s?/-. £ TOVARNIŠKO GLASILO BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA „TRIKOTAŽER“ GLASILO TOVARNE „BETI“ METLIKA 1966 LETNIK II. ŠTEV. 6 UREJA: UREDNIŠKI ODBOR TISK NASLOVNE STRANI: KNJIGOTISK NOVO MESTO NAKLADA: 500 IZVODOV VSEBINA: — Zaio — Se enkrat »Zakaj tako" — Poklicna šola »BETI" — Naši kontrasti — Seminar za proizvajalce - upravljalce — Priprava dela v sodobni industriji konfekcije — Naša kronika — Razno •2 A 'I O Odgovor na članek "Zakaj tako'% ki ga je tov, Martin Štefanig objavil v 5« številki tega glasila. Članek tov. Štefaniša "Zakaj tako”, ki je bil objavljen v našem glasilu, me je zelo prizadel. Ne zato, ker bi se počutil krivega, ampak, zato, ker je v njem vrsta neresničnih, neutemeljenih in neobjektivnih trditev. Da bi probleme, ki so nastali v okrogli pietil-nici zaradi mehanikov, pojasnil še z druge strani^ se oglašam s tem člankom. Želel bi namreč, da moji sodelavci poznajo obe plati zvona, Sele tako bodo lahko presodili, kdo je tu kriv in kdo ni, V članku avtor navaja, da so člani DSDE pletiinice na svoji seji dne 7»5*1966 ugotovili "na podlagi tehtnih dokazov”, da je bila. obračunska osnova osebnega dohodka tov. Pericak Josipa nepravilno določena. Iz zapisnika s te seje pa ni razvidno, na podlagi kakšnih tehnikov dokazZov so člani DSDE pletiinice prišli do take ugotovitve. N/ Ce se postavimo na stališče, da je bila postavka tor,. Peričaka nepravilna glede na postavko tov. Fir Jožeta, sam. prepričan, da je nova posravka tov. Pericak Josipa še veliko bolj nepravilna glede na postovko tov. Vraničarja Avgusta. Zdaj imata namreč tov. Vraničar • in tov. Peričak enaki postavki, vsi njuni sodelavci iz okrogle pletll-nice pa dobro vemo, da ni moč enako vrednostiti njunega dela. Ker je DSDE zdaj naredil še večjo napako, kot je bila ona v zvezi s postavko tov. Fira, pričakujem , da se bo tov. Štefanič še enkrat oglasil 3 podobnim člankom. Ne vem pa, koga bo bremenil z&hovo napako DSDE. V Članku je dalje rečeno, da člani DSDE pletiinice niso vedeli, kdo • je določil tov. Fira za mehanika v okrogli pletilnici. Mislim, da to v celoti ne drži. Vsi dobro vemo, kdo in na kakšen način imenuje mehanike. Pogosto se je dogajalo, da je -tov. tehnični direktor pil-. peljal koga v obrat in povedal, da se bo ta pri nas priučeval za mehanika. Mojstri, ki eo že dlje časa delali v obratu, x>a so ocenjevali f uspehe novega mehanika. Na naslednji seji DSDE smo .novemu, mehaniku določili postavko. Podoben primor je bila tudi premostitev tov« Vbletič Savota iz okrogle pletilnice v konfekcijo, ki jo je izvršil tov« Prahič brez predhodno sprejetega sklepa DSDE pletilnice in DSDE konfekcije. Takrat je tov. Kozjaku in meni pojasnil samo to, da je tov. VuletiČ že vajen popravila šivalnih strojev in da v konfekciji primanjkuje mehanikov. Obenem je tov. Prahič zadolžil mene in tov. Kozjaka, da izmed naših delavcev izberemo enega in ga priučimo za mehanJca. Zato sva po najini presoji izbrala tov. Fir Jožeta , Na prihodnji seji DSDE pletilnice, to je 7.5*196^ pa je bil sprejet sklep o premestitvi tov. Vuletiča in o imenovanju tov. Pira. Omenjeni tovariši se je nekoč že učil za stojnega ključavničarja in smo ravno zato izbrali njega in ne koga drugega. Ta pretavitev pa nikakor ni bila dokončna, Vkolikor tov. Pir