča so igrali Ferdo Kozakovo: Lepo Vido. Ni bil to le zgolj slučajen obisk, ampak je bil to zunanji izraz prizadevanja, ki stremi za tem, da čim več kulturnih vezi poveže najsevemejšega mejaša s Sloven- skim kulturnim zaledjem. Brez dvoma je to razveseljiv dogodek v kultumem in narodnem oziru, ker ravno v tem kotič- ku Slovenske zemlje, ob robu narodnega ozemlja, živo čutimo, kako velikega po- mena imajo ravno kulturne ustanove. Prišli so torej in se nam predstavili z „Lepo Vidoˮ. Ta drama v 4 dejanjih je zajeta iz sveta lepih razkošnih salonov, kjer pa vláda v resnici nizkotno življenje. Ne moremo ubraniti vtisa, kakor da je Pisatelj nameraval povdariti: čim višja je drüžba v svojem položaju in ugledu, tem nižja je njena človeška vrednost. In po teh salonih vlada brezdelno dolgo- časje brez prave, iskrene zakonske lju- bezni. Zato ni čudno, če je osrednji pro- blem te drame Ijubezenski zapetljaj gospe Grantove. Sicer zahrepeni po smi- slu življenja in zasanja o sreči, toda vse ostane le prazen ideal. Igra se izgublja le v Ijubezenski zgod- be In morda so prav radi tega značaji več ali manj nejasni. Le Kovič, Skrbin- šek in gdč. Razbergerjeva so dali igri dokaj viden pečat. Mnoge je zamotil tudi simbolični na- slov, ki ima v slovenski literaturi docela svojski in in ustaljen pomen, ki ga ni mogoče raztegniti za karkoli. Priznati je treba, da so bili vsi Sobo- čanci tega kultumega obiska iskreno veseli, saj so napotili dvorano do zad- njega kotička. Je to tudi jasen znak, da si Sobočanci zelo želijo, da bi se Sobota ne samo v gospodarskem oziru razvijala, ampak tudi, če ne bolj, Vsaj vzporedno tudi narodno zavedno in kulturno pre- buiala. 4 NOVINE 13. februarja 1941. Vpliv alkohola na napredek v šoli Opazil sem, da v jeseni in pozimi otroci v šoli slabše napredujejo v po- uku, kakor v pomladnem in letnem času. Opravičilo: „Jesenska Poljska dela!ˮ Pa ne! Opazil sem tudi, da je uspeh v letih, ko gorice dobro obrodijo, slabši, kakor v letih, ko vina ni. Sami boste ugotovili vzrok. Alkohol, ste hoteli povedati? Jaz tudi pravim: „Alkohol je kriv!ˮ Skušal Vam bom s statistikami, ki sem jih pred nekoliko leti napravil, pokazati, koliko alkohola uvžijejo otroci, Ali je to dobro, ali ni, sodite sami. Od 25. oktobra do vključno 24. no- vembra sem vodil statistiko na neki šoli. koliko alkoholnih pijač zavžijejo otroci, V razredu je bilo 35 otrok in sicer 24 moških in 11 deklic. Predno sem začel voditi statistiko, sem razložil otrokom pogubno delovanje alkohola na človeško telo in um in oni so mi obljübili, da ne bodo pili, ozironja da se bodo vzdržali pitja. Kaj mislite, koliko jih v tem času ni pilo? Več ali manj vsi. Najmanj so pili trije otroci in sicer 2 dečka in 1 deklica. Vsak je spil v tem času 2 kozarca vina. Po tej statistiki je pilo vsak dan 11.67 otrok ali 33.36 odstotkov. Poglejmo, koliko vina so popili v tem času: Eden kozarec je navadno l dl. Ako tako računamo potem so otroci popili v 3l dneh 59.2 1. vina; na enega otroka odpade torej 1.69 1. vina. Pri tem upo- števajmo, da so vsi obljübili, da ne bo- do pili. To še ni vse. Razen vina je v tem ča- su pilo žganje 100 otrok in sicer 86 deč- kov in 14 deklic. Največ vina so popili ob nedeljah in svetkih in ob priliki „pozdravljalaˮ. Še eno kratko statistiko? Iz te statistikè je razvidno, da je al- koholizem pognal že globoke korenine med šolsko mladino in sicer med ono, ki je še premlada, da bi smela zavžiti toliko količino alkohola, ker so leta sta- rosti mladine 9 do 10 let. Tudi velika krivica leži na starših otrok, ki ponujajo, ali boljše rečeno si- lijo otroke k pitju. Na posledice alkoholizma pri šolski mladini ni treba posebej kazati. Vsi vemo, da se taka mladina zelo težko uči, ali pa pozneje peša v prožnost duha. Pozneje, ko tak dečkec odraste pridejo grehi mladosti na dan, a ti grehi so či- tateljem brez dvoma znani iz časopisov, ker so ti grehi tesno povezani s krvavim nožem, umori, krajo, lažjo in mnogimi zablodami. Marsikateri bo pravil, ko to prečita: „Prav imajo deca! Naj li pijejo, če jim dobro dene!