OKTOBER ?• P "al. opat « T Marjeta Alak. iS ! Lukei io p ?eter Alkant J S? ? /an*z Kant + « N U. poblnk. J« P iRnacij, očak T Rafael 2« S 5riB»ln iS C Evarist » P Frunmencilj + il_S_Simon_Jn_Juda s® NlT pobink. <2 *J P Marcel 81 T Volbenk + amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Geslo? Za vero in narod — m pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations)A NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN IL0VENSJ3 LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, (NO.) 207. CHICAGO, ILL., PETEK, 27. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 27, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII, AnglTja knva vojne, pravi nazij - Tožba proti železnicam naziji, marveč angleški vladajoči razred zakrivil sedanjo vojno, dejal Ribbentrop. — Povdak jal, da bo angleško ljudstvo samo strmoglavilo svojo vlado. — Z Zed. državami nima Nemčija nikakih sporov, je dejal. °enin, Nemčija. — Nemški minister, von Ribbentrop, J° obrnil kopje, ki ga je vrgla pleska vlada na nazijsko ado v Nemčiji s proglasom, .a je vojne kriv / le nacizem ® hitlerizem in, da s«, zavez-borite le proti temu zlu. 'bbentrop pa je v svojem l0voru, j^j ga je jmej zadnji '°rek v Gdansku, vrgel krivdo ,aza3 na Chamberlaina in na luge člane vladajočega raz-v Angliji, češ, da ni nih-drugi odgovoren za to voj-10 kakor samo ti. , ^'bbentropov govor, za ka-se je v naprej delala e|ika reklama in je bil odda-3 Po radio ne sa'mo po Nem-/"> marveč tudi po inozem-u> je imel očividno dvojni <'rnen. Prvi je bil, da se nav-lSl nemško prebivalstvo za Jno, češ, da je bila vojna '"jena Nemčiji od njenih so* aznikov, katerih namen da a , ' da jo uničijo; drugi namen . Je bil, da se apelira zal ^Patije nevtralnih držav, ast{ Amerike. ^hamberlainova krivda za ^anjo vojno se jasno kaže v ■ > je dejal govornik, ker je ^klonil roko, katero 'mu je ( ^irovni gesti ponudil Fiih-J-" S tem pa, ko je angleška ^a odklonila ponudeni mir, i,, tudi v zgodovini zapisana j gro'bokop imperija," češ, I se nevarno igra z usodo "-anskega imperija, L^igleška vlada je proglasi-je dejal Ribbentrop, da je cilj uničenje nemške vla-} 'v°n pa, da ne bo proglašal j^nja angleške vlade, češ, « v i-azvoju dogodkov, ko i videlo, kako je bilo po-' Neno v vojno proti svoji lt]J1> Poskrbelo za to uničenje . Klesko ljudstvo samo. Kako ° Pa se bo Angliji posrečil [lj.n Poizkus, da, bi Nemce od-l)(iJl!a njih voditelju, je Rib-L11tr°P povedal s sledečimi jeSedami: "Nemško ljudstvo ], (anes Adolf Hitler in Adolf ^ er je nemško ljudstvo. q Upaj tvorijo jekleni steber." vernik je tudi razblinil (jQako nado, da bi 'moglo priti tov ^akih mirovnih razgovo-y rekoč, da je Nemčija ^lejela izziv Anglije," in, te 30 nemško ljudstvo "odlo-da ne bo odložilo orož-^°kler ne bo varnost nem- lj6n^ave v Evropi zagotov-j> sv ,®Cejšen del govora je po-Ribbentrop odnošajem z ' državami in je povdar-ne obstoja nikaka mož-' bi se med njimi in sj) Clj° mogli poroditi kaki d0 \l le kaka "skoraj bolna CdŠJjija'' bi si J'ih mogla n0 Javljati. Nasprotno, rav-W Je med tistimi dr- najbolj spoštujejo doktrino, kar bi se o ljl> ki ima svoje posesti JH0 Igriškem kontinentu, ne, lahko reči. Govornik je >i6 ^ upanje, da Amerika Šjjj 0 Ponovno nasedla angle-pr°Paigandi, da bi se dal* OGRSKA SE ROJI PUČA Naziji postajajo bolj drzni. - Budapesta, Ogrska. — Naziji na Ogrskem postajajo te dni tako glasni, da je vlada uvidela potrebo, da podvzame resne varnostne odredbe proti njim. Tako se vežbanje prebivalstva za slučaj zračnega napada vrši pod najstrožjim