Leta VI.
Szembathely, 21. oktebra 1917.
Štev. 42.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
C«a Novin Je na leto vaakaml na njagov naslov • K. Sküpne v odao fara . .	.	. . 4 K.
Cena Novin v Ameriko je ea leto...............12 K.
Cena ednoga drobaa le doma S (narov.
VREDNIK -.
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Croatovolb, CSENF0LD, Zalaaegye.
K tomi se more pošilali naročile« I vsi doplal, toj pa v tlakaree.
Vsi naročniki tak domači kak amerihanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jesušovoga.“
* Zenskam.
Tak popíšemo, kak se níjde ve sv. pismi. Reči sv. Bűha se tak razumlíve, ka jih skoro ne »potrebno rasložávati. Od motne ženske je v njih guč, štera vsa potrehna priprivi. Od tnočne, te je od jákostí pune, štere ne vrže deli nikše nevela, štera prenáša terhe svoje hiSe hrezl tel½e, štera je te veséla, Či se je zmuMla vu skrbi za svojo bilo. Tak se čté v knigí pregovorov v SI. poglávji od 10. reda :
,Sto bo najieo močne ženo? Mjéna cena je kak reči z dalečega ed *ádnjíh pokrajín. Srce njénoga moBá se na njo zanáša i dobcdkí njemi ne pomenkajo. Ona njemi skaiűje dobra i ne hűda vse svoje žlve dni. Poišče si vuno i piedívo pa dela po umetnosti svojih vok. Ona je, kak trgovcdva ládja, z dalečega si prináša krűh; ešče po noči stanjüje ino dáva prído½ítke svojim de-Hfláčím iie hráno evejím deklam. Po-glédne njíve pa jo kűpi, od pridelkov svojih rok zacadí víaegrad, z močjov si prepáša ledevjé ino potrdjáva svojo roko, *kuša pa vidi, ka je dobra njé küpčíja, njéní posvet ne vgasne po noči. Roko svojo petegüje po teških reőah pa njéni prsti pri odejo vreteno, roko svojo odpira síremáki pa dlani svoje vtegüje proti potre¼ncmi; ne bojl se za svojo hišo snežnega mraia, ár vsi njéní domádí naájo dvojo ohla-öilo. Odevke si napravla: tantiea i škrlat je njéio ohlačilo. Glaso?iten pri vrátah je njéni mož, kda sedí z držávnimí tanáčníki. Ona dela ténko plítno pa je 1rti pa pojáse dáva kananejeí. Mož pa lepota je njáao o¼lačíle, na slednjí den se bo smejala, vűsta svoje modrosti odpira pa právda milosti je na ajéiom jezíki. Pregledűje poti svoje híže pa ne je brez dela krűha, njéia deca se vzdignejo pa jo za bláženo zovéjo, tüdi mož njéní jo hváli — žena, štera se
bojí Gospoda, ona bo hvaljena.* — Tak daleč so reči sv. písma. Ka bi njim dodáli O Od bogábojéče ženske je lű guč, štera vsa pretrpl, vsa prenáša, se za vsa poskrbí.
Je vnoga med našímí ženskami, štera za časa míra skoro ne mela nikše skrbi. Za vsa se njoj je poskrbo mož. Zdaj pa njega ne, zakríva ga tlhjinska hla-dne zemle, ali ječí v bolníšnici, ali daleč v lückom držánji pa nemre domo, ali tam na hojišči z orožjom v rokáh Čáka, ka njemi prinesé príhodna vflra. Éenska pa domá z drcov, stvarjov more biti močna žena. pomenkávajo nam vnoga, štera índa za pár grošov dobo kflpití, zdaj de se moglo znova domá spravili. Štera ne préla že dugo let, de se mogla zdaj toga nazáj včíli. Ce-dna si že zdaj íšče lenovo, konopno semen, ka se za kleti poskrbí za svojo hižo. Domá se more poskr½etí za po-svet, domá za obleko, domá za vnoga drűga pa kde, što jo nájde, naočno ženo, štera to včíní 1
Vaše mamice so to vse ranmele, Slovenske ženske, včite se vé znova vsega toga. Kak nájprle, kak nájbole se póskrhte za híže vsče. Mevola nam je vsem pri vrátah, letošnja sűšava nam jo je ešče povékšala, pa žena, „štera se bojí Oespoda*, ona de po-hvalena, ár ona izda ne zgübí ?üpanjz, njoj de nevo!a kak notri oštroglí, samo za to dobra, ka de se vüpajoča v Bogi za kleti ešče bole skrbela.