ne bi pokazal določenega uspeha, bi ga lahko zopst postavili na delovno mesto pletilca. Izjava, da je til tov. Fir Jože postavljen za mehanika samo zato, ker je moj sorodnik, je popolnoma neutemeljena. Horda ne bi bilo napak izvršiti analizo, koliko takih sorodnikov je v našem podjetju, pa vendar dcalrj glede tega nismo zasledili nikjer nobene pripombe. Če so člani DSDE pletilnce vedeli ,?zakajf’ sem predlagal ravno tov. Pira, me čudi, zakaj so glasovali za ta predlog. V članku je dalje rečeno, da tov. Fir nima nobene kvalifikacije za delovno mesto mehanika., Hi sl im, da tov, Stefanič sam dobro ve, kolike mehanikov v "Beti1* ima potrebno kvalifikacijo in koliko ne. Ker v Metliki ni dovolj kvalificiranih mehanikov, mi je razumljivo, zakaj večkrat poskušamo koga priučiti za to d'-le Tov, Stefanič dalje predlaga DSDE pletilni.ee, da me kaznuje, vkolikor se 'ugotovi, da sem jaz odgovoren ze nastavitev tcv. Fi.ra za mehanika. Mislim. da seramdovolj razumljivo obrazložil, k&kc in gLakaj je bil tov Fir Joža določen za mehaniku ir zato ne čutita kri'-ega. Sicpr pa so me že večkrat predlagali za kaznovanje in res eo sprašujem, zakaj ne dobim odpovedi, če delam podjetju tako škodo« Mislim* da je cilj delavskega samoupravljanja, da člani Delavskega sveta kontrolirajo delo svojih sodelavcev in jih opozarjajo na morebitne napake, ne po da jim očitajo napake, ki to sploh niso, ali da jih zanje celo kaznujejo. Vsi vemo, kako neprijetna so nepremišljena in protizakonita kaznovanja. V članku mi tov. Gtefanič tudi očita, da s svojimi dejanji vodim nepravilno kadrovsko politiko, "ki vodi v pogubo”r Na to bi lahko dejal samo tole: kolikor poznam organizacijo podjetje, se mi zdi, da kadrovske politike ne vodim jaz, ampak kadrovska komisija. Jaz pa 3em storil samo to, kar mi je naročil moj predpostavljani. Na kancu bi rad povedal samo še tole: Prepričan sem, da tov. StaTa-niČ pozna pomen in namen tovarniškega glasila. Hoje mnenje pa je, naj bi v njem objavljali članke o delovnih uspehih, dobre strokovne zamisli in razne podvige ter pohvale naših delavcev, ne pa članke z neosnovanimi obxtozbami in celo predlogi za kaznovanja. Take zadeve naj bi reševali na sejah JkJDE v prisotnosti vseh prizadetih, da bi lahko slišali tudi njihovo mnenje. Kočevar Anton PRIPOMBA PRSMIŠaSGA ODBORA Ko eno dobili prispevek tovariše Kočevarja* smo ga dali na vpogled tudi tove Štofanifiu, kot prizadeti stranki« Tov* Štefanič je v zvezi s ten napisal člar-ek " še enkrat Zakaj tako?*' ki ga objavljano ekupaj e člankom tov, Kočevarja o Ob tej polemiki, ei je uredniški odisor ogledal tudi zapisnike zadnjih nekaj eej DSDE pletilnice In BSDE konfekcije in ugotovil, da v zapisnikih ni omenjena niti premestitev tov., Vule~ tiča v konfekcijo* niti njegovo imenovanje za mehanika v konfekciji« Tudi v inenovnuju tov, Pira za mehanika v okrogli pletilnioi nismo našli v zapisniku DSDE nobenega sklepa« Kaše mnenje je* da sta tu samo dve možnosti« Ali zapisnik sej ni tečno napisan tako* la j e zapisnika niatio razvidni vsi sklepi in vso razprave ob njih, ali na se člani DSDE na zavedajo dovolj* kako odgovorno je njihovo delo in kako je trsba biti pri takih stvareh natančen. Vsekakor pa so zapisniki s eej uradni dokument o delu članov delavskoga sveta delovnih, enot