Ko hodimo v slovenske šole
Še prej, ko je bila še stara Jugoslavija, ko so pri has gospo-
darili še tisti, ki sedaj pomagajo Nemcem pobijati naše mamice in
naše očete, takrat, ko je še gospodarila pri nas tista vlada, ki je
potem pobegnila, ko smo še imeli kralja v Beogradu, da je pomagal
tem gospodom, takrat smo hodili v take šole, kjer so nas vedno
tepli in samo tepli, da bi potem* ko bi postali veliki, vedno ubo-
gali gospodarje.	«*> ^v	J
Potem so prišli Italijani in Nemci. Spet smo hodili v šole, kjer
so nas učili tujega jezika, kjernsmo morali po tuje pozdravljati,
kjer so nas hoteli vse obleči v sovražnikove uniforme, kjer so nam
pripovedovali, da sploh nismo Slovenci. In vedno so nas tepli: če
smo peli naše pesmi, če smo se igrali partizane, če smo se pogo-
varjali o zmagah naših očkov in bratcev, ki so Šli v gozdove, če
nismo hoteli pozdravljati z dvignjeno roko* če^nismo hoteli na
njihove prireditve. f
Danes pa nas že precej hodi v prave slovenske šole. Ko pride-
mo, pozdravimo z dvignjeno pestjo tovarišico učiteljico in vsi re-
čemo: „Smrt fašizmu'\ ona pa odgovori: ^Svobodo narodu" in
dvigne pest. V šoli pojemo naše pesmi, kot jih pojejo partizani, na
glavicah imamo titovke z rdečo zvezdo kot jih imajo partizani, še
lesene puške in brzostrelke si včasih prinesemo. In nihče nas ne
tepe v teh naših šolah. Ker to niso stare šole, ki so hotele iz nas
napraviti take ljudi, da bi vsakega gospodarja ubogali. To so naše
šole, kjer se učimo, da bomo nakrič dobri in zavedni Slovenci,
kjer se učimo, kako moramo ljubiti svojo domovino. To so svobodne,
narodne šole, ki nam jih je dala Osvobodilna fronta. V vsakem
razredu bomo imeli odbor Zveze slovenske mladine, svoj pionirski
odbor. Naučili se bomo pisati, citati in peti vse partizanske pesmi,
da nas bodo veseli vsi, tudi naš dragi očka, maršal Tito.
1
ILJIN:
Dragi pionirji! Nekaj pravljic bi vam rad
povedal. Ne tistih lažnjivih o kraljevičih, o
zakletih gradovih, o kačah z zlatimi kro-
nami. Povedal bi vam nekaj popolnoma res-
ničnih stvari, ki so lepše kot najlepše prav-
ljice, nekaj stvari, ki se gode v najsrečnejši
deželi vsega sveta, v naši (Sovjetski z vezi.
Na te pravljice sem pomislil zadnjič, ko
sem našel staro šolsko knjigo za zemljepis.
Prebiral sem jo, in tako čudna se mi je zde-
Iljin prebidflknjigo
la. Vse je izgledalo, kot da bi morala Volga
teči vedao po isti strugi, pa vendar danes
mi določamo njen tok. Prav tako se mi je
zdelo, kot da bi v Ukrajini morala biti ved-
no suša, čeprav smo danes mi napeljali na
Obala, ki jo ruši morje in vihar
naša polja vodo. Prav tako se mi je fcdelb,
da bo Sibirija vedno neobdelana, čeprav
vem, da nam daje danes cele gorq pšenice,
prav tako se mi je zdelo, kot da bi pri nas
vedno moral vladati car, da bi'ljudstvo ved-
no moralo živeti v bedi in nežnanju, c(L>pn\v
sem bil sam priča takrat, ko smo/c^jjp
yzeli oblast, kot smo si sami vzeli kruh
in znanost, ko sni^o si zgradili našo svo-
bodno domoVinoi In v teh stvareh, ki
sem jih sam videl, bi vam rad*sedaj pri-
Prizor iz revolucije
Ista obala, ki se ruši pod eksplozivom
povedoval zato, da boste videli, da pvet ni
vedao enak, da se stalno upreminja. izpre-
minja ga voda in veter, izpreminjajo ga vjse
naravne sile, izpremiuja ga človek, ki je
edini gospodar sveta.