ˮ Ti se naj spomnijo na svojo deco ali pa naj vzamejo časopis in naj se zamislijo, da je njihov otrok oškropljen s krvjo, ali pa že drži nož v roki. Vsak, ki mu je res pri srcu Zdrava bodoča mladina, mi bo pritrdil, če pra- vim, naj starši omejijo vživanje alkohola pri svoji deci, oziroma naj jih sploh ovadijo tega strupa. Matere naj ne de- vajo dojenčkom v usta coto s kruhom, ki je namočen v vino ali v žganje. Dete bo brez tega boljše spalo in se veselej- še prebudilo, ker spanec pride na otroka brez alkohola. Videl sem, da se marsikateri odrasli smeje, ko vidi malega 4-5 letnega otroka, kako pogumno popije kupico vina. To- da pomisli naj, da za kupico prihaja pol litra, liter in še več. — In potem . . . Sodite sami. Kadar otrok prvič prekolne, nekako lepo zveni kletev iz njegovih nedolžhih ust ter se vsi smejejo, a ko odraste in preklinja, ni li to sad mladostne krivde. Začepiti bi mu bilo treba usta v mladih letih in starost ne bo prekleta in razbita. Če bomo tu začeli z resnim delom, sem prepričan, da bo v bodoče konec mesarskih klanj, napete svaje in krvavih obračunavanj. Ano. Svinjska bolezen V zadnjih mesecih se je začela v dravski banovini širiti med prašiči doslej še nepoznana bolezen, ki jo imenujemo nalezljivo ohromelost svinj. Tudi v tukaj- šnjem srezu je že nastopila. Znaki te bo- lezni so sledeči: Navadno začne svinja slabo jesti, je žalostna, včasi tudi bruha. Nato nastopijo spremembe v hoji, ki po- stane negotova in opotekajoča. Žival postane potem hroma na eno ali več nog in leži ter po preteku par dni (4-7 dni) navadno pogine. Od te bolezni ozdravi navadno le malo svinj. Če se taka svinja zasilno zakolje, ni najti v notranjosti nobenih točnih in jasnih izpremeniti na organih. Ta bolezen je nalezljiva in se mora javiti takoj oblasti, ki bo odredila po- trebno, da se bolezen ne bo širila. Če se opazijo znaki te bolezni, se mora ta- koj paziti na to, da se iz okuženega dvorca ne odstrani nobena niti zdrava, niti bolna svinja in tudi ne meso od ta- kih svinj. Osebe iz okuženih dvorcev ne smejo zahajati v druge dvorce. Tudi slama in gnoj iz takih dvorcev ne sme izvoziti drugam, zakaj bolezen se pre- naša po ljüdeh, slami, gnoji in drugih predmetov iz okuženih svinjakov v ne- zakužene. Zlasti se opozarja na to, da se bolezen lahko prenese s pomijami in z vodo, v kateri smo prali meso in damo potem svinjam za hrano. Vsak živinore- jec naj pazi na to, da ne bodo k nje- govim svinjam hodili ljudje, ki imajo drugod opravka s svinjami in naj sploh ne dovoli pristopa drugim osebam do- stopa svojih svinjakov. Kak sumljiv slučaj te bolezni se mora kakor rečeno javiti. Če je sum na to bo- lezen opravičen, bo sreski veterinar pri- šel na stroške države in odredil vse po- trebno, da se bolezen ne bo širila. Ko dospe cepivo, za katero je sresko na- čelstvo zaprosilo bodo tudi proti tej ku- gi v slučaju potrebe cepili svinje. Dolinski Marko pri vojakaj. „Marko, ka moraš napraviti, če se ti v noči senja, da si se z generalom sre- čao?