in sklepi zapisani v zapisniku naj bi bili vodilo pri naš sin delu, Y 5» številki "Trikotaž e rja” sem v članku pod tem naslovom opisal povzetek razprave na DSDE Pletilnice, ki je imel sejo 7/5-1966. Ker je na ta članek dal odgovor tov. Tone Kočevar kot prizadeta stran in ker je vsebina članka sestavljena v tej smerit da popači vsebino razprave na seji DSDE in s tem tudi vsebino mojega članka* dajem k. njegovemu članku tale odgovori 1« V prvem odstavku pisec dlanka trdi, da je vsebina mojega čaahka taka, da je v njem vrsta neresničnih, neutemeljenih, in neobjektivnih trditev. lahko mimo trdim, da se pisec članka sam poslužuje takih metod pri odgovoru na moj članek. Da je to res lahko podkrepim s tem, da do 7/5-1966 DSDE dejansko ni vedel, kdo in na osnovi česa je razporedil tov. Eira na delovno mesto mehanika. Šele ta dan je DSDE o tem razpravljal in ugotovil dejansko stanje. Do kakšnih ugotovitev je prišel DSDE,-je razvidno iz mojega prvega članka in jih t:j ne želim p/navijati* Za lažje razumevanje navajam, da je bil na tem sestanku tudi tov. sekretar Janez ^mrekar in vodja proizvodnje tov. Srečko Egger, ki sta vse to slišala, 2*7 drugem odstavku članka pisec trdi, da iz zapisnika ni razvidno "na osnovi katerih tehtnih dokazov" (te besede je dal v narekovaje) je DEDE ugotovil, da je bil OD Pericaka v primerjavi z Pirom nepra-r vilno določen. Pisec članka bi moral vedeti, da ni v nobenem zapisniku zajeta vsa Vsebina razprave, ker je to nemogoče. 7 kolikor pa z vsebino ni zadovoljen, bi moral iti k vodji splošnega sektorja in zahtevati pojasnilo oz. dopolnitev. Iz tega..sledi, da jaz nisem dolžen paziti na vsebinsko Širino zapisnika. Lahko porovim trditve članov DSDE, ki so jih izrekli po lastni presoji, da je tov. Peričak znatno boljši mehanik od Pira in dodali, da je prvi v stanju samostojno voditi izmeno, aočim so za drugega trdili, da le stroje maže in nato nekaterih še pognati ne zna. Menim, da člani enote niso lagali, ker nimajo nobenega interesa, ker 3e predobro zavedajo, da je dober mehanik porok za dobro kvaliteto in. količino ver primeren 0Dt Svojo trditev so še podkrepili s tem, da dela tov. Pir -redno v izmeni z drugim mehanikom in ae sam kot Peričak. Prav bi bilo, da pisec članka spozna, do. je obračunska osnova določena za povprečno dobro, in samostojno izvr* sevanje del ra. posameznih d e? ovni b., mest ih.. 3c 7 tretjem odstavku pisec članka trdi, ds., če je bilo prej nepravilno razmerje med tov. Perič atom in bo v. Piro:®, je nova postavka Peričaka v primerjavi z Vraničarjem toliko bolj nerealna, in nadaljuje, da vsi v okrogli pletilnici vedo, da to ni prav, Od so res vsi v to prepričani rakaj ne zahtevajo od DSEE, da to popravi? Edo so tleti vsi in kaj čakajo? Ear se pa mene tiče v zvezi s tem, kar pisec omenja v četrtem odstavku, lahko rečem, da bom tudi v bodoče povedal resnico vsakemu v obraz neglede na to, kako se piše, Sov. Kočevar pa bi moral vedetii da je to predvsem zadeva, ki jo mora rešiti obratovcdja obrata in DSDE in ne Štefanič* Tov Kočevar bi moral biti toliko objektiven ir bi moral priznati, da ni storil prav. ko je predlagal za tov, Peričaka nižjo obračunsko osnovo od stare za 2,ooo din, ker se ta verjetno ni poslabšal zaradi spremembe pravilnika o delitvi 0D» V petem odstavku pisec povzema moje navedbe, da člani DSDE niso vedeli kdo je določil Pire. za mehanika, in dodaja, da to v celoti ne drži. K temu lahko povem to, da so član.?. DSDE iz obrata to enotno potrdili, ne vidim razloga 2;akaj bi lagali, če bi jim bilo znano. Pripominjam, da tega ni mogel takoj ugotoviti tudi tov. Ivan Malešič, ko je prevzel delovno mesto obratovodje. Torej je le res trditev delavcev. 