------ ,,, p... as _I i ____ _ • . ______________ . DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, JUNE 26th, 1918. - W> ' = LETO XL — MESTNE NOVICE Predsednik Zjed. držav poziva vse lojalne, zavedne Jugoslovane, da se udeležijo ogromne narod, slavnosti ki se bo vršila dne 4. julija v Washingtonu. Pismo predsednika Wilsona, naslovljeno Slovenski Narodni Zvezi se glasi: "Nič v tej vojni me ni bolj zadovoljilo kakor način, kako so naši tuje rojeni državljani, in sinovi ter hčere tuje rojenih državljanov se zavedali položaja v tej narodni potrebi. Vi ste mi pokazali kje stojite ne samo s ponovnimi izrazi lojalnosti za stvar, za katero se borimo ampak tudi, ko ste se drage volj,e odzivali klicu patri j o-tične službe, ko ste ponudili skrajno žrtev, vaše življenje v bitki za pravico, svobodo in demokracijo. Raditega po-zivljem vse svoje tovariše državljane, in ' prosim, da se združijo vsi skupaj z vami, rta dan Svobode letos, ko so vsi principi, za katere se borimo, na preskušnji, da naredimo ta dan najbolj pomenljiv v narodni zgodovini. Kot je bil 4. julij leta 1776 dan demokracije za ta narod, tako bodemo 4. julija letos praznovali rojstvo novega in večjega demokratičnega duha, ko se bodejo uresničile ideje in principi, katere so imeli pred očmi ustvaritelji neodvisnosti. Naročil sem Odboru za informacijo, da z vami, nik Georges Flachaire, ki je na fronti uničil že 15 nemških zrakoplovov. Okoli 4. ure v torek popoldne je plaval nad mestom in metal naj zemljo pozive ljudem, naj o-biščejo francosko razstavo, ki se sedaj vrši v Grays armory. Flachaire je eden izmed najbolj držovitih francoskih zrakoplovcev. —"Če ne prodaš svoje trgovine in nam ne prineseš $1000, te bodemo zjutraj u-strelili," je dobil pismo Geo. Matijatko, 6321 St. Clair ave. trgovec. Matijatko je šel v soboto ob polnoči na določeni prostor s precej debelim zavojem gumbov in druge drobnarije, toda črnorokar-jev ni bilo. — Prihodnja * seja direk-torija S. N. Doma se vrši v petek, 26. junija, 1918 v či-talniških prostorih. Pričetek ob 8. uri zvečer. — Kolekta za Slov. Nar. Dom *se bliža koncu. Sedaj je zadnji teden. Nadejamo se, da bodo rojaki po možnosti darovali za to prepotrebno podjetje. Ako katerega rojaka kolektorji niso - obiskali ali ga niso dobili doma, naj dotični blagovoli svoto, katero je namenil darovati, poslati na tajnika Lud. Medve-šek, 5800 Prossef ave., ali jre vaši slavnosti." Wodrow Wilson. Ta poziv je poslan vsem zavednim Slovencem cele A merike. To je poziv predsed nika Združenih drŽav,da pri-dete dne 4. julija v Washing ton, kjer bodete manifestira li svojo željo po svobodi. Kdor ne more ta dan v Washington, ta je prošen, da se udeleži iste slavnosti v Cle-velaridu ali kje drugje v svojem domačem mestu, kajti po vsaki naselbini širne A-merike se bo praznovala e-naka slavnost. Za Jugoslova ne je pa najbolj pomembno, da pridejo v Washington, kajti ta dan se razvije jugoslovanska zastava, ta dan bodejo Slovenci sprejeti od na šega predsednika, ta dan bodejo povedali javno in vsemu svetu, da hočejo biti svobodni Dan 4. julija bo dan tudi jugoslovanske proslave neodvisnosti, eden največjih dnevov v naši mladi zgodovini bodoče svobode. — Kdor je namenjen Washington, je najbolje, da vzame Baltimore-Ohio železnico, in sicer vlak, ki odhaja ob 4.45 popoldne. Vožnja velja okoli dvajset .'dolarjev s Pullmanom vred.. Brez Pullman je nekoliko ceneje. Slovenci v Clevelandu naj se pripravijo v torek, 2. julija, da boi dejo pravočasno v Washingtonu. Na kolodvoru jih bo čakal Jugoslovanski Odbor. — Vsak Sokol v kroju bi moral iti v Washington, 4. julija. Kdor ima sokolski kroj in ne misli jti v Washington, naj pošlje svoj kroj na Jugoslovanski Odbor, 932 Southern Bldg, Washington, D. C. Obleka se bo uporabila za kojega drugega, nakar nepoškodovana vrne last-tu. "Slovenski Sokoli, pri-ite se 4. julija ameriške-orlu v proslavi narodne risnosti in svobodne Ju i Ta teden . se bo ogla- f I sil pri vas kolektor za J I vojno hranilne znamke, f I War Saving Stamps, f i Prosil vas bo, da podpi- I S šete obljubo, da kupite I g do 1. januarja 1919 ko- ' g likor morete vojno hra- * g nilnih znamk. Zadnji te- * g den so obiskovali boga- J g tine, ta teden je za na- J C vadne družine. Ne po- J f zabite podpisati obljube * f za War Saving Stamps. I Kolektorji vojno hra-f nilnih znamk so se ogla-I sili pri nekem bogatinu in ga prosili, da podpiše Z za $1000 vojno hranilnih g I znamk. "Ne morem", je g I dejal bogatin, "vse kar j f sem imel, sem dal v Li- f * berty bonde." Mož ima J f sedem dekel in hlapcev f I v hiši, tri avtomobile. Za V ■ svoje stroške izda teden- V * Sko $200. Toda pomaga- V J lo mu ni nič, moral je I podpisati $1000 vojno I hranilnih znamk.' Kdor VI ima, mora dati. To je vojna nas vseh, in vsak 'i mora po svojih zmožno-stih podpirati. Nihče ne sme misliti, J g če je" kupil Liberty bon-g de, da je s tem storil že Ji g svojo dolžnost. £>anaš- l\ g nja vojna naklada vedno J g nove žrtve. In nositi jih J f moramo vsi, ker bode-.J t mo imeli vsi korist. Lju- I g dje prosijo v Avstriji za | g drobtine kruha, oni ho- I f dijo bosi, jemljejo zdra- I g vila, da potolažijo lako- I t to in kruleče želodce. V C Hrana se daja ljudem V I kot zlato. Mi ne pozna- * * mo tega v Ameriki. Za- ' I to pa je naša največja * * dolžnost, da shranimo * ? vsak cent v vojno hra- J nilne znamke. Podpiraj- J te vlado, hranite denar, J - kupujte vojno hranilne £ * znamke. T6 Je vaša dol- f g žnoat vsakega brez iz* J direktorjem: Frank Somrak, Janko N. Rogelj, Frank Zo-rich, Zofi Birk, Rud. Perdan, Fr. Cerne, J os. Kalan, Ant. Grdina, dr. F. J. Kern, Fr. Belaj, Jbhn Gornik, Jos. Že-!e,Jos. Zalokar ali L. Ora-žen. — Tudi Nemci bodejo ko-lakali dne 4. julija v Cleve landu pri paradi svobode in neodvisnosti. Izjavili so se, da hočejo vendar enkrat pokazati, da sodelujejo z Ameriko. Pozno spoznajo nekateri kaj je treba, toda boljše je, da spoznajo kot da osta-„ nejo zakrnjeni grešniki. — Nihče ne dobi licence za poroko, kdor ne pokaže karte, da se je registriral, se je izjavil clerk, ki podeljuje licence za poroko. Moški, ki se bojijo vojaščine, niso vredni, da bi jih dekleta samo pogledala. - Zadnje čase se je priglasilo mnogo oseb, ki bi rade postale člani Slovenske Narodne Zveze ter da dobijo izkaznice za ameriške oblasti. Na tem mestu ponovno o-ozarjamo, da vsakdo, kdor oče biti član Slovenske Narodne, Zveze, mora imeti vsaj prvi državljanski papir, sicer ne more postati član. To je ukrenila že konvencija. O-ni, ki so prizadeti, naj gredo nemudoma po prve papirje, nakar lahko postanejo člani Slov. Nar. Zveze. Objednem mora vselej en član jamčiti za-prosilca, da ga pozna kot poštenega, lojalnega moža, udanega Ameriki. Slovenska Narodna Zveza ne sprejema idvomljivih ljudi v svoje vrste. ! — Kupujte Vojno Hranilne Znamke. Kupite jih kolikor morete. Za Slovence je od vlade imenovan Mr. John Gornik kot blagajnik za vojno hranilne znamke. Obrnite se na njega, društva in posamezniki. — V četrtek se bo izvedelo v katero vrsto spadajo oni fantje, ki so letos registrirali za vojaško službo. Vleklo se bo v Washingtonu številke ravno tako kot lansko leto. 760.000 je regisriralo po celi Ameriki letos, izmed katerih jih bo v. kratkem poklicanih 300.000. — Dva Clevelandčana sta bila ubita v vojni na Francoskem, R. C. Brower, 7247 Broadway in J. Jindra, r{a-slov neznan. . ~ John Toplar, 7610 Rosewood ave., se nahaja v St Lukes bolnici z vso razbito glavo. Padel je iz avtomobila, ko je slednji zavozil v neko jamo in se zvrnil. — Mestni komisar za vodo prosi vse prebivalce, da hranijo z vodo. 140.000.000 ga-lon vode porabijo Cleveland-čani sedaj na dan, kar pomeni 140 ton premoga. Za vsak milijon galon vode je treba eno tono premoga za parne stroje. Bodite varčni tudi z vodo. — John Hotca (?)', 5505 St. Clair ave., leži v St. Clair bolnišnici s tremfrglobokimi ranami, prizadjanimi od noža. Zabodel ga je njegov"prijatelj" Charles Stinca (?) 