Velika žalost austrijskih Slovencov.
Slovence v Austriji je dober Bog po-hodo z velikim bičom, zato ka je jako ljűbi. Odvzeo njim je voditela. K sebi je pozvao Dr. Krck Janoia, dühovaika ljubljanske püšpekije, profesora bego-slovja v Ljubljani, deželnoga i držav-
noga poslanca, zdrüžitela krščanskih delavcov po širnoj slovenskoj zemlji. Oča raznih krščanskih drtštev, štere so tak v versko® kak gospodarskom pogledi neizmerno okrepile austrijske S!evence, je bio pokojni. Poleg toga pa glasoviten predgar i dober spovednik. Svetega pisma razlago, štero smo i mi vogrski Slovenci debili od drtžbe sv. Mehora, je po smrt! dr. Lampéta, pokojni dr. Krek dokončao. Pieao je še vnogo drügo. — Do svojega národa je meo kak zlat Čisto ljübézen. Ta ga je gnala na pot v te k žalestnih hipah sveto vnoga boja, kda teliko trpi slo-venski narod v Austriji," kda se njemi brez računa rüšijo naili domi na tali-janskom bojišči, — (Primorsko je na-ime Slovenska krajína) — pravim, ta ljübézen ga je gnala na delo, na poti trŰdapüne, kda bi za volo betega po-čivati naogo.
Voze se je na vse kraj«, naj teliko trpečemi svojemi ljüdstvi pri pravi lepšo bodočnöst. I kda bi se njemi rože vü-pasja na to odpirala, je zapro oči. Zagledno je večnost i v njoj zastalno spoznae pot, po šteroj bo njegov naroči dobo zaželeno lepšo bodočnost, za štero je on živo, trpo i vmro. Mclimo za njegovo düšo ! Ljübimo svoj narod po pokojnoga nese½ično, dela j ino, tr-pímo za njega, ne da bi kenai kriviee delali, ne da bi za sebe kaj drügo želeli za svojo požrtvovalno ljübézen kak viditi v ½laženstvi svoj narod slovensko
Dr. Krek Janoš je rojen 1. 1865. pri Sv. Gregor-i nad Sodražicov na kranj-skoro. Vmro je okt. 8. pri J5v. Janži na Dolnjem Kranjskom. Na poti iz Za-greha domo je mogo dugo čakati na Zidanem Mesti, tü se je prehlado i komaj priše k prijatli, plivanoši v Sv. Janž, kje je po dratjedenskom betegü-vanji mimo zaspao v Gospod!-. Mrtvo telo je prepelano od sv. Janža v Lju-bljano v palačo knežoškofovo (herceg-
' 2.
Ne ve«
1017. oktobra 21.
pBšpekovo) i tiodnet z najvekšov vde-ležbov vseh stanov okt. 10. pekopano.
Kda še je na naglema podro steber vogrskih Šloveacov: dr. Ivanóczy Franc pred štirami leti, smo mislili v prevelikoj žalosti, ka rane, štero je zasekao te vdarce, ne mo mogli zvračiti. Pa nesmo meli prav. Pokojni je naduže pri nas ostae: s svojim dühom. Njegov düh se je oživo v naših Novinah i že jezere pa jezere po njih okrepo v 1ji-bezni do Boga, do doma, do svojega ubegoga slovenskoga 1jüdstva. Tak dela dober Beg navadno, ka moČne podere, naj ti slabí vidijo, ka je njihova moč bila njegova pomoč. I kda te spoznajo z zahvalnostjov, te dar po½üdi znova Eliovoga düha v Elizeji, i podvojenoga. Zahvaloost do delavanja Dr. Krek Ja-noša tüdi te sad bode obredila. Sunce, štero pa dozori te sad, je vreča molitev za düše pokojnoga i na njegovo namene, naj se po poti Bogi dopadljí-voj doségnejo. I jedro njegovih name-nov je, naj v zadovoljnosti bo verno slovensko 1jtdstvo Bog!, vladári Karolí i domovini. Teliko iz verskoga stališa pičerao, v politiko se ne mešamo.
Podžupan Harbst od prehrane.
Podžupan Herbst Géza (Vasvármegje alispánja) je izjavo račun od prehrane.
Prepričae se je, da so si prebivalei iz vekšega silje spravili. Vlada je obečala, da melo na tri mesece naprej vida.