2
Iz pustinj ustvarjamo polja
Na svetu je mnogo pustinj. Ogromne
ravnine, ki jih pokriva pesek, kjer dežuje
le spomladi in le takrat tečejo samotne re-
ke, ki se izgube v pesku, pa kmalu usahne-
jo. V pustinjah so jezera, ki nimajo vode,
pac pa jim dno pokriva drobna sol. Tisoč-
letja vihra veter nad njimi, tispčletja pada
pomladni dež in se izpreminja v pepel vsa-
ka stvar, ko pride poletje. Pustinja pa je
Peščena pustinja
Cvetoči
ostala pustinja. Deževje ni v tisočletjih
izpremenilo pustinje. V nekem delu arabske
pustinje pa sta to napravila v nekaj letih
dva sovjetska železničarja. Iz globine sta
črpala vodo in ustvarila sredi pustinje vrto-
ve. Vrtovi so delo dveh ljudi, kaj' vse bi pa
napravila cela dežela?
iOiiSvolg^ *riftxihuq islaiooih*)* ,im«eq
Uganka
Glav, U, ce, oj. Ljub, A, vla, Jaj, sa, Iz, od, Ju, An, ki, daj me, Ija,
Sov, os, va, ri, gli, na, vrš, ja, ka, na, jet, bo, ni, ta, Zve, ni, ska, dil, od,
na, bor. Fron, bor, za.
Sestavi te zloge v prave besede in dobiš:
1.	Mesto v Bosni, kjer je bilo drugo zasedanje Avnoja.
2.	Kratica za zvezo vse jugoslovanske mladine.
3i Vodstvo Zveze slovenske mladine.
4.	Kako se imenuje slovenska narodna oblast.
5.	Naša najmočnejša zaveznica.
6.	Slovenska prestolnica.
7.	Naša zaveznica.	T
8.	Nacionalni komitet narodne osvoboditve Jugoslavije je naša...
9.	Kako se imenuje vodstvo osvobodilne fronte.
10.	Kaj so naši partizani.
11.	Naša zaveznica.
Če boš pravilno rešil, boš čital po začetnih črkah od zgoraj navzdol
ime naše domovine.
j*
BfHj iiai Poldek
Ce boš vprašal kakega štajerskega 'partizana, če pozna Poldka, ti bo
2nal vsak povedati kaj zanimivih dogodkov. Poldek iz Kamniškega bata-
ljona je star šele devet let, pa je že osemnajst mesecev v partizanih. Po-
staja-ga tudi ŠVabi, .saj v vsaki borbi slišijo njegov zvonki glas: „Juriš na
Švabe! Le pridite sem Hitlerjanci! Tu je mali Poldek, ki se Vas ne boji!"
Tudi Poldkova mati je bila v partizanih. A bila je težko ranjena. Naši
partizani so jo iskali, a je niso našli. Drugi dan je šel Poldek sam in mu
je le uspelo, da jo je našel v grmovju. Poklical je ljudi iz vasi, da so jo
prinesli v vas. Tri dni je stražil Poldek pri njej, in ko so Švabi žH nek ^er
proti tisti vasi je Poldek zagnal med nje bombo in jih razpodil. Mama mu
je potem umrla, a naš Poldek se še vedno junaško bori tam okoli Kamnika«
firagi pionirji! Naj vam bo Poldek v vzgled, kako moramo ljubiti svoje
starše in svojo domovino, in kako se moramo boriti proti sovražniku
Šega naroda.
Tudi mi smo pridni
V Črnomlju je bil velik mladinski miting, ki ga je priredila ZSM. Tudi
mi pionirji smo pridno sodelovali. Dve pionirki sta lepo zapeli tri partizanske
pesmi, »Primorski partizan", »Slovenci kremeniti" in štajersko „Pobič sem star
šele osemnajst let"* Štiri leta stara Bibiča je pa zapela tisto pesem .Hej bri-
gade". Vse tri pionirke so §Ie potem še peti na nastop ZŠM v Metliko. M?
pionirji smo pa pokarali, kako žive partizani. V taboru so imeli pdfiU&nb
uro s komj^arjeitn, komandant je ufiil nove partizane, eni so snažili pušk^
in brzostrelke, imti težki strojnici sta bila dva pionirja. Stražar je povedal,
da so v vasi Nemci. Pionirji so zgrabili za .orožje in jurišali, puške in brzo-
strelke pa so pokale. Tudi rjni pionirji smo pridni in bi tudi mi radi tepli
naše sovražnike in pomagali partizanom.	v ' Pionir iz Črnomlja
Kafto smo pobirali orožje
za pobeglimi belogardisti v Menišiji
Po razpadu belogardističnih tolp v naši vasi, se je pridružilo partizanom
nekaj belogardistov. Ti »o se nekaj časa kazali poštene, ko so pa prihrumeli
nemški banditi, so pometali orožje proč in se pridružili izdajalcu Rupniku.