ˮ pita kaplar. — „Ka napraviti? Dale spatiˮ se je odrezao Marko. Kap- lar: „Dündek dolinski, salutirati se mo- raš, pa ne spati!ˮ REDILO ZA SVINJE, tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vse- buje tudi ribjo moko, naglo redi vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8 din. 1 kg 25 din, po pošti s povzetjem 15, oz. 35 din. Dobi se v lekarni pri „ZAMORCU“, Maribor, Gosposka ul 12. Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radioaparate najboljših znamk šivalne stroje pisalne stroje kolesa in gume še vse po nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota Telefon Štev. 39. ZA VAJENKO V TRGOVINO z mešanim blagom želi iti in se izurili v tej stroki mlajše dekle. Poizve se na uredništvu. PRODAM SENO 10—15 q (centov). Poizve se pri Jakob Jožefu, Lipovci. NA PRODAJ JE rodoviten vinograd in sadovnjak v Va- neči (nad 3 or.) s stanov, hišo. Poizve se v odvetniški pisarni Dr. PINTER in Dr. FLECK v M. Soboti. ZA ŠIVILJO ali kaj sličnega se želi izučiti 16 letno dekle. Naslov pove uredništvo. Za: novo sezono prinašamo RADIO-APARATE Minerva, Orion, Körting, Sachsen- werkf Homyphon, Mende, Braun, Graetz, Z dvoletnim jamstvom. Balerijski aparati so opremljeni z D elektronkami, delujejo brez akumulatorja. Predvajanje aparatov brezobvezno! Ceniki franko. DOLGOROČNO ODPLAČILO! R A D I O NEMEC MURSKA SOBOTA MATIJA MALEŠIC: KRUH POVEST SLOVENSKE KRAJINE Enajsto poglavje. 1. „Lepotna detelja!ˮ premišlja Veren, ko brüsi koso. „V roki čutiš, koliko je odrežeš z zamahom in koliko je vržeš v red. Saj na samem bogatem Dolinskom ne raste taka detelja.ˮ „Prijetno delo, košnja!ˮ misli Andraž, ki prvič suče koso po bohotni detelji. „Slak ti je spak!ˮ jezi Horvata plevel. „Da me vidi Ritoper, zadovoljen bi bil z menoj!ˮ želi Geza in sklene, da ne neha s košnjo, dokler ne pride Ritoper in ne vidi njegove vneme. Pa če se zake- sni z obedom. Ivanu se zatika kosa. Brusi jo večkrat ko drugi, pri brušenju mu uhaja pogled po široki, razvoženi poti tam proti dalj- nim akacijam in jagnedom. Popilo je sonce roso, pekoče sije v obraze, ustavlja se detelja, ne reže kosa, kakor bi mora- la. Brüsi jo Ivan, brusi, brusi in gleda po poti. Pot je dolga in prazna in se gubi v ravnini. „Hiti! Sicer ti odrežem pete!ˮ se ba- ha Geza, ki reže za njim. Ivan mu niti ne zameri. Njegove misli niso pri košnji. „Danes opoldne se menda nasitimo s pokošeno deteljo. Živina je rada dete- ljo!ˮ reče Horvat. „Že še skuham! Košnja mi ugajé.! Kosi, Ivan!ˮ Geza maha s koso ko za stavo. »Kdo bi mislil da ljudem visokoga rodu sploh ugaja kako delo ?! Zlasti delo, ki bi jim ga sploh ne bilo treba delati! Svoje kaprice imajo ljudje vi- sokoga rodu!ˮ Geza presliši zbadljivko. Tam na potu, daleč tam pri akacijah in jagnedih se premikajo žive točke. „Hiti, Ivan!ˮ Hitreje ko prej maha Geza s koso. Kosci za njim ga prega- njajo. „Žulje dobiš! kako boš sukal kuhav- nico?ˮ Ivan brusi koso, skoro na vsakih pet zamahljajev jo obriše s pokošeno de- teljo in jo brüsi in gleda po potu. Po potu od akacij in jagnedov priha- jajo ljudje. „Brez šale, Ivan! Pete ti odrežem!ˮ Ivanu sili kri v glavo. Kosa se ustav- lja, ko da ni bila še danes nabrušena in že leto dni sklepana. „Saj so to naša dekleta!ˮ vzklikne Veren, ki je odrezal red in pri bruše- nju kose pogledal po poti. „Prihajajo, prihajajo!ˮ se razveseli Andraž in sredi zamaha zaustavi koso. „Ivan, ali jih ne vidiš?ˮ Ivan skriva svoj obraz, ko da ga je sram pokazati, kaj govore njegove oči. „To bo novic in pripovedovanja!ˮ pravi Geza. „Ali naj kosim pred teboj?