Kuknrco je slobodne klpiti vu celoj državi.
Komišije za prekjemanje silja so že vköp Poštavlene, čakajo samo na poziv.
Na krmleaje edne svinje se niha I metercenta ječmena i S metercente ku-kurce. Što šče od dveh več krmiti, more doveljenje meti. Što na edavanje kron, samo na občinsko prehrano slo-½odno eda.
Krumpiše vküper spišejo — že se je vküp spisali, zdaj ešče ne bode re-kvizieije. Vlada čaka, je-li do½rovelna ponüd½a telko prinese, kelko je po-trebne.
Ukaz ministra poljedelstva je edredo, da se spravi komišija krme. Krmo vküp spišejo. Vojaki do sle½odno rekvirilali. Niha se na edno glavo na den 6 kg. Sena i 8 kg. slame.
M¾ksimal cena krme je ešče ne ed-ločena, za to vojaštvo za seno 20 ker., za slamo pa 8 koron zadavo da, drago se pa plača, kda se cene postavijo.
6í vojaštvo kjer na krmo roke položo, to je ešče ne rekvizicija. Rekvi-
ralivati je njim samo s znanje« po-glavarstva slobodno.
Petrola ešče itak ne ga. Tak de, kak lani.
Cukra, — slobodno čakamo, 40 pro-eentov menje dobimo.
Vu masti je velka sikešina. Körjenje, vogelje je pa najvekša žmečava. Tran-•port kamenoga vogelja je žaetno. Austrijanska Vlada je že veškrat osvo-jila transporte nam namenjene.
Ud komišije Takach Ferenc je proso, da glavna kvota držine se pozdigne.
Podžupan je odgovoro, da od ministra je proso na glavo 1$ kgr.
Nárajr-Szabó Lászlo dr. pravi, da komišije za prekjemanje silja. naj za-čneje sveje delo, ar se trbe bejati, da dokeč oni ta pridejo, pridelcvalei (kme-tje) silje gori skrmijo svojoj živini. Petrol po vesnicah že po deeilitrah dobivajo. Vsikdar so gušali ed rumun-skih vretin — pa zdaj dönok ne mamo petrola.
Velki župan je včasi odgovoro. Ru-munske vretine so iz vekšega zaprav-ljene. Celo iz nova se mogli vrtati.
Gryneusz György finančni direktor je opozarjo na drva, štere na vse kraje vu goščah ležijo. Tő je spravili žmetnc. Prosi podžupana, naj preže po vesnicah na to prisjli.
Podžupan je odgovor«, da je že ve dani red od ra½e prežov, nego je to žmetne delo, vsaki posestnik je pun svojega dela.
Vedress István pravi, da poleg pe-manjkanja petrola v zimi 3 vöre menje mcremo delati s prežom, kak je pa te ešče na drüge potrebe Moremo dati. Važno delo je, da naj ob prvim gospodar (vertje) dobije petrol.
Podžupan je ebečo, da včasi da za-poved solgabirovom, da petrol naj ob prvim gespodarje (vertje) dobijo.
Tak gospodarje,i veselte se, več pe-trola do½ite.
Samo tak ne zo¼hedte, kak lani. Je že tüdi gué bio, da do štale vküp pisali i tak de se delio petrol. Nego prišla je leto, sunee je svetlo, ne je trbelo štale vküp pisali.
Meni samo to ne ide vu glavo, kak dobi varašanec na eden mesec eden literi Kcmi njemi to, da ne ma svinje, niti krave?
Ob drögim, ste že čüli, da bi kier račun dani bio od tistoga petrclja, šteri pride na celo okroglice ali na notarašijo? Mogeče, da se ednok račun da, nego tisto te že tak bede, kak na-raečeeomi človeki po deži deževnjek.
Naš petrol na vse kraje ta complačka.
Nego nika se ne četnermo. Raj si drage sveče küpimo. Pa si takše dele naprej vzememo, ka se sveče plačajo. »Novine* poleg njih pisali, — je gvüSna zgüba: gori plačano, ½oljše je semen Iftpati.
Bojna.
Na Taljanska pred viherem hitja. Na Flaadrtkcm velke hitje.
4. okt. Beji pri gori sv. Oa½rijela so ponjehavali. Vlovili smo šest Taljanskih častnikov, 407 možov ino S zdravnika. Naši letalei so doli streIili 3 letala. Ma Tirolskem bojičči ne ga posebnih de-gedkev.