1334 E. 55th St. Konec vojne je sedaj blizu. Lloyd George naznanja, da kmalu nastane mir. Manchester, Anglija. 25. junija. Konec vojne je tukaj, se je izjavil Sir Geddes, vladni «ravnatelj za angleške vojaške novince. Če se Nemčiji ni posrečilo poraziti zaveznike, ko so 'bili še razdeljeni, se ji tudi sedaj ne bo, ko so zjedinjenJ. Bliža se že dan, ko bo ta1 silna vojna končana. Nemčija je na koncu svojih moči j > London, 25. junija. Mini-sterski predsednik Anglije, Lloyd George, je danes v zbornici poslancev naznanil, da je zmaga zaveznikov gotova. -Nahajamo se na predvečeru velikih dogodkov," je dejal Lloyd George, in poslanci so ga napeto poslušali. Zavezniki niso bili nikdar bolje pripravljeni kot sedaj. Število Amerikancev, ki je dospelo v Francijb od marca meseca garantira zmago. Prihodnja dva meseca bode-ta odločila vse.Avstrija je razbita. Porabila je vso svojo moč ob reki Piave, da sedaj zdrobi Italijo, toda Avstrija je sama zdrobljena, Mir ni več daleč. Avstrija je potrta radi zadnjega Italijani nadalje preganjajo Av: Washington, 25. junija. — Cehi in Slovaki/ jki se borijo na italijanski Fronti bodejo ravnali z avstrijskimi ujetniki ravno tako kakor Avstrijci z ujetimi Čehi. Avstrija je namreč dala razglasiti, da bo vse Čehe in Slovake, ki se kot prostovoljci- j borijo na laški fronti, im$o ujeti od Avstrijcev, dala pos tre liti kot Profesor Masary c se je sedaj izjavil, da bi (dejo Čehi za vsakega ustre ha ustrelili dva i London, '25. eeško-slovaške < čaka v VladivostOku, da odide v Francijo, se nahaja v Tokio, kjer obravnava z japonsko vlado glede transpor-če&kih prosttmiffcev, nekdanjih avstrijskih ujetnikov, nemudoma leizdajalee. Jenega Če-vstrijca. unija. Član livizije, ki na francosko bojišče. CeŠki prostovoljci imajo skoro pol Sibirije v oblasti in delajo velike sitnosti boljševikom ki bi radi Čehe razorožili. Amsterdam, 25. junija. Socialistični in narodni voditelji v Rusiji izražajo upanje, da bodejo boljševiki pri prihodnjih volitvah zgubili vso moč. Vladna uprava bo prešla v roke socijalistov in narodnjakov. Boljševiki so se tako priskutili ljudstvu, d a nimajo nobenega upanja, tla bi še ostali na površju. Čehi osvojili Irkutsk. London, 25. junija. Češkoslovaške Čete, pod poveljstvom bivšega ruskega generala Aleksijev^ so osvo lo biriji. PERMU. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A* S. Burleson, Postmaster General Baker čestita Lahom k zmagi. Washington, D. C. 25. junija. Vojni tajnik Baker je danes brzojavil ameriškemu poslaniku v Rimu, naj nemudoma sporoči italijanski vladi častitke Amerike nad slavno zftiago proti Avstrijcem. Baker je brzojavil: "Ljudstvo Zjed. držav z navdušenjem in občudovanje zasleduje sijajna dela ve- like laške armade, ki je pognala nazaj sovražnika, ki je pred kratkim začel veliko o-fenzivo. Neizrečeno veselega se počutim, ko morem prisrčno častitati in bi bil nad vse srečen, če bi moja brzojavka dospela do generala Di-aza in njegove junaške armade. V^sa Amerika stoji z Italijo v njeni slavni, zmagi" Italijani so sedaj popolni gospodarji vse zemlje na za-padni Stranj reke Piave. Zaz-nje straže Avstrijcev so se podale Italijanom , včeraj. 3000 nadaljnih Avstrijcev je •bilo ujetih. Italijani so pričeli sedaj napadati na Asiago planoti, kjer so zagnali Avstrijce nazaj, dobili sto ujetnikov in povzročili Avstrijcem teške zgube. Milaq, 25. junija. Od Mon-tella do San Dona je vsa dežela spremenjena v veliko pokopališče. Tisoče trupel 'leži na zemlji, in zrak je že tako okužen, da je nevarno dihati. Poroča se, da je Avstrijce veljala njih ofenziva do 250.000 mož. Avstrijci obkoljeni. London, 25. junija. Avstrijska armada pod poveljstvom nadvojvode Josipa in >od poveljstvom Laško uradno poročilo. Rim, 25. junija. Včeraj bil velik dan za Italijane zaveznike. Ko so se Avsti ci zadržali osem dni ob rel Piave so včeraj začeli kake blazni bežati nazaj. Naše bs terije in zrakoplovci v zral so neprestano bombardii bežeče Avstrijce, med ks rimi je nastala prava panil Zrakoplovci, med katerimi s se najbolj odlikovali ameriški, so neprestano metali bombe na bežeče avstrijske, vrv te. Osvojili smo vse pokrajine nazaj, katere so vzeli Ai strijci v prvih dnevih ofenzive. Do danes smo polovili nad 50.000 Avstrijcev. Izvan-redno veliko število avstrijskih. mrtvecev pokriva bojno polje, kar dokazuje, da so se Avstrijci borili do zadnj« ga- Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 25. junija. Radi naraščanja reke Piave in slabega vremena smo bili prisiljeni zapustiti Montello in nekaj drugih pokrajin, katere smo dobili na desnem bregu reke Piave. Pred štirimi dn« vi je oddal generalni štab m velje, da se armada prične* t mikati, kar se je zgodilo, da bi sovražnik kaj opa2 Sovražnikova infanterija, I je poskusila z napadi pi našim strelnim jarkom, bila odbita z zgubami. Slovani so z Itali, Rim, 25. junija. Več Rusko brodovje in Nemci London, 25. junija. Nemška admiraliteta je pripravila one ruske vojne ladije, katere so ji izročili boljševiki, da udre z njimi sko/i Dar-danele v Egejsko morje, kjer napajati za- Amsterdam, 25. junija. — Nemčija je postala jako hladna napram Avstriji. Nemčija je bila prisiljena poslati živež v Avstrijo kljub svo-jint lastnim malenkostnim zalogam živeža, kar |e Nemčijo silovito ujezilo. Toda živež je morala poslati, Če ni hotela, da vsa Avstrija plane kvišku. Nemško časopisje tu pasem napada Avstrijo, in vsa znamenja kažejo, da je nastal tih, skriven, toda jako resen konflikt med Nemčijo in Avstrijo. Avstrijsko Časopisje pripisuje kajzerju poraz na italijanski fronti, ker je prisilil Avstrijo, da je začela ofenzivo, dasi avstrijski generalni štab ni računal čas za ugoden. Štrajki, nemiri, punti se vršijo po celi Avstriji. Dočim avstrijska armada v divjem begu beži iz Italije, se pa v Avstriji puntajo narodi sami. Avstrijsko ministerstvo je odstopilo in corpore, toda cesar Karol odstopa ni potrdil. Hrana je tako redka, da ljudstvo v resnici dobi samo toliko, da ostane pri življenju, toda jetika, posledica lakote se silovito razširja po Avstriji. Ena tretina prebival- vpričo nemških grofoy in baronov sta oba cesarja svečano prisegla, da