5*. T sedmem odstavku pisec trdi, do. je DSDE 7/5-1966 razpravljal o namestitivi tov Ti ra. Razpravijano je bij o res o njem, vendar ne de. bi bil mehanik, ampak c premestitvi na drugo delovno mesto. Vendar ta seja ni dokončno od-*, ločila in je to ne. predlog vodje proizvodnje prepustila sestanku mojstrov, mehanikov in obrat o vodi j pletilnici.. Ta forum je nato razpravljal o posameznikih in izdelal predloge za 2>SEE« 6. Kar se tiče zanikanja, da je bil Sir imenovan za mehanika zato, ker je v sorodu piscu članka, jo to prišlo v razpravo s strani članov enote in ne mene, ker sem to izvedel šele na tem sestanku. .Menim da to ni nobena skrivnost, če o tem govorijo člani pletilnice. 7 članku sem celo Tekelda bi bilo bolje, da bi to z tov,, Kočevarjem sami takoj uredili in ne, da med seboj o tem govorijo, on pa o tem ne ve. 7. Kar se tiče trditve tov. Kočevarja, de. ie nem dobro znano, kako je z kvalificiranimi mehaniki , lahko res rečem, da ml je to znano. Res je. da smo bili večkrat zaradi pomanjkanja dobrih, mehanikov prisiljeni«, vzeti v priučit ev dobre delavce. Nekaj se..j ih je ras dobro obneslo in danes zasedajo odgovorna delovna incesta* Zal pa za tov« Pira ne moremo trditi, da je bil eden. najboljših delavcev niti mehanikov. Res je, da so se časi bistveno spremenili in je danes že dosti ponudb izučenih mehanikov in jih bo v bodoče še vso. Zato nima smisla reševati vprašanja mehanikov na stari način* ker ni potrebe, pa tudi obseg proizvodnje in zahteve trga zahtevajo sposobno in gibčno strokovno službo na vseh delovnih mestih. 8, Kar se tiče predloga DSDE, da krivca za mastalc stanje kaznuje, sem še istega mnenja, ker je nedopustno, da kdor koli izigrava katerokoli organ upravljanja, ker rimamo pred našimi delavci kaj skrivati«, Od njih je odvisna proizvodnja, strokovne službe pa so jim dolžne omogočiti, da se pri tern doseže čim boljši rezulartat. 9» V zadnjem odstavku pisec članka navaja, da je prepričan, ds je meni znan namen in pomen "Trikotažerja" in nadaljuje, da naj bi ta list služil le objavljanju uspehov, strokovnih zamisli, pohval in raznih podvigov, ne pa člankov z obtožbami in predlogi za kaznovanje« Z vsemi navedbami pisca razen zadnjih dveh se v celoti strinjam. Kar se pa zadnjih dveh tiče, sem. mnenja, da nima pomena zapirati oči pred dejstvi. Kar se mene tiče, lahko trdim, da smo šli do zdaj in še greme mimo raznih napak zaradi strahu pred zamero* Razne probleme in napake skrivamo, namesti da bi jih javno obravnavali in poiskali vzroke za njihov nastanek«. To nas 3tane velike vsote denarja. Skratka priti moramo do spoznanja, da upravljamo z družbeno imovLno in da jo moramo čuvati tako kot privatno. Menim, da naš "Trikotažen" objavlja vse premalo člankov iz področja problemov, ki nastajajo v proizvodnji, ki jih ni malo. Naš list si moramo zamišljati za tovarno, kot Dolenjski list za Dolenjsko. V