Na Flandrskom se je sovražnik tak bodo, kak prejšoje dni. MA sredini bejne lieije je besneo ogenj, šteri je segao daleč na krajine za Memškimi postcjaekami i zadevo je belgijške kraje. Po noči se je s nejpomenšanov silev nadaljave silen bo j s itükami od Heut-hou1ster gošče do Lisa, v gojdno se razvijae ½obnedi ogenj. Bitje na Flandr-skom se je iz nova oživelo, Anglu8i so pri Tperni znovič močno napadali.
Pri drONih armadah se se iz vekšega, ar se je slabo vidilo, le malo boriti. Samo proti večeri se je bój oiivio.
Na bregi poleg Maas so začnoli Prančozi, kak je mraknolo, najmoénejše streljati." Ve glo½okih vrstah se Fran-cozi po tem uapadali, da bi znovič zasvojili postojanke, štere so njim Nemci v kraj vzeli. Njihev napad se je zrüšo vu obram½i Nemških 6tükov ino na žilavoj o½ram¼i Virtem½eržanov s vel-kimi zgü½ami Francozov ino brez vspeha za Francoze.
Breai vspeha, to reč mi večkrat rabimo (nemamo), telko znamenüje: zaman, ½rezi tega, da bi eilj dosegnola Madjar pravi: eredméoftelenül, to reč tüdi ne Moremo »biti, ár je -mény ne mažarsko.
Na Flandrskom ¼ojišči so Augluši pri denešajem velikom napad! vdrli pri½ližne eden kilemeter glohoko v naš obram¼ni kraj med Poelcapelle me Gheluveldoa. Posebno besno se hojüjeje na izhed od Zonebeke.
5. okt. Angluči se na Flandrskom bojišči s velikov kitkov, vu šteroj se nastopili s najmočnejšev silov, iz kušili prisiliti odločitev vu ½ojni za opirališše pcdmorskih čunov. Velka angluška ar-mada je tü nastepila proti Nemškoj maloj armadi. Priprava s Itükami v zadnjih dni prekosila vse, ka se je doži-vele do zdaj, — sam angluški minister Churchil pravi, da so samo Zadnji tjeden na Flandrskom postrelíli štirikrat telko granat, kak pa leta 191d.na Somme.
1017. ekfo½ra SI.
NBf
S.
Mncžine štükov so streljale aepre-staao na zemljo, na šteroj so trpeli britki hoji pešakov, šteri so se, valili se pa ta. Junaštva Nemških čet na Flandrskom ne mogoče prekositi.
Franeozi so pri Maas inovič rao*uo nnpadali, dvanajsetkrat vu treh dnevah. Pred nepadom se je razvijao bebneči ogenj, po tem napad! Francoski, štere so vu hojih preizkušeni Virtemberžani skoro povsedi od½ili. Tü i tam so potrebno bili proti napadi. Dosta sovraž-nikov so vlovili Nemci.
S. okt. Pri gori sv. Gabrijela se je zrtšo taljanski napad.
Ma Flandrskom bojičÉ so krepko streIili s ognjom, šteri se je večer med Poeleape!Ie ino C¼eluvela o½rno na bo-½aedi ogenj. Anglnši so ne napadali.
Na ehah ½rega½ Maas so Semške 6ete spadno!e več mestah vn sovražne postojanke.
7. okt. Deževalo je, zato pri vseh armadaü se jo malo bojüvalo. Na Flandr-skom so streljali besno pri Poeleappelle ino Zandrocrde.
8. okt. Pri Sodi (Isonze) so s Slikami močnejše streljali. Pose½ne na Banjlki visoki planoti. Seji pešakov so se raz?ili li pri gori sv. Gabrijela, kda so ob pelnoči od½ili moéne Tal-janske sinke (siiaoti).
Ma Flandrskom se je ½oj zvišao med goščov Houthoulster ino eestov Menin-Vpern. Močen ½obneči ogenj je . notri spelo anglaške napade, nego nindri se ne naprej prišli. Nemški obram½ni ogenj jih je na polji vdrtin (trajtar) zadržo.
Na okeh stranih ceste Laon-Soissons se je ½esno bio boj s Slikami. Več franeoških stotnij je napadlo, nego Memei so je od½ili s ognjom.
Nemški štiki se zavrno!i napad Fran-cozov, šteroga so pripravljali pri Thiau-mont.
9. okt. Taljanski front. Na Banjški visoki planoti, pri kal smo nazaj vda-rili Taljanski napad. 120 raožov i 7 strojnih pušk je oetalo vu naših rokah.