ne zapustita eden družega, ampak še bolj utrdita medsebojno zvezo politično, gospodarsko in vojaško. East Liverpool, 25. junija. Mrs. a mon je umorih danes svoje štiri otroke s tem, da jim »e 't britvijo prerezala vrat. rtakar je poskušala na isti na' in umoriti še sarr.o sebe. Mrs. Simon je bila neprestano v skrbeh za svoji družino, ker je njen rn zaigral ves denar.. Kadila je naredila r.esrečni čin Umorjeni otrcci so start d/ - I London, 25. junij Maunders, ki se je leta na fran< AMERIKA NAROČNINA: £3.0O IX« Cln/d. po polti M-OO f+.OO I Tojamrnxna Jf+ditK* - ^ •MMT. OB*. /MZSStf Publish* LOUIS J. PIRC, EdU*. ISSUED MONDAY* WEDNESDAY AND FRIDAY. Red by 25.000 Slovenians is At Gty rf Qevdaod and thtwfere. rates on request American in spirit Foreign in langvaponly • Entered as secendclast mailer January 5th 1909. at the post office at Cleveland, the Act qf March 3rd, 1879 * No. 74. Wed. June 26th '18. - r --- Pod zvezdnato zastavo. Jgenj, en >da, smrt Še prdj predno se je Amerika udeležila svetovne vojne, torej Jb času, ko Amerika še ni imela stalne armade, ki bi kaj štela, niti nismo imeli še splošne vojaške obveznosti, že tedaj so marsikateri Slovenci in Hrvati pristopali v ameriško armado. Dobili ste slovensko ameriškega vojaka skoro v vsakem fortu, na Filipinih ali v Panami. Panes pa, ko se nahaja ameriška armada že nad leto dni v vojni, se je število Jugoslovanov v ameriški armadi jako »množilo. In stvar jt.popolnoma naravna: Splošna vojaš-i dolžnost je pritegnila vse narode v ameriško vojno organizacijo. Vsak narod mora doprinesti svoj del, ne samo t obrambo ameriške svobode, ampak tudi v obrambo svode vseh narodov. Pa ne samo, da so Jugoslovani prišli v leriško armado, ker so morali priti, ampak imamo tudi število prostovoljcev med njimi. Visoki ideali, za ka-,/C se je podala Amerika v vojno, nesebiCnost, s katero je ačela vojno, ne da osvaja in si podjarmi narode |n deže-ampak da jim prinese svobodo, odločnost katero je A-merika pokazala od začetka vojne pa vse do danes, vse to je napotilo stotine naših mladeničev/ da se pridružijo zvezdnati zastavi ameriški in so tako postali vredni tovariši v o-ložju onih mladeničev, ki so že lansko leto junija meseca odpotovali borit se za domačo grudo na solunsko fronto. Vsi Slovenci, ki seNnahajajo v ameriški armadi imajo i u do vito krasno razpoloženje. Z zvezdnato zastavo so odkorakali na bojne poljane plemenite Francoske, da poma-fjo tam uničiti glavo nasilnega germanskega zmaja, da »magajo ob istem času zadati smrtonosni udarec tevton-„.:i mori, ki sq je ovila okoli zdravega slovenskega telesa in ga dušila več stoletij z namenom, da ga popolnoma zaduši. Kako so naši fantje navdušeni za Ameriko, za zvezd-lato zastavo, kako oni razumejo zakaj se nahajajo v voj-li, nam pričajo pisma, ki jih dobiva naše uredništvo tako ameriških vojaških taborišč kakor tudi iz bojnih fran-ikih poljan. V današnji številki prinašamo na/drugem dopis našega rojaka Hribarja, ki s enahaja irl inženirjih, in ki se je pros-armado. Navdušenost, trez-razum naših fantov pa posebno lepo opisuje pismo, \\ je dospelo iz ameriškega taborišča v Camp Lee, Va. katero pismo prinašamo tu za vzgled, da vidi narod kaj pravijo, kaj delajo in kako čutijo naši fantje pod zvezdnato zastavo ameriško. Pismo se glasi: "Cenjeni. Prosim priobčite te vrstice v javnosti, da bodejo videli naši bratje, kakšno razpoloženje vlada med nami. Objednem naj služi to*pismo kot opomin vsem Avstri-jakom po raznih kolonijah, ki še vedno čutijo s kajzerjem, da bodejo vedeli kaj jih čaka in da se ob pravem času obrnejo na pravopot. v V tukajšnjem taborišču se .nahaja kakih sedemdeset Jugoslovanov, in reči moram,, da je med nami vsemi zavladalo veliko navdušenje, ko smo dobili vaše časopise, v katerih so novice iz stare domovine. Videli smo kako se godi Slovencem, ki so še vedno v krempljih mačehe Avstrije. Tenovice potem pa sporazum z Italijo, delovanje Jugoslovanskega Odbora in demonstracije proti Nemcem, vse to nas napolnuje z radostjo in poraja v nas neutolažljivo željo, da gremo čim prej prfko Oceana, da pomagamo našim bratom. * Dne 19. junija smo imqli tukaj izvanredno in redko svečanost, ko je 164 ameriških voiakov, ki niso bili se državljani, sprejelo državljanstvo. Vojaška godba je svirala narodne himne. Bilo je tudi nekaj Jugoslovanov med njimi. Mnogo nas je tudi, ki plačujemo obroke na dvoje posojil Svobodi. Pripravljeni smo narediti vse, vse, in z največjim veseljem preliti srčno kn, samo da pospešimo dan o-svobojenja, da čim preje izide zarja svobode našemu zatiranemu narodu, za katerega se danes bori mogočna zemlja Washingtona. Po našem mnenju danes ne bi smelo biti niti enega Hrvata, Slovenca ali Srba, ki je zdrave pameti, da ne bi u-porabii vse svoje $ile in moči in pomagal tej borbi, ki ne bi napel vse svoje sile, da uniči vsak najmanjši upljiv, ki ga ima še Nemčija ali Avstrija med nami. Tukaj mfed nami ni danes niti enega Avstrijaka. Da, prej jih je bilo nekaj med nami, ki so imeli napačno prepričanje, krive pojme. No, sami niso bili toliko krivi kot oni ljudje, ki so jih držali v krempljih, ki so pripravljeni pri vsaki priliki narediti neslogo med narodom. Toda tudi ti so prišli danes k pameti in baš oni so, ki so najjiujši maščevalci proti Avstriji in pa Nemčiji. Nje spustiti v boj se pravi boj brez milosti, in Nemci bodejo kmalu čutili silovito Jugoslovansko pest na francoski fronti. . Za nas vse tukaj velja eno samo geslo, en sam klic: '"Naprej! Do zmage! Naprej z Ameriko, naprej z zvezdnato zastavo, da s to ponosno zastavo čim prej pridemo kot zmagovalci v osvobojene naše kraje Slovenije, Hrvatske, J Istre, Bosne in Heregovine. In v največjo tolažbo bi nam bilo, če bi vedeli, da tako mislijo z nami tudi vsi naši še zapeljani bratje, katerih je še mnogo po raznih naselbinah Amerike. časa dq časa prinašamo od tam. Povsod gori en Oj duh, eno mnenje: Smrt tisočletnemu sovragu naro Avstriji in Nemčiji in svobodo zatiranemu nahodu. Pa žal da imamo tudi pod zvezdnato zastavo ameriško dosti narodnih zapeljivcev, članov družbe črnorokarjev, u-Čencev prodane avstrijske štampe. Da, v našo največjo sramoto vemo celo, da je bilo mnogo naših zapeljancev uvrščenih med vrste ameriške armade, pa so se v taboriščih sramotno izjavili, da so Avstrijci, in da se ne "bodejo borili proti "svojim rojakom',. S sramoto in zaničevanjem so bili pognani iz ameriških vrst, ker se je vlada bala, da bi o-kužili druge. ' Ali bi imela Amerika danes k^ko svobodo, če se ne bi oče boril proti sinu in nasprotno? Ali niso Angleži pošiljali sem nad Amerikance njih lastne 'brate, sinove, očete? Toda ali so Amerikanci raditega sramotno pobegnili, ko jim je bilo treba nastopiti napram svojim sorodnikom? Ne, vsi od prvega do zadnjega so stopili pod zvezdnato zastavo ter se vrgli v boj, dosegli so Svobodo. Brez žrtev ni svobo-ce. In svoboda naroda je vredna milijonkrat več kot vse sorodstvo posameznikov. Ne bi Amerika imela danes svobode, če bi prvi borci za svobodo v Ameriki bili enakega mnenja kot je bilo mnogo naših sicer