Sedaj so domobranci. Tedaj smo nastopili mi pionirji, ter pridno iskali orožje,
ki je bilo skrito v gozdu. Nosili smo ga bljižnjim partizanskim edinicam.
Kar nismo mogli odnesti smo zakopali na skriven kraj. Ko se pa povrnejo
v našo vas 'hrabri parHknni, takrat bomo stopili zoput na noge in" jim poka-
zali orožje in rekli: Poglejte bratje dragoceni zaklad, orožje i 1» milnici jo, ki
smo ga zbrali mi pionirji!	• •	Pionir Marko iz Begunj
Mi imamo partizane radi
Jaz sem stara pet let in ne znam sama pisati, z&to piše mamica na-
mesto mene. Zadnjic je pri naši hiši tako pokalo, ko so streljali in sern se
jaz jokala. Mamica mi ]e rekla, da streljajo partizani, jaz sem pa rekla
mamici: „Zakaj mi niste že pr#j povedali, da streljajo partizani. Mi se par-
tizanov ne bojimo, imamo jih radi!M	Pionirka iz mežiškega okrožja,
1. a »mo ninJdOBs oq IbIio ho o j^^^^h/sibvtolja'
4
zo gledamo na mrtve žene, starčke ih
ke, ki jih nosi voda. Tako delajo v
kralja Petra Mihajlovičevi Šethiki.
Pred uniiKuui so zažgali hišo z otr&ci vred
Žalostno se kadi s pogorišča.
SVkUMA.I Najdragocenejša stva
občuti posebno tisti, ki je ječa! dolgo, do
go pod strašnim četniškim nasiljem. Zdaj
oa leže truDla banditov do ulicah Fošel'
Strašne pmuffe' gledamo. Ujetega partiza-
na so živega pekli. Sredi pepela leže ostanki
požganih kosti.
* » •
Pa pozabimo na bolečine, pozabi mor na
vse trpljenje. Zločinci prejemajo dan za dnem
strašno plačilo.
Kdor bi pa ušel danes, ne bo nše'1 Jrttri.
Ko bomo čistili našo domovino poslednjih o>-
kupatorjev, bomo tudi. izdajalcem poravnali
prav vsak račun.
"Pozabimo na trpljenje, saj je bodočnost
pred nami. Saj se stari svet ruši pod udarci
partizanskih korakov, saj grade mladi bor-
ci s svojimi puškami novo domovino.
Svobodno Jugoslavijo, ki bo res naša
prava rtiati. Foča praznuje zmago. Foča spre-
jema našega najdražjega tovariša, našega
komandanta in voditelja Tita.
Pred grobom se je v imenu tovariša Tita
poslovil od nje načelnik Vrhovnega štaba to
variš Arso Govoril o bratstvu jugoslovanskih
narodov, o srečni Jugoslaviji, ki jo gradimo,
kije zanjo tudi moja mamica dala življenje.
V poslednji pozdrav so počile partizanske
puške, žalostna pesem je zadonela med gro-
bovi,' potem so se vsi razšli. Samo jaz sem ostal
pri svežem grobu. Nisem več jokal, samo
dolgo sem se pogovarjal s svojo mamiao.
moja mamica pa je ležala v buluici. Na
Igmanu je težko ozebla in zdaj je brez moči
ležala na beli postelji.
isar čete, ki je	eem bil komisar pionirske čete,
Prišel sem jo obiskat. Dotaknil sem se
njene roke, pa je bila mrzla. iNi&em slikal
ne videl ostalih ranjencev, sklonil sem se k
mrtvi mamici. Čeprav so mi vsi pravili, \ da
nisem otrok, sem iokai kot še nikoli
6
Kaj delajo pionirji na jugu
Banija
Pionirji požgane in uničene Gornje Paštoše, so nekega dne nabrali za
ranjene tovariše torbo kostanja, torbo orehov in košaro jabolk, čeprav je
močno deževalo.
Pred kratkim je bila otvorjena šola v' Jafcnbttoču. Otroci hodijo redno
v šalo. Skupno jih je 21 in so se že naučili nekoliko črk. Dnevi so že mrzli
in brez tople sobe se je težko učiti. Po končanem pouku gredo vsakokrat
po drya. Potem jim je toplo in lahko delajo ter se tiče.