Na Flandrskom bohneči ogenj. Na o½eh stranih železnice Stadea-Beesing½e i pri poti Menin—Tpern so anglučki pešaki napadali.
Vu tom kraji se velko bitje razvija.* Angluši so nika malo zemlje zadobili.
10. okt. Na Flandrskom poleg 11 angluških divizij so vn bitje stopile francuške čete. V gojdno močen bob-neči ogenj, potem napadi, bitje do trde kraiee vu dalečini 20 kilometrov. Anglnši so z noviž aeve rezerve vu bitje lüčali, več mestah so dobili 1500 me-trov prostora.
Sever Charehill-a.
Anglučki minister Churehill je govor drio:
Vse naše misli so na tom, nažo smage zegvü4ati. Mi vsi iz srca ieleme, da bi mir pride na zemlo, nego ne je eéíe priše Čas od mira si guéati. Pru-■ki militariaem je ešče ne poeidani.
Velka falinga bi bila prvi« mir skle-noti, hojna je nazaj vrdena.
Priprave vu živeži več je, kak vu začetki ½oj ne.
Prikodue leto ½edcjo naše vojske, či de hojna dale trpela, od Staroga nas Bog čuvij, bcljée i mcénej oborožene, kak kdašteč.
Kak se uaši eilji dosegejeui.
Či Mesa« biti ½edejo tak, da vero zgübije de svejega vladauja, te se sami oslobod¾o i postanejo narod s slobo-ščinami demokradje.
1 Anaorika prvle ne heuja, dokeč se hojna ne prevrže.
Vi nikdar ne vete, kak »te blüzi mira, prvle, kak pride.
Bojea preti k kenci.
Franeuške novine ,Petit Jeurnal* piše, da se začnejo spravljati k dekon-ietki ½oj ne.	*
Taljanska novine ,Cerriera de tla Serra* piše: Bojna se prihližava k konei. Že vidinao, da se mir zori.
Dem i svet — 6lási.
Od aaših V0jakev. Mrtev je: Loniar Števan, dhc. 18. do*ohranskoga pe-špolka. Aug. 9. so ga v glavo streIili. Pokopan je na jng od Ojtozke sotine. Zapiste je v žaloati očo, mater, sestro i ½rata. Daj ljlbljéao Sree Jezusovo vernomi vojaki, Šteri je živlenje darü-vae za svojo domovino, večne blaže-nost, njegove ostále pa peto!aži v brid-koj žalesti.
,Vzcmca SÍ0VC od neje sestre, red-hine, g. plivaaoša ino njim naznanila, či tak ka spadnem, njim zročirn 500 K na Novine za siromaške vojake.* — Ciganj Janoč, pešak, z Petanec. — Srčna hvala na ljtbézni, štera síja iz te po-müd½e. Zadevoljni smo samo z ponüd-bov, nikak pa ne Želemo s*rti. Diša tak močno ljtbe¼ svoj narod je nam vekša naslem½a kak njeni vcliki dar. Daj nam dober Bog nanogo takših slovensko vojakev.
Raajen je od ruske bomhe pri mesti Seret v Bukevini okt. 2. Mujdrica Ja boí, stražamesler 48. pp. z Gamčan. Rana je toti jako beleée, ka je želozo prišlo v nogo, a ne je nevaraa. Želemo sko-rajče ozdravljenje dragomi ranjenei.
Pežrtvevalneit nsvepovrnjenih planov. Neki afrikaaski ntisijonar nam sle-dečo genljívo zgodbo pripevedava: „Na svojem potivanji sem srečao sedem oseb, med njimi troje dece, šteri so
stanovitno proeili za sveti krst. Jaz sem je poskušao, naložo sem njim nekaj pitanj iz katekiznaa, i v pamet sem vzee, da so še ne zadeeta podvučeni. Priperoio sem Edjim zato, naj se kate-kizem bole navčijo i zatem naj k meni v Tomatove prido, kde je po ponov-ljenom izpiti okrstim. — Više što ki-lometrev daleč je bilo prebivališče teh dobrih ljldi, šteri so tak želno poomli »veti krst i li so za tri mesece prišH že vsi k meni, sem je izpitao, so za-de½ili milost svetega krsta, za štero se tüdi zahvalni bili z pravov gorešnostjov. Neki ie med njih se postali cele do½ri katehiati (verevučitelje). — Nedavnc sta Šla dva iz med teh pred menov vBa-tomadrjr, naj 1jüdí včita i pripravita na moj obisk. Po včinjenoj dužnost« sta se vrnola taki nazaj v misijon, naj moreta samo k sv. obkzjili pristopiti... i to je pot tri dni hoda. — Kak lepi navuk je to za mnoge knistjane, šteri pogostoma zanemarijo milošdo sv.pre-čišéavanja, naj se njim ne trebe sama malo zatajiti! Kak meino nas osra-raotijo tri divjaki na den s idhe.