krepkih fantov po-I postavi, toda cowardske duše. Čast in večen spomin vsem onim', ki so ostali v taboriščih, naroVl se jim klanja. Čast večna našim jugoslovanskim prostovoljcem. Ameriška zvezdnata zastava plapola nad vsemi, simbol svobode, narodne edinosti in priznanje vsakega tudi najmanjšega naroda. Vojna ni še pri kraju. Še je prilika dana vsakomur, da popravi kar je zagrešil, kar je zamudil, še plapola visoko v svobodnem zraku naša krasna zastava, še kliče pod svoje okrilje vse zavedne, pogumne,- "značajne mladeniče, da jih vodi po trnjevi, dolgi, s krvjo oškropljeni poti v najsi-jajnejši dan svobode. Kdor koraka z njo, je rešitelj sveta, je boritelj pravice, zastopnik svobode. "Long may it wave over the land of the free and the braveP Iz stare domovine. Razne vesti iz domovine. . .Umrli so v Ljubljani: Dne 11. aprila 1.1.: Apolonija Str-žinar, logarjeva vdova, 81 let, Osojna pot, 3. Dne 12. aprila: Josip Frlin posestnikov sin, hiralec, 24 let, Radeckega cesta 9. Dne 13. aprila: Tomo Mlekuž, zasebnik, 69 let, Prevoz 3. Dne 13. aprila: Jakob Drinovec, dninar, hiralec, 55 let, Jap-Ijeva ulica 2. Dne 14. aprila: Marija Barle, hiralka, 39 let, Radeckega esta 9. — Josipi-na Smrekar, kurjačeva hči, 5 tednov, Streliška ulica 15. Ivana Sadnikar, posestnica, 92 let, Sv. Petra cesta 13, — Josipina Lukač, vdova carinskega sluge, 82 let, Mestni trg 17. V deželni bolnici: Dne 12. aprila: Stanislav Bajželj, delavčev sin, poldrugo leto. — Mihael Gorjup, kočar, begunec, 81 let. ' Suedslawische Rundschau, jugoslovansko revijo, ki izhaja v Zagrebu, je hrvatska vlada, sestoječa iz samih članov hrvatsko-srbske koalicije, ustavila. Za prometnega upravitelja železnic na Hrvatskem je imenovan kr. svetnik Gjuro Masirevič. . .Umrli so: — V bolnišnici v Kandiji mesar Josip Svirt, — pri Sv. Marjeti pri Ptuju posestnik Marko RiŽnar, — v Ljubljani kaplan Ivan Traven, ravnatelj Zadružne centrale, — v Porečah pri Gospi Sveti nadučitelj Fr. Rader, — v graški bolnišnici Josip Presker, trgovec v Zrečah pri Konjicah. — v Črnučah kovaški mojster in posestnik Ludovik Bezek, — v umobolnici v Kromerižu Angel Mo-horovič iz Kojškega, — v Paterndorfu na Nižje Avstrijskem begunka M. Mrmo-lja dne 13. februarja t. 1. — v Ljubljani dne 18. februarja Avgust Mrzlikar, stražmoj-ster in trafikant,— dne 15. februarja ob Rečici 6b Paki dinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. 'Fremdenblatt' na Dunaju ni več oficiozno glasilo za notranjo politiko v Avstriji. Ko-respondenčni urad poroča, da bo 'Fremdenblatt' v bodoče obravnaval vprašanje notranje politike samostojno in ne bo tozadeyno več oficiozno glasilo. Ostane paše nadalje oficiozno glasilo glede na zunanje vprašanje, a zunanje ministrstvo odklanja vsako odgovornost za članke, ki se pečajo z notranjo politiko in z upravo. ('Slovenec'). Nemci med seboj. — Operetni tenorfst celovškega gledišča Steilau se je pred kratkim časom v zasebnem razgovoru izrazil: "Največji vojni hujskač je Hindenburg, tega bi morali obesiti." To se je potem razširilo po mestu in posledica je bila, da je bil Ste-lau v hotelu pri "Avstrijskem cesarju" napaden. Magistrat-ni nadkomisar dr. Novak je dal tenorista poklicati od večerje. Zunaj so ga napadli kar trije junaki in ga oklofu-tali. Tenorist je toži! napadalce. - (Slovenecy. Umrl je v Stanečah g. Andrej Merhar, posestnik in Čebelar. Franc Bolta se je. oglasit iz ruskega ujetništva. Tri leta ni bilo o njem nobenega glasu. Dolenja vas. — Karel Boječ, Prigorica, pogrešan od 1. novembra 1914, nad 3 leta že za mrtvega objokovan, se je oglasil iz ruskega ujetništva. Narodni plebiscit za jugoslovansko deklaracijo traja še vedno dalje s polno paro. V Mariboru na Štajerskem je izdal A. Štupec knjigo 'Učna snov za pouk o alkoholu v ljudski šoli'. Pisec stoji na stališču, da je treba začeti za pokret treznosti v ljudski šoli, pri ljudskošolski deci. Narodno gospodarstvo. — Pričakujejo, da se bodo vračali po vojni izseljenci v veli-skladiščni nadzornik držav- kem številu, vsled česar se ne železnice v pokoju Ivan Madžari že sedaj trudijo, da Kenda, — v Trstu Franc Ko- bi njihova parobrodna družic sprevodnik državne že-,ba "Adrija14 dobila izključno leimice, — v Loki učitelj in pravico za promet med Reko voditelj j osi p Zorn, — v Lju-in Ameriko. "Adrija" je že bljani tri in polletni sinček stopila v zvezo z dvema veli- • * * >ismo je med drugimi podpisal tudi Slovenec Josip Tako pišejo in sodijo danes naši mladeniči, mta-katerim niso pokvarili srca razni boljševiki, mlade->r svoje mnenje in prepričanje, mladeniči ki ve-Časih ni prostora niti prilike, da bi stranki, kakor to delajo indirektni i iz Chicage slovenski T!f dr. Roka Jesenka, — Julija-na Semen, hči okrajnega sodnika in Pavla Cidrih, učiteljica, — v Družinski vasi pri Beli cerkvi 90 letni. Jakob Košak, bivši posestnik, mlinar in Žagar, — v Ljubljani Mici Petrovčič, -r- v Tupali-čah pri Preddvoru Fidelis Urbančič, star. Žagar. . .Pismo poslancu. Zagrebški volilci II. okraja so poslali pismo poslancu in dele- gatu grofu poslanci Kulmerj tevajo od n u, v kate- kima nemškima družbama, ki bodo v tem pogledu sodelovali. Ker je to važen posel, se je zainteresirala zanj tudi "Austro-Americana" v Trstu ter se potom vlade na Dunaju trudi, da tudi ona "odvali" ne kaj za sebe. Nas to nadalje ne ipteresira, toda že sedaj opozarjamo naše glavne lju di v Ameriki, da se s tem pravočasno bavijo in pečajo intenzivno. Amerika gradi se- »J ga so onkraj morja tudi naši ljudje, ki so strokovnjaki v pomorskih stvareh, in ker je osnutek samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov popolnoma zagotovljen, se izplača že sedaj izdelati natančen načrt/po ko jem se bo v vprašanju izseljenikov pošto palo. V tako važnem vprašanju ne smejo biti^merodajni samo interesi posameznih privatnikov, posebno ne onih ki so-vzvezLz-nemškim kapitalom, temveč se mora vse postavljati na novo podlago, o-rijentiran napram zavezniških oblasti, posebno napram Ameriki, ki nam bo potrebna za ureditev naše države, kakor gladnemu skorja kruha.