njem se mora odkrito spregovoriti o dobrem in slabem brez ovinkov, ker je njegov namen, da delavce seznanimo s tem, kaj je prav in kaj ni. Ne strinjam se z mnenjem pisca, da bi morali take stvari reševati le na. sestankih DSD3 v pristojnosti vseh prizadekcih, ker je vprašanje, če. pride prizadeti na sestanek. vsak pa ima pravice dati odgovor na članek in s tehtnimi dokazi izpodbijati resničpost navedb v članku. Delavci pa naj presodija, kdo ima prav. Morda ste v časopisu prebrali razpis za vpis v poklicno šolo "BETI" v Metliki in ste se vprašali., kaj naj to pomeni,. Naj bo tale članek kratko pojasnilo: •s Se dolgo govorimo o tem, da imamo preveč nekvalificirane delovne sile in da je proučevanje na delovnem mestu prepočasno in premalo učinkovito. Vendar do pred kratkim podjetje se ni imelo ugodnih pogojev za predhodno priačevanje nove delovne sile, Z razširitvi jo tovarniških prostorov in večjim prilivom strokovnega ks/lra pa se je stanje znatno izboljšalo« Zato smo se končno lotili tudi reševanja perečega problema;, kako usposabljati dobro, kvalificirano delovno silo. Odločili smo se, da bomo na jesen v novih prostorih izobraževalnega cen-, tra našega podjetja, odprli dvoletno poklicno šolo za industrijske šivilje perila, to je za konfekcionarje trikotaže. Pokroviteljstvo nad to šolo je prevzel Tekstilni šolski center v Kranju, ki nam bo z dolgoletnimi izkušnjami pomagal izoblikovati take kvalificirane šivilje, kot j±h potrebujemo za naš obrat konfekcije. P.es je, da bo šola trajala celi dve leti, vendar bode dekleta, ki jo bodo obiskovale dobila ob koncu šolanja spričevalo Poklicne šole tekstilnega šolskega centra v Kranju in s tem spričevalom bodo prav gotovo dobrodošle v vsaki tovarni trikotaže. Važno je tudi to, da se bodo v šoli naučile delati na vseh fazah dela., od krojenja in šivanja na strojih, do ročnega dela, Poleg praktičnega dela v novi šolski šivalnici bo tudi precej teoretičnega pouka« Vendar bomo pazili, da se bodo pri pouku naučile predvsem to, kar jim bo koristilo pri njihovem praktičnem delu v tovarni. Pogoji za vpis so: končana osnovna šola, starost izpod sedemnajst let in telesna sposobnost za dela v konfekciji, 7 primeru, da bi se želela odločiti za šolo tudi katera izmed deklet, ki so pri nas . že ze.pos.lene, za njih ne to pogoj starost izpod 1? let. Veseli bomo,-če se bode za šolo odločila tudi dekleta, ki so pri nas že zaposlena. Seveda pa bodo morala v tem primeru prekiniti delovno razmerje in se posvetiti samo šoli. Po končani šoli pa sa bodo ponovno zaposlile pri nas kot izučene šivilje,. Premislite in odločite se! Prošnje za sprejem v šolo bomo sprejemali do 15 avgusta. Vsa podrobnejša pojasnila pa lahko dobite v oddelku splošnega sektorja. NAGI KONTRASTI V našem podjetja opaža« dva velika kontrasta. V proizvodnji desegamo velike uspehe po zaslugi naših delavcev, organov upravljanja in vodilnega kadra podjetja* Zato lahko vsakemu s ponosom govorimo o naših uspehih in tovariš direktor Vujčič lahko ponosno daje izjave novinarjem raznih časopisov, V tej veliki prezaposlenosti s problemi proizvodnje pa smo zanemarili nič manj važno področje dela - idejno nadgradnjo naših delovnih ljudi* To področje smo prepustili stihiji. Nikjer ni mogoče zaslediti kake organizirane akcije za