policijskim nadzorstvom. Oblasti se namreč boje, da bi naziji ne izrabili teme med takim vežbanjem ponoči za svoj puč. Ravno iz tega vzroka so se morala taka vežbanja zadnjo pomlad sploh preklicati. Naziji v svojem listu napadajo vlado, da drži z Judi in, da jim dopušča, da mnogi lafetu-jejo več tisoč akrov zemlje, kljub agrarni reformi. -o- KONGRES NEEDIN GLEDE RAZPUSTA Washington, D. C. — Se-natska zbornica je ta teden, po treh tednih dolgoveznih razprav in govorov o vprašanju izvoza orožja, v resnici pohitela z debato in v torek se je z gotovostjo trdilo, da se bo končno glasovanje vršilo najkasneje v petek. V torek je senat z vso naglico odobril določbo v predlaganem zakonu, da se sme izvažati orožje le proti gotovini in na tuje-zemskih ladjah. Pričakuje se, da bo poslanska zbornica z razpravami o tem zakonskem predlogu gotova v enem tednu, na kar bi se imel kongres raziti, ker bo zadeva, zaradi katere je bil sklican, rešena. Tu pa utegnete obe zbornici priti v navzkrižje. Med tem namreč, ko je senat za razid, se v poslanski zbornici med republikanci vrši gibanje, da ostane kongres v zasedanju, češ, da se mora v teh kritičnih časih paziti na vlado, kako tujezemsko politiko bo vodila. Ako se ta ne-edinost ne bo izravnala, utegne predsednik nastopiti in odrediti razpust. To pravico mu daje ustava, vendar se je doslej še noben predsednik ni poslužil. -o- ANGLEŽI NAD BERI.IN0M Angleški aeroplani leteli nad Nemčijo med govorom. London, Anglija. — Eden tukajšnjih listov je priobčil v sredo vest, ki jo je prejel iz uradnih krogov, da so dan prej leteli angleški bojni aeroplani nad raznimi nemškimi mesti, kakor Berlinom,Magde-burgom in Hamburgom, in sicer ravno ob času, ko se je oddaja! na radio RibV.entro-pov govor. Poročilo omenja, da je ogromno število Nemcev moralo zapustiti radio, ko je poslušalo govor in zbežati v aeroplanska zatočišča. V Hamburgu pa je radio poštar ja sploh ukinila oddajanje govora. Trdi se, da so se vsi aeroplani vrnili domov nepoškodovani. PREISKAVE PROTI KOMUNISTOM New York, N. — Slučaj tajnika komunistične stranke, Browderja, je dal povod za zahteve, ki prihajajo iz več virov, da se mora podobno nastopiti tudi proti drugim komunistom, kateri so krivi enakega prestopka. Kakor že po-ročano, je bil Browder aretiran, ker je navadel napačno ime, ko je zaprosil za potni list. Izpuščen je 'bil pod varščino $7,500 in obravnava proti njemu se bo vršila 27. novembra. TUDI V FRANCIJI VARČUJEJO Z MESOM Pariz, Francija. — Vlada je izdajla odredb«, po kateri je prepovedano prodajati ob ponedeljkih meso katerekoli vr-i ste; za torek pa se prepoved nanaša samo na govejo meso. Zadnji torek se je ta omejitev že izvajala. Povdarja se, da si mora prebivalstvo pritrgovati pri govejem mesu, da ga ne bo primanjkovalo armadi. -o- ŽIVILA TUDI ZA BOLNIKE OMEJENA Berlin, Nemčija. — Omejitev glede živil v Nemčiji se je raztegnila tudi na bolnike. Zadnji torek je bilo natančno objavljeno, do kolike količine živil je bolnik upravičen. Ta kvota je sicer nekaj višja kakor za zdrave osebe, vendar je kljub temu malenkostna. Tako je na pr. dovoljenega za bolnika le nekaj nad dva funta mesa na teden. A še za ta mali povišek je treba dokaj potov, predno je dovoljen. Zdravnik mora namreč najprej pismeno zaprositi za to na posebni zdravniški urad in nato še na ministerstvo živila, sa!mo. Posebej pa so zdravniki še posvarjeni, da morajo o-vaditi take pacijente, katerih prošnje za več živil so neutemeljene. KRIZEMJVETA — Mexico City, Mehika. — V torek so prispela poročila, da