- Veliko elektrarno nameravajo sezidati v Žihpoljah v Rožni Dolini na Koroškem (za 50.000 konjskih sil). V ta namen je že ustanovljena zadruga z omejenim jamstvom, ki ji stoji na čelu grof Turn Valsarina. V to svrho nameravajo Dravo pri Vrbi napeljati v Vrbsko jezero, & potem skozi Sotesko nazaj v Rožno dolino, da dobe potrebni padec. Že Napoleon je namerjal napeljati Dravo od Podravelja naprej do Vrbe, skozi Vrbsko jezero dalje mimo Celovca, da bi jo prilagodil za brodarstvo. Na žalost pa je bil Napoleonov čas prekratek in zato ta načrt ni bil izveden. ^ Vojna uprava je izdelala velikanski projekt za oskrbo z vodo za ves primorski Kras (istrski) do Gorice, Doberdoba, Trsta in Herpelja. Voda bi se vzela iz Hublja ter Iljrske Bistrice. Kranjske občine so najprej izpustili, toda na protest kranjskega deželnega odbora priključene so tudi te občine v nameravano vodno mrežo. Vse delo bi stalo do trideset milijonov kron. črnovojnik Ignac Strah, je hotel na postaji Zagorje skočiti na odhajajoči vlak, toda mu je spodrsnilo ter je padel pod vlak, ki ga je povozil ter usmrtil na mestu. V Breznki na Kranjskem je umrla Terezija Finžgar, mati načelnika Janeza Fin-Žgarja in župnika ter pisatelja F. S. Finžgarja. Bila je vzor slovenske matere. V Kranju je umrl bivši gostilničar in dimnikarski mojster Rajko Potušek, v starosti 59 let. Razmere v AvstrijL — V Avstriji radi gladu sedaj odvzemajo ono malo hrane, ki so jo ostavili kmetom. Tako je v občini Osel pri Slovenski Bistrici prišel neki Kahler s šestimi vojaki, da opravi re-kvizicijo ter pričel pobirati najprej pri občinskem županu (kmetu, načelniku). Vzel mu je vse, našel tudi eno vrečo žita in tudi to vzel. Prenočil je pri županu Ačku, a kasneje ponoči ga je hotel Ač-ko ustreliti, a ker ni zna) streljti z novim italijanskim vojnim Revolverjem, se isti ni hotel izprožiti. Kahlerju so priskočili na pomoč vojaki} a dvojica od družine Ačkove so Kahlerja teško ranili, in sicer na rokah. To dvojico so prijeli, Kahlerja so odvedli v bolnišnico, a Ačka so našli obešenega. ... „ V Ilirski Bistrici je umrla ga. Frančiška Paušič, rojena Idrijčanka. Pred dvema mesecema ji je umrl edini sin. — V Slapah pri MoŠniku na Kranjskem je čistil vojak na dopustu svojo puško, ki se je po nesreči izprožila in ubila 14 letno Antonijo Požar. —Ljubljanska aprovizacija od 25. aprila 1.1. oglašuje sekanje mesa prve vrste po 20 kron, druge vrsfe po 16 kron kilogram. — V Celju na Štajerskem je umfl v gostilnici od kapi zadet kovaški mešetar Josip šnfon.iz Celja. — Slovenski poslanec dr. J are je posredoval pri osrednjem uradu na Dunaju ter izposloval, da se naknadna rekviziclja v južnih deželah ne bo vršila, in tako tudi ne na pišejo, da je bil "zlata sloven-ska duša". — V Celju je povozil vlak I 1 nešen je bil V deželno nlco ter je še isti večer -^--- Pošljite Nuxated Iron svojemu fantu v taborišče General Gibson pravi, da Čuti, da vsak vojak, ki gre na fronto, bi moral vzeti Nuxated Iron. Dr. James Franci* Sullivan razlaga zakaj pomaga povečati moč in vztrajnost ter učvrstiti oslabljene ljudi. Kar vb&M votfak potrebuje je silovita "tamošnja" moč, Bila ln vztrajnost, z jeklenimi živci ln Železno krvjo. Ničesar ni, kar se tiče meje stoufiuije, kar bi bilo tako dragoceno, kot je orgalhično železo — Nuxated Iron, pravi dr. James Francis Sullivan, bivši zdravnik Belle vue bolnld nice. "Jaz earn osebno sem »e prepričaj, da je Nnxated Iron ta-poo vefbke (Vrednosti kot zdravilo in ustvaritelj mo fci ln vztrajnosti, da sem prepričan če bi ae sledilo nasvetu generala Glbsona, bi bilo velike koristi mnogim na&im bojevnlkjom. Po mogem jmnenju ni ničesar bolj |&ga kot organič-no železo — Nuxated Iran — da se obogati kri lin IiomaKa ipovečati moč, energijo ln ▼»trajnosti General Horatio Gibson pravi, da je Nuxate Iron vrnilo nJemu v precejšni nerat Clem pravi: V Nuxated Iron dobrim vedno isto In zanesljivo zdravUp. Dva meseca potem ko sem začel Jemati to zdravilo, sem bil zopet rdrav mož," meri ono živahnost in energijo, ki jo In tu Imamo Se sodnika Samuel S. je imel v svojih iUah leta 1847, ko Yoder, državnika in ,purista in 18 let je z generalom Scottom triumfalno praktičnega zdravnika — bivši sur* prišel v Mexico City, In on je pre- geon major v ameriški armadi In se-pričan, da vsak vojak ki gre pa from- daj vrhovni poveljnik Union Veteran to, bi moral vzeti Nuxated Iron. Union, ki pravi; "Nuxated Iron po-Drng čudovdt slučaj je generala D. vrne, poživi ln rehalfoilitlra ves als-Stuart Gordona, znanega indijskega tem. Možu, ki se nahaja v 70 letitt bojevnica in Junaka iz bitke pri Get- Je ravno fcakto dobro do&lo, .kot mlade-tieburgu. General Gordon pravi: "Ko niču v njegovih nežnih letih." se je moje zdravje jako pohujšalo te- čudovito je kolikio lJSdi trpii na po-liom tega leta, nlseop čutil v sebi manjkanju železa in ne vedo tega. nobene moči več, da bi se vrnil k Ce niste močni ali zdravi, tedaj n*r zdravju kakor prejšnja leta. Po&kmtfi redite sledečo preskušnjo. Prepričajte sem različna takozvana "zdravila", ne se koliko Časa morete hoditi ali deda bi postal kad boljši, /(oda koneč- lati, ne da bi se utrudili. Potem vze-no sem slišal kako »dravnlkl jako mite dve tableti Nuxated Iron trikrat priporočajo organlčno Železo, da se na dan po Jedi tekom dveh tednov, ponovi sveža kri, ponovi moč oslab- Potem zopet poskusite svojo moč tat IJentm telesom. Za posledico sem za prepričajte se koliko ste napredovali, čel Jemati Nuxated Iron, in tekom Opomba: Nuxated Iron, ki je predenega • meseca Je zbudilo moje zas- plaano ,po dr. Sullivanu, in ki je bilo pane sile, postal sem zopet močan, rabljeno od generalov Gibson, Gordon, dobil sem vztrajnost, kakbršnje nI- Glem, Yoder's tako čudovitimi uspehi, sem nikdar upal dobiti." • ni skršvno zdravilo ampak dobro po- znano zdravilo. Se lahkb asimilira, Drug zanimiv slučaj je generala J. škoduje zo/bem ali ftelodcu. Iad< Linjcoln Clem, M Je bil v itarostt^ 12 ci garantirajo uspešno to let sarient ▼ ameri&kl armadi in s a- dovoljivo id navij« nje dmjl "veteran ta civilne vojtoe, ki je alf pa povrnejo denar. Prodaja se ostal na ameriški aktivni listi. Ge- vseh dobrih lekarnarjih. fao oHoMoHOHomoHoaoBOHoaoaoH OlHOHOBOHOHOBOHOaOHOBOHOlOl o|o ■ii o|o LAHKA ODPLAČILA. |o| Priporočam Slovencem, da kupujete sedaj zem olo ljiSČe, v okraju ki je prijeten, dovolj svežega ■ AH I- » ? .L . __U.K.___I_ »__ I __ m i. iii >| zraka, ki obeta ve$e veljavo vsak dan. Loti se j |o prodajajo od $175,00 naprej na obroke. Vodo- I ■SI vod napeljan, tlak in cesta. Nove tovarne v ■!■ >| tem okraja redno n.r.Kajo, , \ \ Naprodaj imam tudi hiie v tem okraju. Ogla- | ||| site se za pojasnila takoj, ne odlašajte. 2 2 Louis Recher, R. F. D. No. 1. EUCLID, OHIO Pravkar smo dobili in imamo sedaj na razpolago v trgovini :-: krasne nove vzorce (Pattern*) za lepe deike, dekličje in ženske obleke. Polna zaloga vseh ženskih in molkih potrebščin. . ANTON ANŽLOVAR, ' 6202 ST. CLAIR AVE. PRINCETON 1381 AMBULANCA. Za Taaki slučaj nesreče ali bolesoi, Če potrebajete ambulanco ali botniiki to s, pokličite katerikoli telefon Tsak čas, po noči ali po dneru. Mi Tetino čajemo in odforaijamo telefon, ker STonl T hiii obenem Ako um operator reče, da se ne i tinto, ne rijemite, zahtevajte supervisorja, f bite odforor od nas takoj. Slovenski ZOBOZDRAVNIK Nad Grdinovo trgovino. Uradne ure 8:30 zjutraj do 8. zvečer V Zagrebu je bila pro-na trgu goaka za 140 k. jnftnina na trgu je sil-iga, tako da stane ena >koš 40 kron^ raca 70 kron, »ura 70 kron. — V Trstu je umrl odvetnik dr. F. Šolar. — V Radovljici na Kranjskem je umrl kanonik dekaji Janez Novak. V Ljubljani je umrl Ivan Trave, ravnatelj "Zadružne centrale". — Ljubljanska porota je obsodila na tri leta težke ječe Franca Kikelja, ki je z nožem zabodel gOstilničarjevo hčerko Fani Donaj. — V Litiji je umrl župan Oroslav Brie. — Utopil se je v potoku Mlinšica v Domžalah privatni uradnik Alojzij Januš. — Umrl je Anton Zaman, v Dobruški vasi pri Škocija-nu, poznata oseba na Dolenjskem. — Od gladu je umrl v celjski okolici 80 letni delavec Jernej Lah ter prosjak