idejno dviganje naših ljudi, To je postalo še posebno očitno cb najnovejših dogodkih v naši državi. Medtem, ko so po vseh krajih države organizirali razne ses*-tanke in zbore in na njih pravi3.no obrazložili te zadnje dogodke, se pasivnost odgovarjajočih organizacij in njihovih vodilnih organov v našem podjetju do danes še nadaljuje. Ne morem z gotovostjo trd-iti, zakaj je prišlo do tekega mrtvila na idejnem polju... Lahko le predpostavljam, da v našem podjetju odgovorni organi mislijo, da je idejna nadgradnja naših ljudi na dovolj visokem nivoju in da lahko vsak Član našega kolektiva sam zavzema pravilna stališče ob vseh dogodkih. Morda so tudi mnenja, da zaradi veliknga angažiranja na področju proizvodnje nimamo časa za druge stvari. Če pa bi vso stvar bolj zavestno proučili in malo bolj pazljivo prisluhnili raznim napačnim tolmačenjem mnogih naših ljudi, predvsem v zvezi z zadnjimi dogodki, ki se ,*v1 je imel že glavne značilnosti današnjega šivalnega stroja. Šival, jo verižni šiv,, transporter blaga, pa je bil mehaničen* Francoski krojač iferaej Timonje je sestavil ir. patent!:.’«! stroj za. ■"■©rlSni vbod, k.1 je delal 200 vbodov v minuti, Dr?jan je bil na pogon z nogo. Ko je .Leta 1850 dobil državni patent* je ustanovil delavnico za izdelavo mjaških, oblek, ? obratu je imel 60 šivalnih strojev. Stroj je bil deloma lesen* Krojači, ki sc bili nevoščljivi in so se bali brezposelnosti, so vdrli v tovarno in mu razbili vse stroje« Izumitelj kumonje je obubožal in, v revščini umrl j ata I&57, •’ 1 času je bilo izumi Janih še več vrst šivalnih strojev, ki pa praktično nisc- bili uporabni* Zahtevali so mnogo spretnosti, in v c času so ostali zaradi obrate in napak v Biebeaizoru nerabni, leta j-850 ja Singer na podlagi dotedanjih dosežkov sestavil nov šivaj ni stroj, ki je bil praktično uporaben. Izdelan Je bil iz železa :.r. jot la. Singerjev stroj Je Ml prvi, ki je omogočil današnji na- v •• v » . cm šivanja, Delal je enostavno in je šival neprekinjen, šiv, Njegov, stroj Je razširjen po vsem svetu, kjer volje, za enega najboljših šivalnih strojev.- S vem še ni bila končana izumiteljska. dejavnost na polju šivalnih strojev. Danes je 4 000 vrat različnih šivalnih strojev cu ter izdelujejo samo Singer jeve tovarne 3400 vrst šivalnih strojev, boaobui stroji šivajo s hi Irostojo ob. 40 - 8000 obodov v nlouti, njih # ttvZa ^ od J-J^° k8 cl-° 1-l0° kg. Stroji lira j o čudi < . n hram o mazanje - «i-h uporabljamo v najrazličnejše konfekcijske sv me« M a. v,.Ma -ovalnega stroja je stroj za šivanje nylonskih vrečk, ki .nima igle, pač pa točkovno al:i tračno vari. t; .a./na naloga šivalnega stroja je sestavljanje dveh ali več kcocv tekstila, usnja, plast ke in podobno, To sestavljanje mora biti izvedeno tako da ohrani str-.Dc.turo materiala, njegovo trajnost, prožnost, h vzclrzJ jivost tako ne me .st ih šivu, kct ra ostalih mestih mat e Mala. žOESSljjAB K DBHJ ZVSTjmmk F0320ČIIA Poslovno poročilo za razdobje od 1,1.1966 do 30*71*1966 naju je prisililo, ds podava tudi svoje mišljenje o tistem delu poroči&a, ki se nanaša na rasel in shutkovno pletilnicoe Ha strani 9 tega poročila je v odstavku, ki govori o zastojih strojev v raschal pletiinici in v snutkovni pletiinici, nekaj nestrokovnih mnenj, Poročilo na kratko razlaga