je z nemškega potniškega parnika Columbus, ki stoji zasidran južno od Veracruz že od izbruha vojne, dezertiralo več mornatrjev. Vzrok temu je baje pomanjkanje hrane. — Konstanca, Ru'munija. — Tukajšnje oblasti so aretirale tri nemške državljane pod ob-dolžbo špijonaže. Kakor se trdi, so se ti bavili-- s poslom, da so nemški vladi poročali o izvozih iz ru'munskih pristat-nišč in, kam so ti namenjeni. — Berlin, Nemčija. — Vrhovni poveljnik nemške armade, general von Brauchitsch, se je mudil začetkom tega tedna na zapadni fronti. Kakor se poroča, je ob tej priliki večje število častnikov in moštva odlikoval z železnim križcem. ARMADNO VEŽBANJE ZA MLADE DEČKE Berljn, Nemčija. — Naziji so poskrbeli za to, da bodo imeli stalni dotok rekrutov, in sicer takih, ki jim vojaštvo ne bo nekaj novega. Zadnji torek je bil namreč izdan ukaz, da se mora uvesti vojaško vežbanje tudi za dečke od 16 do 18 let stare, dasi ne bodo še spadali pod armado. Poseb na pozornost se bo posvetila streljanju in vojaškim pohodom. MISIJONI NA KITAJSKEM OGROŽENI Peking, Kitajska. —. Kakor izjavljajo Amerikanici, ki prihajajo iz notranjih delov Kitajske, so tamkaj tujezemske misijonske postaje resno ogrožene, in sicer od obeh strani, od japonske in od kitajske. V tej točki, se zdi, ste obe strani edini, namreč, da se iz Kitajske izženejo vsi krščanski tujezemci. Tako so Japonci v mestu Sinsiang zaplenili zemljo, ki je bila last nekega ameriškega katoliškega misijona. V krajih, ki jih imajo pod kontrolo kitajski komunisti, pa so misijonarji izolirani v malih vaseh in so jim dovoljene le najnujnejše življenjske potrebščine. VLADA VL0-ŽILA TOŽBO Železniške družbe obtožene kršenja protwlrustnega zakona, hoteč uničiti konkurenco motornih druž. Washington, D. C. — V tukajšnjem federalnem sodišču je justični department to sredo vložil tožbo, proti zvezi ameriških železniških družb, njih direktorjem in 236 posameznim družbam, obdolžujoč jih kršenja Shermanovega zakona proti trustom. Obtožnica govori, da se je železniška zveza odločila, da bo uničila konkurenco motornih vozil, in je v ta namen odklonila, da bi se z motornimi družbami pogodila glede cen za prevažanje naloženih trukov, trailerjev in podobnega. Justični department povdarja, da nima s to tožbo namena, vtikati se v podrobnosti transportacijskega problem'"I marveč le,da zagotovi svobodi no gibanje posameznih žele "J niških družb, da bodo lahko neovirano same za se sklepale pogodbe z motornimi družbami; pri tem jih je doslej ovirala zveza železnic, s čimer se je kršil protitrustni zakon. Obenem se povdarja, da je motorni transportacijski sistem dosegel tekom zadnjih 20 let visok razvoj in ima v mnogih ozirih prednosti pred železniškim. . -o- iz Jfugoslavijm Vsled premajhnega zanimanja za obnavljanje sadovnjakov, je dolenjsko čebelarstvo na slabih nogah. — Šala, ki je obještnežu pripomogla do zapora. — Smrtna kosa. — Drugo iz domovine. ZGODAJ ZAČNE S KAMPANJO Chicago, 111. — Dwight H. Green je zadnji torek objavil, da bo kandidiral za gover-nersko nominacijo na republikanski listi pri prihodnjih volitvah. Prihodnji teden že začne z volilno kampanjo; to bo precej zgodaj, kajti primarne volitve bodo šele 9. aprila. -o- ITALIJA PRIPRAVLJA RAZSTAVO Rim, Italija. — Kakbr kaže, namerava Italija zares držati roke proč od vojne. Namesto za vojno se namreč vodijo priprave za veliko mednarodno rasztavo, ki se ima vršiti v tem mestu v 1942 pod imenom "univerzalna razstava." . NAJ VEČJE LETALIŠČE DRŽAVAH zapeljati v vojno, češ, da ljudstvo gotovo še ni pozabilo, kako