Valentin Zakrašnik. Za starce se ni nihče mogel brigati. — V Hraštniku na Kranjskem je v prepiru ubil rudar Krešič svojega tovariša rudarja Fajdigo. — Dne 16. marca je izbruhnil požar v Zapotoku pod KureŠčkom, ki je uničil pol vasi, 16 hišnih številk z gospodarskimi poslopji, krmo o-rodjem in hišno opravo. — Jelica Cotmanova, po: znata sokolica v Ljubljani, je umrla v starosti 26 let. — Hotelir in kavarnar Mi-kfec v LJubljani je bil umorjen od nekega vojaka, ki ga je zabodel z bajonetom naravnost v srce. Umor je bil izvršen v pijanem stanju in glavni krivec prepira, Milan To-dorovič, je zaprt, — Neki vojak Petrovič, iz Štajerske, je umoril v Trstu 40 letno Karolino Bassa. Obsojen je bil /la osem let teške ječe. — Avgust Štamcar, pozna-;vee je umrl v Ljubljani. mestu je umrl Faanc is, bivši fabrikant. .ovec in posestnik Matija Ju-van iz Krač pri Avžišah, )e padel v šumi o priliki lova v prepad ter ostal mrtev. — Radi opeklin je umrl 28 letni Fran Kocmur, uslužbenec tvrdke Scheiner v Rogatcu. — Ustrelil se je v Dolnjem Boštanju 26 letni vojak Jožef Šetinc iz Brežic. — Peter Jo-sek iz Škedifja se je vračal o-koli 11. ure ponoči iz Trsta V megli je zablodil s pota ter na železniško progo. Vojak na straži je zaklical trikrat "stoj", a ker mladenič v zmoti ni slušal, ga je vojak ustre- — Od vseh šol v Gorici sč najprej otvarja — nemška gimnazija. — Pri Sv. Jurju pod Humom je neki Hiršelj napadel in z nožem teško ranil cerkovnika Matija Kneza in ,de-Iavca Ivana Čopa iz Trbovelj. Čop je umrl v bolnišnici. — Veleposestnik Krupi v v Belokrajini, Zurc, je šel na lov na race. Po nesreči se je puška izprožila ter je zadet v pljuča ostal na mestu mrtev. — V Zetalu pri Rogatcu je umrl Maks Berlisg, posestnik trgovec in poštar. Bil je zelo priljubljen med narodom. 9 — V Spodnjem Laknicu. občina Mokronog, je umrl posestnik Franc Murn, njegova žena Marija ter hči Jožefa, vsi trije od tifusa. — Jožica Gorišek, tajnica podružnice Sv. Cirila in Me toda, je umrla v Divači. — Umrla je v Ptuju na Štajerskem ga. O. Strelec, rojena Možina. . — V Ziteški vasi pri Mariboru je umrla Julija Po Žegar, soproga A. Požegarja, vrlega narodnjaka. — Madžarske posadke se tajajo v velikem številu v jrebu, Karlovcu, Reki, O-iu in Sušaku. — Umrla je v Mostah na tkem Marjeta Černe, šetina, posestnica in ilničarka. i ■■ \ ica in o Meso je po 20 je po ko se bo ta preživel, je čudo. —Neko podjetje v marir borski okolici na štajerskem je dobilo iz Madžarske vagon masti za 440.000 kron. Neki krivonosec od dunajske cen- :an, v okraju istega' jfolka, in sicer radi sumnje, da sta pobegnila k neprijatelju. r « --------- >m - f t 1. Hrbtobol je bolezen, katorl se kaJ rade pri-druiijd is druge bolezni. V obče nastane hrbtobol veled kake ne-rednosti na ledicah, ali v mehurju in se zahteva pr? tem takojine pozornosti in dobrega zdravila. < V vseh takih slučajih vam toplo priporočamo S evera7s Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bolestnem spuščanju vode in pri otrocih, ki močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali če imata zoprn želodec. To zdravilo odpravlja otekline dolenjih delov života. Cena 760 in $1.25. Na prodaj v vseh lekarnah. VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA DR. L. E. SIEGELSTEIN, Ball Phvna Car. Ptiooa Main 1906 Cantn] 2481 R I KRVNE IN JKRONlCNE BOLEZNT] URADNE URE« Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. sve£er. Ob nedeljah od 10 do 12 303 Psrmuneat Bldg. 748 Euclid Ave. near East 9th St. POZOR! Kupite staro-krajska zdravila. Nova iznajdba za one, ki trpijo na revmatizmu, obistih ali želodcu ali so nervozni. Pišite nam ali se oglasite na: Sacbe - Mitcbel Drug Co. 2281 E. 14th ST. I®* Ml i mam o posebna tdravila za oslabele osebe ■Mi VABILO NA IZLET KI GA PRIREDI DRUŠTVO RIBNICA, ŠTEV. 12 S. D. Z. A Za obilno udeležbo se priporoča na LOVRENC PETKOVŠKbVE FARME V NEDELJO, 30. JUNUA '18. Društvo Ribnica st. 12 SDZ. vabi na ta izlet vsa bratska nam društva, kakor tudi cenjeno občinstvo. Zabava na farmah bo vseskozi zanimiva, vršile se bodo razne dirke, za dekleta bodo dirke z jajci, za debele ženske bo posebna dirka, za moške dirka na treh nogah. Za vse te dirke so namenjena krasna darila. Za lačne želodce bo obilo pečene jagnjetine in več dru-zega. Tudi za žejna grla bo obilno preskrbljeno. Prvi tovorni avtomobil odide ob 11. uri popoldne in dva ob 12:30 popoldne. Avtomobili bodejo čak&li na St. Clair Ave. in 62. cesti, med Schwalbovim in Modiceviip saloonom. Kdor se pa pelje s karo naj vzame rudečo karo, ki vozi po Euclid ave. z napisom Gates Mill do stop 12 kjer naj izstopt Tam bo čakal vsako karo posebni avtomobil, ki vas bo peljal na določeni prostor. fA^mi »v * k Masaryk v Cleveland*!. Kaj je resnica s to kraljevino, monarhizmom in drugim strašilom, katerega prodajajo naši preljubi "republikanci". Oni pripovedujejo, da je Jugoslovanski Odbor za kralja. In ker je danes v modi pobijati kralje iij cesarje, so menili republikanci, da bodejo naroctoo organizacijo najprej uničili, če agitirajo proti kraljuje razglasijo , da Jugoslovanski Odbor dela za kralja. Tu se je treba dotakniti Krfske deklaracije. Ta Krf-ska deklaracija ima eno točko, kjer se pravi, da bo nova Jugoslavija kraljevina. Za kaj to in zakaj n6 republika? Kdor je premišljen in . treznega mišljenja ter ne po-sluSa piščalk modernih rotil-cev kač, bo pazil na sledečo razlago: Profesor Masaryk, katerega naši ljubi republikanci razklicujejo za svojega "pristaša", se je izjavil, da je ta Krfska deklaracija izjava ju goslovanskega naroda, kolikor ga prihaja iz Avstrije, za svobodo in neodvisnost. In mi mislimo, da je profesor Masaryk, prihajajoč iz Londona, kjer je neprestano de loval skupaj z jugoslovanskim Odborom, nekoliko več ve kot pa naši republikanci v Chicagi, če je dovoljena ta banalna primera, ker razlika med Masarykom in republikanci v Chicagi . je tako ogromna kot, recimo: med avstrijskim Charliem in predsednikom Wilsonom. Torej profesor Masaryk je izjavil, da je Krfska deklaracija izraz narodne volje Slovencev in Hrvatov, pr vič, da hočejo biti zjedinjeni, in drugič, da hočejo biti svobodni! proč od Avstrije. M To je izjava. moža,, ki je vseskozi pravi in iskreni republikanec, a naši republikanci v Chicagi imenujejo deklaracijo — izjavo Naj pripom-bila resni-C vidi vse črno, zdrav človek z bistrim pogledom pa razločuje črno od belega. Tako vidi Masaryk kot zdrav Človek Jugoslovanski Odbor kot plemenito organizacijo, ki si prizadeva treščiti kralje in cesarje, av-tokracijo in tiranijo, pod katero so Jugoslovani trpeli malodane tisoč let, Masaryk vidi v Krfski deklaraciji izraz svobode za Jugoslovane, a naši republikanci pa vidijo v Jugoslovanskem Odboru hudiča, katerega sploh nI, in v Krfski deklaraciji vidijo cesarski dvorec, proti kateremu se je treba boriti. Such is life! Toda res je, da Jugoslovanski Odbor deluje s Srbijo. In Srbija jekraljevina, in kralj je načelnik vlade, da-si le po imenu, kakor n. pr. v Angliji. Toda, prijatelji, če je hotel Jugoslovanski Odbor razglasiti svetu, da so Slovenci, Srbi in Hrvati en narod, ki želijo smrt Avstriji in se združiti v eno svobodno, jsamOstojno državo, ali je mogel prezreti pri tem srbsko vlado? In ker je srbska vlada danes Še kraljevina, je moral z njo sklepati pogodbo, kajti le tedaj bo deklaracija uradno priznana od zaveznikov. In ravno dejstvo, da Jugoslovanski Odbor nastopa složno s srbsko vlado, nam je priboHlo ime pred svetom. V tem imamo mi mnogo prednosti, dočim je Republikansko Združenje dobilo silovit udarec, ko je Član .tega Združenja in glavni odbornik na javnem shodu v Clevelandu očitno povedal, da Slovenci lahko •pričakujemo republike tudi od — Avstrije! Takih političnih in nemoralnih kozlov tičnih in bgkqj vkj cmwp.