Blagoilatlaaje križa. Okt. 7. so hla-goalovili vlč. g. Čurič Jožef, sv. jttojen-ski plivanoš v Nuskovi križ, šteroga je dao Rogan Ferenc gorpostaviti. Pa bia-geslevi so g. plivanoš genljív govor držali vkftpzbranim farnikem, šteri so med šeregom v belo o½ledcnih deklin z preeesijov prišli k križi.
Odgovor presi: Petek Ivan z Dolen-akoga od svoje žene Siančar Kate i hčeri Pétck Treze. Njegov naslov je: Pétek Ivan, fogolyőr, Tamásfalva, Terontálm. — Nadale milo prosi kakši glas od svojih starišov Ficko Štefan z GoriČ-kega. Njegov naslov je: Fieko Štefan, k. u. k. Geb. Hauhitz 3/17 Feldpost 220. Že več mesecov ne dobita nikšega glasa z domi i sta jako žalostniva. Pi-šite njima doraači,
Hvala Bl|i dosta krumplov zraslo. V Dolencih pri ednom gospodar! je zraso eden, šteri edno kilo vaga.
V. Deleneki g. škelnik. Smodič Jura 1. nev. v penzijo stopi.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. VI zalogi so: ananas, jaboka, gre nadina, maline, muikatelka, mela, pomaranče strašnica in viínja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po eimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 Poštnina prosto preti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovame i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednost^ ker se delavei s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgttbili na delavsko} zmožnosti
Janez Grelich, drogerija »pri angelju“ Brno Štev. 85. Moravsko.
4.

1917. okbobua Si.
Listek
Edao pa drüge.
12. okt.
Sejatev smo iz vekšega Spravili na našem Soríékom. Šibe je bilo, pliig se je ne podao. Ešče krompiršée se je imetno oralo. Ne čido. Kak gle½oko je na sprotoletje zorano bilo, se je zemla k grmi potegnola, celo leto je malo dela bilo, ekeli grmov eeliee se je pllg zdaj Imetno prijo.
Sejatev je lagoje v6prišla. Poleg ½ožne vlake je vse vu hrazdak (razgonjah).
Idina nam je puna. Repo je le dugo ne tak zvasla. Ne düdo, da smo jo na Izsto Marto sejali.
Suheia je velka bila. Lepi dnevi, kak v leti. Baiometer je kaže 745 — 746 gradov.
5-ga okt. zadnelo grmeti, dež zašuo iti, Cremen se jo prekobicnilo, t. okt. je ½arometar deli spadno na T Si — 727 gradov. Vse to je pa mene v poetel spravilo. I zdaj vu velkom kaputi se-dim pri stoli, mrzle mi je, do 15-ga okto¼ra ue slebodne t ¼išah kOriti.
Ki je to prekohacanje vreaena pra-sto, da ga glava me bolela ali pa da je ni edne žile ue čüto hoIeie, uaj hvalo dara Begi : on ne ve, ka je ho-lezen, on ue ve, ka more trpetí vu takšem vremeui človek, šteri preveč dOtljive, Ülice ma. Ne düdivajte se uad njim, či nazburkani, nervoz, pa ga vi, ki zmUc žile liki motvoze, ešče belje ne dražite. Mejte smilenje ž njim.
Šoli, či kakše siíno delo mate oprav-1jati, — žile vam dregečeje. Si bi se to destakrat zgodilo, bi ešče vi ner-vozni gratali.
Prvle sam vam pisao od barometra, to vam edča vaztolmačim.
Znate, da vsako delo ma žmačavo. Jaboka, perje, ešše zrak. Ste ešče ne vpamet vidi, da pun lagev lehko tak na pipp vdarí, da ni edna kaplja ua kveur uc, pride f Dokeč je pauka zatek-njena, viuo ue de teklo, samo či se odteknuc, zrak si gori le¾e ua viuo i de teki#.