Pionirji iz vaši Kutrini (okraj Jaška) so nosili letake v čevljih, potem
so jih raztrosili v neprijateljske bunkerje in položaje.
V	vasi pod Okicern (okraj Jaška) držijo pionirji stražo. Kogar nejpo-
znajo, ne puščajo skozi vas Odvedejo ga Narodno osvobodilnemu odboru,
da ga izprašajo, kaj hoče in od kod je. Oni tudi javljajo tovarišem partizanom,
če pride kak domobranec ali pa ustaš z orožjem, j
V	vasi Kliče (okraj Velika gorica, Pokuplje) pionirji čitajo .Pionirja".
Učijo se tudi peti in služijo kot kurirji in prenašajo pošto. V Pionirju" so
čitali, da so pionirji neke vasi zbrali denarja toliko in toliko. Takoj so tudi
oni zbrali 800 Kun in poslali uredništvu »Pionirja" s pismom: »Tovariši, tu
Vam pošiljamo 800 Kun za povečanje našega lista »Pionir". Tovariški po-
zdrav', pionirji iz vasi Kuče.
Lika
Pionirji iz vasi Tuka, so nabrali 29 kg krompjrjg ia 10 kg graha^ ter
to odnesli ^vbjim tovarišem v Dsčji dom. *	™ '
Od 7. oktobra do 7. novembra je samo v okraju Otočac pristopilo 580
tovarišev in tovarišic v Zvezo Ptonirjev. V t^m časti so pionirji žbrali 86
litrov sipka, iz' katerega se kuha pekrnez, za ranjene tovariše. Po vseh ob-
činah so imeli pionirji mitinge, na njih so povsod pionirji sami dali program,
peli pesmi itd.	. ; u><\
Pionirji iz Lovnica so obiskali ranjene borce. Sami so nabrali 4 kg
kruha, (5 kg sira, 2 kg hrušk, četrt kg čebule, 3 kg lešnikov, 6 kg smokev,
4 kg sladkorja, 12 komadov jajc in jim to prinesli kol. darilo.
Piouirji Udbinskega okraja so skozi vse dni tekmovanja obirali šiške.
V nekoliko dneh so jih nabrali 575 kg. Nabrali so tudi sipka iz katerih se
kuha za naše ranjene tovariše pekmez.
Uganka
______________________j±
Ta uganka se rešuje na ta način, da vzameš začetno črko narisanega pred-
meta in jili sestaviš ter dobiš ime komandanta NOV in PO Slovenije
7
Križanka
(Sestavila in narisala pionirka iz vasi P.)
Vodoravno;
1.	Ime belogardistične postojanke, ki so jo zavzeli
partizani eno izmed prvih;
2.	Ime ^k^tarja CK Skojfl, ki je padel zadet od
nemške bombe;
3.	Kratica za partizanske odrede Jugoslavije.
Po sredi navpično se čita ono, za kar se
borimo že dve leti in pol.
JO a j'M P
Rešitev križanke iz tretje številke
1. Po Jadranskem morju plava partizanska ladja. 2. Hitlerju bije
že poslednja ura. 3. Naš najdražji bratje Rus. 4. Za zločine plača Švabu
brigada. 5. Krim je hrib, kjer so se naši borili z Nemci. 6. Fašiste 4afca
zlom. 7. Begunska jugoslovanska vlada nas je prodala. 8, Če stisnemo
pest, se od vseh prstov najbolj vidi palec. 9. Komandant 1. Udarne
brigade Daki. 10. Kdo nas bo osvobodil? Mi! 11. Bolj kot vse drugo lju-
bimo domovino. 12. Žvezi Nemčije^in Japonske pravijo os, pa se bo zlo-
mila kaj .kmalu. 13. Rupilik in Mihajlovic se bojita za svojo kožo. 14k, Naj-
večje mesto, ki so ga Nemci izgubili je Kijev. 15. Uničili bomo največ-
jega izdajalca Rupnika. 16. Naš očka je tovariš Tito. 17. Paveličevemu
denarju, ki ni nič vreden, pravijo kuna. 18. Pa tudi Paveliča bo izplačala
naša brigada. 19. Naprej zastava slave, na boj junaška kri. 20. Vsak be-
logardist je pes. 21. Od okupatorja bodo ostale samo kosti.
Vso jugoslovansko mladino pa najbolj zanima
drugi mladinski kongres.