š ne strelja Jugoslovanski Odbor. Krfska deklaracija je po-dokument, ki določa, se Slovenci, Hrvati en narod, drugič, ki ta narod Krfsko odcepiti od Avstrije, in tret jič, ustanoviti novo, svobodno jugoslovansko državo. V tej Krfski deklaraciji te o-menja tudi kraljevina, toda edino iz vzroka, ker je deklaracija narejena s srbsko vlado. In Jugoslovanski Od bor je sam javno izjavil, da narod ne veže ta Krfska deklaracija, ampak da bo vlada bodoče Jugoslavije taka, kakor jo bo narod odločil. Vspkdopa danes ve, da bo vojni bo zelo malo prilike postavljati kralje. Vsak narodni bo gotovo zbral formo vlade, kateri se pravi republika. Toda Jugoslovanski Odbor ni mogel sam odstaviti srbske kraljevine, kajti Srbi so samostojen narod do-sedaj, dočim so avstrijski Jugoslovani v suženjstvu, in kdor zanje sklepa politične pogodbe, mora vselej upoštevati dotično državo, s katero se pogodba sklene, Če narod, kot je naš, nima samostojnosti. Mnogokrat se je že pov-darjalo, da bo ravno Slovenska Narodna Zveza največ pripomogla, kar se tiče Slovencev, da bo Jugoslavija republika. Glavni pogoj, da dobimo republiko je, da uničimo Avstrijo. Dokler se to ne zgodi, ni nobenega govora ne o republiki, še manj pa o kraljevini. Zato je pa oči-vidno, da je treba združiti vse moči naše k temu, da razrušimo Avstrijo. Vsak govor o bodoči vladi- danes ni na mestu. Jugoslovanski Odbor nikjer ne omenja, da bo Jugoslavija kraljevina, dočim Slov. Rep. Združenje prestano nosi naprej republiko, ko država niti ne obstoja, kjer naj bi se ta republika nahajala. Zatorej je treba ponovno povdarjati: REPUBLIKE NE BODEMO NIKDAR IMELI, čE NE RAZBIJEMO AVSTRIJE. Kakor hitro se to zgodi, dobijo Jugoslovani kar hočejo. In zopet ponovno je treba povdarjati: Združite vse narodne sile v eni točki. PO-IN AVSTRIJI! In ker je ugoslov. Odor od začetka delal po tem programu, da je rušil avstrijski upljiv, kjer ga je mogel, bo imel največ zaslug, da je Avstrija propadla. Kot se je izjavil prof. Masaryk: Tudi jaz sem republikanec, toda danes ni vprašanje republike ali kraljevine, ampak vprašanje razrušenja Avstrije. Kakor hitro se nam to posreči, tedaj bo že narod odločil način vlqde, pod katero bo hotel živeti. Delujte torej z vsemi močmi, da se nam posreči lavni naš smoter: SMRT VSTRIJE! Vse drugo pride potem samo od sebe." Kaj hočekdo še več? Odbor Slov. Rep. Združenja vse to dobro ve, dobro ve tudi, da je Slovenska Narodna Zveza in njih Združenje na istem programu, da se popolnoma strinjamo. Slov. Rep. Združenje hoče, da bo bodoča Jugoslavija republika, čemur ne more nihče oporekati, toda mi pa pravimo, da moramo Jugoslavijo najpr-vo Priboriti in potem šele u-stanoviti republiko. Razlika med nami je le ta, da oni zahtevajo nekaj, česar še nimajo, mi pa zahtevamo, da najprvo dobimo, česar nimamo, nakar se zgodi tudi ono, kar Rep. Združenje zahteva. Zatorej je pa silno nevarno za nas, da smo danes razcepljeni na dva dela. Neko-liko več medsebojnega zaupanja, združitev vseh narodnih sil nam bi dalo ogromen moralen upljiv. k Iz dosedaj povedanega smo dokazali, da sovražijo Jugoslovanski Odbor, 1. avstrijska vlada, 2. Frank Zot-ti in 3. Slovensko Republi-čansko Združenje. Prva dva imata gotove vzroke, tretji ga nimajo, ampak je . njih največja dolžnost, da se pridružijo J ugoslov. Odboru in skušajo skupno delovati če imajo tri osebe skupno sovraštvo do gotove stvari, tedaj imajo največkrat tudi skupne principe, in Slovensko Republičansko Združen- \ i1 je vendar ne more 1 sumu, da bi skupno z avstrijsko vlado delovalo proti Jugoslovanskemu Odboru. Videli smo tudi iz vsega tega, da je veliko osebnosti pri vsem tem sporu. Enaki v glavnem . vprašanju glede Avstrije, smo razdeljeni radi osebne nezaupnosti, nasprotovanja in sebičnosti. A-!i bi se dobil med nami mož velik dovolj, ki bi znal potolažiti ta spor, spraviti skupaj stranke in napeljati delo vseh v propast Avstrije? Gorenje vrstice so bile napisane kot primeren pred-uvod k opisu sprejema v po-Čast Masaryku, ki se je vršil v Clevelandu 15. in 16. junija. Omenjene vrstice so bile potrebne, prvič da se razjasni stvar, in drugič, da do-kažemo, da je profesor Masaryk istega mnenja kot mi: Da je treba združiti vse sile v propast Avstrije, potem pa pride na vrsto oblika vlade, pod katero bodejo živeli Jugoslovani. Primerno je bilo napisati gorenje vrstice, ker je Slov. Rep. Združenje dalo javnosti napačno razumeti, da stoji Masaryk z njihovimi idejami. Iz opisa te slavnosti same, pa bo čita-telj sprevidel, da Masaryk in drugi Čehi v .njegovem spremstvu niso nikjer agiti-rali za češko republiko, o kateri se samo ob sebi razume, da pride, kadar bo narod svoboden, ampak posvetili so vse svo/e govore edino-le Avstriji, dokazovali, da je Avstrija propadla ter da radi njenih zločinov ni sposobna vladati drugim narodom, in da imajo vsi mali narodi pravico zahtevati odcepitev od Avstrije ter ustanoviti svoje države po svoji volji. Masaryk je dospel v Cleveland v soboto, dne 15. junija zjutraj, kjer ga je čakal Pripravljalni Odbor skupnih čeških društev,- broječ kakih 1000 mož in žen. Odbo ru za predpriprave v počast Masaryku je predsedoval znameniti češki rodoljub Charles Bernreiter, a poma-ali so mu J. Trunecek, J os rčka, Ven Svarc in profesor Pisecky. Ob dvanajstih opoldne 15; junija je bilo v hotelu Hol-lenden formalno kosilo, prirejeno od City Cluba v počast Masaryku. Predsedoval je sodnik C. F. Friebolin. Povabljenih je bilo na to kosilo deset .Slovencev, Hrvatov in Srbov, članov Slovenske Narodne Zveze, Hrvatskega Saveza in Srpske Narodne Odbrane. Po končfenem obedu je sodnik Friebolin v imenu a -meriškega * prebivalstva Clevelandu pozdravil častnega ,gosta, Masaryka, (ga predstavil navzočim in povedal, da želi profesor Masaryk spregovoriti nekaj bese dij. Profesor Masaryk je začel; "Cenjeni gostje, gospe in gospodje! Ako. pogledamo na mapo Evrope, vidimo da je razdeljena na tri velike dele: na zapadni, vzhodni in centralni del. Centralni del se vije od Finske do Anglije, od Švedske in Norveške, pa tja doli do Soluna in Dr. $emohinas,O.D. Specialist za oči. 8115 St. Clair A*«. 