Visini ai flúgi voski glas pa ga na-lej s vodov i ga hitro gori o½rui. Edeu del vode ve steče, drügi del pa vu glasi ostaue, avüuešuji zrak s svojov žmečavov ga gori, nazaj drži. Tak so napravi«« teuke tevi, vu šteiih zvl-nešuji zrak iivo erebro gori, nazaj drži, leži. To se pravi harometev, meri zrak, njegovo žmeiavo. Či je zrak bolje žmets, živo sre½ro više gori potisne. Zrak je ue vaikdar veduako žmeten. Ve pa je sftho seuo bolje lehko, kak
mekro ceno. Pa što bi klpo naokro pšeno za slho?
Leto je že na najgi. Držina se po-gaja, novo veri« išče, dragšo plačo prosi. Veri si za kelko aegne pa more obečati.
Na"pamet mi pridejo naše „Novine*. Za istino, samo milcdča božja je gori drži. Te vam še ednok pepišem vse njene stroške. Meni — na *cjem bregi — je miIo pIačati airemaka gcspoda vrednika tam pri M5ri, kak more dobro plavati, da ga dugi Novine na dna ne potegnejo.
Dobre delo je almoštvo, malo dari so prijelni, — nego na toj podlagi na Moremo Novine dugo ehdržati, — one morajo svoj fundameat — svoje podlago — vu srci i vu *cdnji (pelacka — Dolenoe) svojih naroduikov meti.
Zato pa ja« naprej vdaijam:
Stari naročniki hodile stalni.
Neve narodnike spravlejtc.
Dovelite, da de narednina vekša.
Sovine i adaj prihajajo vp ceni pred bojom. Pa je zdaj deeetkvat vse dregše. Ka je zdaj 4 lorcnf Pitali vas, ki dosta bilo S koren za Novine i Marijin List?	*
To so vas samo moje misli, jas po-gajam hrezi gospada, jas sam samo sluga. Oospoda vrednika je alednja red.
Nega — nišic mi naj ne zameri, gori sam vdaro te delo, nej pred novim letem, že vu lccemhvi zua*o raduu, broj naročnikov.
Siritelje, pište g. vrcduiki, kaj "mislijo navoiciki od morehiti zdigavaue naročnine.
Vojaški pozdravi.
,Pezdrav peillajo: Bobovec Štefan, ranjeni vojak, Lebar Štefan, 20. Obe., 6odine Jofef, te!efenist, z D. Bistri«#, Freie Joief, p. 53. pp. z C. Sistriee, Berdén Stefen, vejni tesar, s Filovec, Jerii Ivan, ½etev. te!, -z De-kleiovjü, Lendvai Mihal, vojni delavec, 6ömen Janoš, dbe, S00. dpp. z Brezoviee, Pufek Mihal p. 48. pp. z Strigove, Bekan Janel p. 48. pp. z Delišov, Mertük Jožef, p. 48. pp., Vo-grin Štefan, tepničar, z Bogejine, Kohek Mihal, hremi vajak z D. Bielriee, Seegéri Štefan, 18. dmbr. od Sv. Jelene, Varga Kerol, 5 dmhr. z Grediš¼, Sinkee Kelman, deselnik 52. pp., z Kükeče, Gonaboej Kerel, 18. dmhr., z Sa-lamenee, Keeet Steflan, tepničar z tiškov, A!t Anton, trenski vojak z 6ibine, Zerko Štefan, straiamečter z Bratonee, dbergoree Janeš, trenski vejak z PoUnoc, Lang Alojs podd., z Srdiee, Fujs Mihal, korpii z Pros. Vesi, Spilak Jožef z Brezoviee, Zalai 1tefen, četv. od 6reda, Sbanko Mihal, tepničar, z frnja, Orüškovnjak Štefan, p. 48. pp. z tiškev i paj-dsši, Kelenko Joief, aanitee, z D. Bistriee; Oesar Andral, ed etrojnih puik, Žökš Anton z Kevaiavee, leznée Jenoš z Bodonee, Cašp*r