komplicirane in selo težke proizvodne problemep Poročile pravi; (citiramo); "ITa tako znižanje zastoj-avb ur je v glavnem vplivala boljša preskrba s surovinami, Poleg tega pa je na to vplivalo tudi mesečno spremljanje zastojev in kritična od ena posameznih vzrokov zastojev* Ha strani 10 jo govora o snutkovni pletiinici in spet jo rečeno; "'Pudi v tem obratu je glavni razlog za tako znižanje zastojev v tsm, ker je bil obrat v tem polletju dobro preskrbljen s surovino, V lanskem letu je namreč obrat skoraj stal v prvih treh mesecih zaradi pomanjkanja materiala. Lahko trdimo, da je tudi tu imelo mesečno spremljanje zastojev po vzrokih pozitiven vpliv na znižanje le teh," Želeli bi opozoriti na to, da jc strojnih zastojev lahko več vrst. Haštejmo samo nekatere važnejše: 1.. Zastoji zaradi pomanjkanja materiala 2„ Zastoji zaradi izpada elektrike 3» Zastoji zaradi popravila d, Zastoji zaradi remonta 3. Zastoj', zaradi slabega materiala 6„ Zastoji zaradi pomanjkanja delovne sile 7., Zastoji zaradi, nujnih del v tehnološkem procesu (vdevanje, priprava, menjava vzorca, menjava materiala itd,) 8 Zastoj ', zaradi slabega dela strokovnjakov in delavcev v proizvodnji Iz narave navedenih zastojev je zelo dobro razvidno, da znižanje zastojev ni moč opravičiti samo z dobro preskrbo ' materialom in spremljanjem zastojev, ker je to navedeno v poročilu. Dobra preskrba z materialom lahko zniža ali celo popolnoma odpravi samo zastoje, ki so navedeni ped točko 1. Vse druge zastoje pa lahko znižamo, oziroma spravimo na miniranja, s pravilnim in pravočasnim planiranjem artiklov za obstoječi strojni park z dobro pripravo ieia z dobro organizacijo procesa proizvodnje s strokovnim delom delavcev (pletilcev, snovalk, vdevalk, vodij izmen in dragih orgenizatojev proizvodnje) z dobrimi in strokovnimi popravili strojev in a strokovnim remontom strojev Iz poslovnega uspeha podjetja za obdobje od 1/1 do 30/6--1966 če rarivično, da Je učinek poslovanja izredno ugoden in smo torej k temu brez dvoma pripomogli tudi mi s svojim delom v naših.ohkatih hočem poudariti, da smo zastoje zmanjševali s istimi aktepi, kot smo Jih zgoraj teoretično našteli, zato Je prav, da se da priznanje vsem zaposlenim., tako kot Je to storil delavski svet podjetja na svoji seji 28/7-1966« Baša želja Je, naj bi bila v bodoče vsa poročila in analize bolj obrazložene,- Saj le objektivna analiza, ki upošteva vse pogoje dela, zlasti pa ljudski faktor,- lahko da pravo sliko dela v določanem obratu in ne povzroča napačne informiranosti vseh, ki taka poročila in analize prebirajo*. Brodarič Ivan . Miloševič .Slavoljub dipl. tehn« l let* stroke dipl*, ing, tekstila NAjŠA C7I .A V IZGuCU JULIJU 7 cBIJU' :. ,?LIKA i LRODAPJČ Ivan, AVGULTIiT Alojz, DEAGOVAN TArtin, I70ČEVIČ I.!aca, ±7g LI V CL1AT II L'.: . : .LL; KLPIN Ana, GOVLDITIIi Amalija PRIOLI V OSiAg III KIRKA PAČ: oZAPIITA ijsrjata PRI ' ■ .1 y opRAT IV POPOVA GULILAJ Lar*ja, KOVAČIČ Jtefka, OPALCR Antonija. op.čli iz olra.fa v v riszcu juliju; LIKDIČ V era, FAZ. II. Karija, LVLFAIJIO Vida, GCDGJKOVIČ Hi lica, PUFRI 0 Hmrmina, BKIKC Anton, DRAGOVAR Iliri ja, IV 07-A.: A II ČPL C J t GRABBIJAH Karija OD-VLI IZ OBRATA IV DOBOVA: IIAKAKI Karija. VSILI irOVODO.CLIIi ŽRLI' 10 L1IT0G0 DRI/OVITI II USPEHOV! LETOVIŠČA V PORTOROŽU