2. nadttropj«, •Cleveland« Ohio Zdravimo oči in jih preiščemo, Preskrbimo prava očala. innnnintnmiiinmmmm»ntnn»»m Naprodaj sta dva para mladih kanj, z vso opravo vrelci'. Odda se tudi stalno idielo za dba para. Zanesljivemu človefku se proda tudi na male obrok«. Izvrstna prilika za Slovenca. Vprašajte pri M. Jalovec, ion E. 64th St Tel. Princ.2723. W. X65. . Lep trgovski prostor se da v Collinwoodu v najem. Jako pripravno za Slovenca. Vprašajte na 15508 Holmes ave. (74). Priporočilo. Cenjenim rojakom se priporočava za popravljanje in redelovanje hiš, kakor tudi arvanje zunaj in znotraj ter vsa v to stroko spadajoča dela. Pričela sva sedaj s tem delom in garantirava, da bo-deva vsakomur pošteno, po zmernih cenah in točno postregla. Jakob Homovc — sin, 1084 E. 64th St. (79) fino ohranjen motor Harley Davidson, modela 1917 ima 16 HP in stransko karo in vse električne naprave. Proda s« poceni, ker bi rad kupil avtomobil. Motorno kolo je garantirano. Vpraša se na 887 E. 67th St. (74). Slovensko dekle dčfoi stalno in dobro delo v uradu. O-glasite ®e pri Star Furniture Co. 5824 St. Clair ave. (x66 Pozor, lastniki avtomobilov. Spodaj podpisani slovensiki o-tyrtnik se uljudtio priporočam v popravo avtomobilskih streh (top), kakor tudi v izldielovanje wwih. Garantirano delo in nizke cene. Izdelujem in popravljam tuldi vse druge stva-t ri, kar se tiče usnjenih izdel kov. Se priporočam v obilen obisk. Frank Pire, 5911 St Clairave. (78) blaga, fin0 " dno po najnižjih Bemo B. Leustig, Clair ave. pri 6424 St. (*39) Pozor! Kupujem in prodajam vsakovrstne harmonike. Učim tudi igranje na harmonike* Josip Ritflss, 1177 E. 60th St. Cleveland, O. (81) PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno" pri meni je vedno najboljše, sveže, trpeižno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (*39) Grške. Na zapadnem delu stanujejo večinoma latinski in anglo-saški narodi, na vzhodnem delu prevladujejo Slovani, a centralni del vsebuje množico pomešanih narodov, katere je imel vaš predsednik Wilson posebno v mislih, ko je izjavil znamenito geslo: Svoboda za vse male in< zatirane narode. DaUa prihodnji«. Išče se Slovenka za hišna dela. Plača dobra. Vprašajte na 6218 St. Clair ave. (76) Perica želi sprejemati perilo na dom. Delp čisto in točno. Vprašajte na 1167 East 58th Sr. vrata štev. 6. (75) "Clevelandska Amerika" je glasilo skoro vseh slovenskih društev v Clevelandu in okolici Društva poznajo svoje glasilo, ker vedo da se je list vedno poteza! za korist in napredek slovenskih društev. Potreba k zdravju. Dnevno gibanje odvajalnih organov je potrebno za zdravje. V slučaju zaprtja ostanejo ostanki hrane v pre-bavljalnih organih 72 do 96 ur, s čimur se zdravju škoduje. Posebno sedaj v poletju morajo biti vaši prebavljalni organi aktivni. In ostanejo čisti, če uživate Trinerjevo ameriško grenka vino. To zdravilo deluje čudovito, vi ste prosti zaprtja, glavobola, nervoznosti, splošne slabosti itd. Po lekarnah. Cena $1.10. Trinerjev Antiputrin je Izvrsten antiseptik za splošno zunanjo rabo. Poskusite ga kot grgralo, ustno izpiralo, za čistenje ran, in dr. 50c in $1.00 po lekarnah, po pošti eOc. in $1.15. — Za revmati-zem, nevralgijo, otekline, na-petja in dr. je Trinerjev lihi* ment najboljše zdravilo. 35 in 65c^ po lekarnah, po pošti 45 in 75c. Jos. Triner Company, 1333-43 ~ So. Ashland ave. Chicago, 111. Hiša naprodaj. Hiša na E. 78. cesti blizu White tovarne, za 1 družino. Nobeno stanovanje ni bolše vrejeno kot to. Samo $4300. Hiša na Hecker ave. za 3 družine, cena $5500, samo $1000 takoj. Hiša na Bailiss 1 ave. za 2 družini, $5000, samo $2000 takoj. Hiša na Cornelia ave. za 2 družini, cena $4500. Hiša na Peck a-ve. za 2 družini, $3200. In Še več dobrih hiš imamo, ki so jako poceni. Vprašajte pri Jos. Kraiger, 1064 E. 66th St. aH pa prrJos. Pikš, 6717 Edna ave. . (74) Proda se pohištvo z 5 posteljami, ena omara, ena ice boxa in druge potrebščine. Vprašajte na 1387 E. 39th St. zadaj v jardu, drugo nadstropje. (79). Front soba se odda v najem za dva fanta. Morata biti čednega značaja. Vprašajte na 857 Rudyard Rd. Collin-wood. (75). ČE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da 'dobite boljše 'blago po nižji ceni kakor drugj« pri Beno B. Leustrig, 6424 St.Clair ave. > (X39) Kje je Franc Sterle, p. d. Volek, iz Podložja. Nahaja se nekje v Clevelandu. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj John Debevc, Cheat Bridge, Box 3, W. Va. (75) Delo dobijo mo£je na prostem. Dobra plača. Vprašajte takoj pri Cohn and Sons Co. 16700 St Clair ave. Collinwood. (85). Vabilo! Slovensko Narodno Podporno društvo Zarja Svobode, št. 93 SNPJ v Randall. O. vabi cenjeno občinstvo in društva iz bližnjega Cleve-landa na dobrohotno udeležbo letnega izleta in na vese lico, ki jo priredi dne 30. junija na Frank Filipoviča vrtu, So. Miles Rd. Veselica se jriredi v korist društvene blagajne. Za dobro postrežbo bo preskrbljeno. K obilni u-deležbi vabi Odbor. Išče se bartender, ki je nad vojaško starostjo. Dobro de-plača. Oglasite se na lo in 16324 wood. St. Clair ave. Collin-(76). Išče se Slovenka, ki bi 0-pravljala hišna dela za stalno službo ali pa po nekaj ur na dan pri Slovencih. Vprašajte pri Beno B. Leustig, 6420 St. Clair ave. (75). Delo dobi 14 letno dekle ali priletna ženska, da bi varovala triletnega otroka. Po-zvedite na 875 Rudyard Rd. Naprodaj V ' ■so krasni loti, 40 do 45 čevljev široiki, oba IkamaHa napeljana, plin, vodovod, cestni tlak, jako •blizu sol. Sedem minut od mestne železnice, v West Panku, kjer je idealna okolica za lepo domačijo. Jako poceni $450. na lahka od-plačila. Vprašajte pri H. W. Heath, 1432 Gridley St Lake-wood. Vzemite Detroit karo. (74). VOLNENE ALI SVILENE kflcjje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega "blaga, fino izdelane, rvtse številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair aive. vedno ceneje kot drugje. (X39) POROČNE fine svilene obleko, vence, tančice in vse dlrugo dbbite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Beno B. Ircu s ti g, 6424 St. Clair ave. (*39) Ali že veste, da dobite v mojih prostorih vekSno točno postrežbo? oglasite «e po težkem dtelu na kozarec hladilne pijače. "Dobra in točna postrežba vsem delavcem. Se priporočam v obilen obisk. France Hočevar, POSEBNO NAZNANILO "■V!-- i.'",. 1 i'.'frvi' ' od špecijalista možem in že nam, Iki so bolni na kaki kronični (bolezni. Jaz sem zdrav nik 32 let, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsaike znane kronične; »bolezni, brez vprašanja koliko časa ste bili ibdlni in kdo vas je zdravil Mnogo žensk je Ibolnih ker se zanemarjajo in ne vedo svojega pravega položaja in ne vedo 'kaj je narobe. Ne odlašajte Idtokler se vam ne more iveč pomagati. Vsa zdravila iti najiboilj moderne električne na prave imam za vašo pomoč 1 svojem uradu, kjer se pogo vorimo v »vašem (jeziku, torej ni treba pripeljati tolmačev s seboj iCe se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem. Preiskava s X žarki, kadar je »potrebno. UraUlne ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedied'jah od 9 do 12 ure. Dr. Cowdrick 2209 Ontario St. en blok od marketa. Išče se bartender, nad vojaško staro stjo. Oglasi naj ^e takoj pri F. Pekolj, 1155 W. gth St .. 74) Fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. Oglasite