Joief z Prosečke vesi od tesarske stotnije, Huber Jožef, ielezničar s Cenkove, CSgen Matjaš, topničar z Sškev, Krajear Jožef, pedd. vojni delavec z O. Sinika, Vuk Ivan, p. 76. pp. z Žiškov, Rogaš Ivan, predm. telefonski, z Petanee, Edšidt Jožef, p. 26. pp. z 6e-derovee, Kohek Ivan, vojni delavee, z D. Bistri če, Horvat Gregor, Spilak Ivan z 1re-zovice, Kecet Ivan z Žiškov, 20. domobranei, Mujdriea Janeš, četov. 69. pp. s Gan½n, Pn-haa Stevan, tel. 32. dpp. z Bogejine, Filip Martin, topnišer z Beltinee, Karh Veren*, des. 18. dpp. z DelIčov, Horvat Matjaš, pio-nier, z Žiškov, Kova¾ Štefan, topnišar z 6a-reiniee, Lah Janeš, dhc. 14. dpp. z Gankove, Oipet MihJeš, z Martjenske fare, Vulko La-dislar, topnišar, z Ilekovec, Stajar Andraš p. 70. pp. ed Grada, Zver Štefan z Nedelice, T6rös Štefan z Beltinee, tepnišara, Rešenja Metjaš, p. 48. pp., Meričnjak Ferene z Filo-vee, Farkas Jošef a Hotize, Berden Ivan z Fi--lovee, Kavaš Štefan z Trnja p. 48. pp., 6-ganj Janeš z Petenec, Oelec Andraš, ½pniiar ed Grade, Tinkevič Martin p. 48. pp., Lukač Frane ed sidareke stotnije, Korešee Adolf, dbr. tepničar, Jerič Mihal, sanitee (posebno beteinej mater!), Hezjen Štefan, p. 48. pp., Spilak Jeief, let. vojak z Brezoviee, Tegrinec Ivan, 11. strelee z Z4kév, Nemec Ferene, p. 98. pp. z Bakovec, Frank Matjaš, Sepanee Jožef z titrigeve, Tomašič Btevan ed Sv. Jürja, Zalik Matjaš z Hotize, p. 48. pp., Ritlop Martin, dmbe. 3/VI. šdpp., Horvat Anton i pajdečje z sobočke fare, 18. dmbei., Žerdin 8tefcn z ?. PoIane, Senčar Janoš ed Sv. Jurja (Medjimurje), 801. demobranea; Oelec Ivan, p. 18. pp. z Krajne, Krpil Ferene, ielezničar ed Grada, Pétek Ivan, paziteo za vse-tih, lehaaee Štefan, topničnr, od M. Lovreta, Lovrenčič Joief, dembr. tepničar i pajdali, Oaal Jožef, p. 33. pp., Ranko Alejz p. 12. pp.,. Bekan Jeief, trenski vojak, Forjan Štefan,, dmbr. topničar, i Lipevee, Saruga Ivan, SO. dbe., Andrejek Janoš, pedd., Drinniš Mihal j,-, bet. vojak, Oontala Jenoš, 8inho lleksij, Sba-nek Lovrene, p. 83. pp., Frane Zilovec, vojni delavec, Gejši Martin, 20. dbc. z D. Bielriee, Fartélj Štefan, vojni delavee, z Vuée Gomile, Tindil Štefan, deselnik v 11. a, z Bekl*nja,. Oelee Frane z Grnee, SprakBn Štefan z Sa-táhovee, III/64. strojnih puik, Tompa Ivan, šastniški slnga, Bobovee Andraš, vojni delavec,. Horvat Anton pedd. 48. pp. z Zižkov, Ferfak Štefan, p. 48. pp., Mekiš Janoš, pod. V. dpp. z Nuskove, Kardinar Jožef p. 25 k. z Bogo-jlne, Ferenčak Martin p. 28. pp., Horvat Steflan, 11. hiezár. z Törnišča, Varaianee Martin, pionér, z Trnja, Zsóldos Marko 20. dbe. z Trnja, Gomboe Viktor, deaotnik, z Ve-ieslavee, Zver Štefan i pajdaši, topnilárje, Bokan Janeš, p. 48. pp. z Doličov, Schadl Jeief, podd. 34. dpp,, Balaíic Mih. p. 48. pp. z Adrijavoc, Kankn Ferene z T0mišia, Kave Š Balei z Beltinee, Kirie Ivan z Hotize, vojni poti, Gasper Matjaš 18. dhe., Kozar Karel, pedd., Mukiš Lud. 14 dbea z S. 8inika, Bálheri Metjaš, sanitee, z Küp8inec, Trplán Mirko, četov. 83. pp. z Merkovee.
Dala.
Pošta.
B. M. F e 1 d s p i t a 1 1315. Etapp. 190-Malo se pošeše i odreie pa tak te le ednok na vrste pride. Sršen pozdrav.