ˮ vpraša Ivana, ki brüsi koso in vstopi za Andražem v red. Ivan reče ne da, ne ne. In Geza za- reže s koso v deteljo in požene red za Andražem. Ivana nihče ne opažuje. Prenehal bru- siti koso, postavi roko na čelo in nap- ne oči. „Tista je. prva na desni!ˮ ga spreleti. Vrgel bi koso v deteljo in ji stekel naproti. Andraž je radoveden in se ozre. Ivan naglo požene nov red. „Ta red odrežemo in še enega nazaj proti potu, pa pridejo!ˮ meni Andraž ves nestrpen. Ivanu uhaja pogled na pot, roke ma- hajo ko iz navade s koso, trava med deteljo se krivi in mendra, kosa ji ne pride do živega. Zamahne kosa preglo- boko v deteljo, da začüti Ivan v rokah, da je zajel prepolno ini ne bodo zmaga- le roke. Izvleče koso in jo požene zno- va v deteljo in gleda, koliko bo zajel in odrezal. In zamahne v prazno s ko- so. Vesel je, da je pustil Gezo predse in da Geza ne vidi, kako razposajena in hudomušna je njegova kosa. Pred kosci, ki so za njim, ga ni toliko sram; tuji so in ne vedo in nej slutijo, kam hite njegove misli. „O ta kosa! Saj je ko obsedena!ˮ misli Ivan in pogleduje na pot. „Tisti na desni je, tista poleg sosedove Anuš- ke in Ritoperja!ˮ Po hoji in postavi jo pozna. O, kak samogoltnež je Ritoper! Koraca ob ženskah, ki nosijo težke cule, roke ima v žepih; da bi pomogel Ben- ki, ki nosi dve veliki culi, se ne zmisli! Samopašnost nenasitna, skopost pooseb- ljena, pijavka! In Časar! Oblastmi ko- raka! Da bi pomogel slabotni ženski, se orožniški visokosti ne spodobi!ˮ Ilonka, Ilonka! Ali je resnica, ali je le prelepa sanja, da prihajaš? Kaj si res tista, ki nosiš dve culi in si z vsa- kim korakom bliže? Kaj si res pogle- dava v nekaj trenutkih iz oči v oči? Kaj je res tako blizu trenutek, ves ta dolgi čas zaželeni, težko pričakovani, v sanjah že jezero in jezerokrat doživlje- ni, prelepo, prenežno doživljeni? Čakaj, zlata moja! Zakaj si Ivana mučila do zdvojenosti in obupa? Zakaj nisi pisala? V zrak zamahne kosa. Ne, ne, Ilonka! Vse je pozabljeno. Niti ene žal besedice! Niti enega oči- tajočega pogleda! Da si le tu, da si le tu! Pregloboko zareže kosa v detelco. O ti kosa, kaj noriš od veselja? Ilonka, Ilonka! Kaj ti ne trepeče srce od samega veselja nad težko pričakova- nim svidenjem ? Kaj ne vidiš koscev na tej prostrani njivi? Kaj ne veš, da je Ivan med njimi? Kaj ne opaziš, kaj ti vsaj ne sluti srce Ivana, ki nosi v svo- jem srcu prelepo skrivnost, zapisano sa- mo v tvoje in njegovo srce? Ilonka, Ilonka! Vse tesno mi je pri srcu od sreče. Kakor bi se bal hipa, ko th sežem v roko in pogledam v oči. Tako prelepa in jasna je bila v sa- njah in bridkosti in zdvojenosti misel na ta trenutek. . Ilonka, ali ne vidiš Ivana? Geza ima otepanja, da rine svoj red za Andražem in mu Ivanova kosa ne doseže pet. Veren je že dognal svoj red do pota, briše si z rokavom pot s čela, maha s klobükom prihajajočim v, Pozdrav in ne ve, ali bi načel nov red, ali bi počakal, da pridejo, ali bi stopil na pot in priha- jajočim naproti. Andraša moti prihod domačih, ki mu gotovo prinašajo pozdrave ljubljene matere. Gezi je Ivan tako tesno za petami, da bi ga vsa njegova vnema, da se iz- kaže pred Ritoperjem, nikdar nen pri- gnala do tako hitre košnje. Pot mu cur- koma lije z obraza, niti brusiti kose ni- ma kedaj. Te trenutke, vpričo Ritoperja ne sme odnehati. Veren se odloči. Vrže koso na doko- šen red in stopi na pot in prihajajočim naproti. Ivan se vzdrži. Sredi zamaha ustavi koso in jo ubere po detelji proti potu. Tiskarna sv. Družine v M. Soboti: Klekl Jožef, župn. v p. Izdaja: Katoliško tiskovno društvo v Slov. Krajini Urejuje; Matija Balažic