je Anglija prelomila besedo glede svojih vojnih dolgov. S : ■ . \ . i. Letališče na North Be^ch pri New Yorku, ki je bilo nedavno otvorjeno in ki ga delno kaže gornja slika, je največje v Zed. državah. Njega graditev je stala 40 milijonov dolarjev. Trdi se, da je tudi najbolj varno. Slabo čebelarstvo na Dolenjskem Novo mesto, 4. ckt. — Dolenjska je v pogledu čebelarstva posebna pokrajina, kakor so tudi ljudje po svojem značaju drugačni od ostalih Slovencev. Pašne razmere dolenjskega čebelarstva se razlikujejo od travniške, gozdne in planinske paše. V pogledu sadjarstva je Dolenjska še močno zaostala. Je pač vinogradniška pokrajina. Zato čebelam pomladi ne nudi dovolj paše. Še dolgo ne bodo pri nas na Dolenjskem črešnjevi nasadi taki, kakršni bi morali biti, da bi nudili čebelam izdatno pašo. Dolenjci lipo izsekavajo, ne sajdijo je ne. Podobno je s kostanjem. Tudi nasadi jablan •niso razveseljivi. Stare, po-tvsem zanemarjene jablane stoje ob hišah. Zaenkrat dolenjski kmetovalec še nima pravega smisla za smotrno obnavljanje sadovnjakov in tako seveda tudi čebelam ne nudi dovolj izdatne paše. Nekateri dolenjski lcraji so povsem goli, pa če že tod ne uspeva drugo drevo, naj bi se zasadila akacija. Pogozdoval-ni odbori bi morali skrbeti za oživljen je goličavja. Posamezniki se trudijo za dvig enega in drugega, a, v celoti pa ni opaziti skupne smotrne akcije. Letošnja čebelarska letina na Dolenjskem je slaba Pomladne paše ni bilo, pozneje je bilo deževje, nato je zavladala suša. Zaradi vremenskih neprilik ni bilo nič cvetličnega medu, ajdovega pa toliko, da so ga ponekod dobili komaj dve tretjini za prezimlje-nje, ostalo tretjino bo treba dodati. V preteklem letu so se uredila po vsem Dolenjskem tudi ajdova pasišča za čebele. Toda kakor vedno, kadar se uvede kaj novega, tudi ta ureditev ni bila posameznikom pc volji. V Gorenjski vasi je brezobziren zlobnež zažveplal 42 AŽ panjev, last ge. Jenkove iz Novega mesta. Čebele so bile poslane na ajdovo pašo. Lastnica je oškodovana za 15.-000 din. Ljudje se zgražajo nad neznanim okrutnežem brez omike in srčne kulture. Pošalil se je, pa so ga vtaknili, v zapor Litija, 4. okt. — Delavec P. S. je bil v gosteh pri nekem prijatelju, ki je kuhal sadjevec. Seveda je bilo poskušnje dovolj in delavcu je zlezla močna kapljica v glavo. V kamnolomu, kjer je bil zaposlen, si je vzel razstreliva kamniktita in ga nabasal v škatlo. Zvečer je koračil P. S. po litijskem mostu in tedaj ga je zagrabila hudomušna želja, da bi vrgel zgodnje zaspance iz prvega sna. Na koncu mosta, že na litijski strani, je za-žgal "bombo." Sledila je taka detonacija, da so pritekli ljudje na piano in v strahu spra-> ševali, če je kdo vrgel most v zrak. Časi so pač taki, da ljudem popuščajo živci. Vinjeni popotnik se je hudomušno režal nad potegavščino in mu je kar dobro delo,ko se je zbralo toliko ljudi na ulici. Razburjenje, ki ga je povzročil "bombničar," je dalo orožnikom povod,da so moža vtaknili v zapor. -o--1 • Kralj boter devetemu sinu V župni cerkvi sv. Mihaeli v Mengšu so v nedeljo 1. 9ktobra krstili devetega sina zakoncev Ivana in Frančiške Močnik. Otroku je bil boter Nj. vel. kralj Peter II., katerega je zastopal podpolkovnik Jernej Pavlič iz Ljubljane. Močnikova družina šteje sedaj devet sinov in eno hčer. Smrtna kosa V Čretu pri Celju je umrla Marija Pišek, posestnica stara 76 let, hčerka ugledne Lipov-sko-Krulšičeve družine iz Medloga: pri Celju. — V ljubljanski bolnici je umrl Ivan Firšt, posestnik iz Bočne št. 58 pri Gornjem gradu na Štajerskem star 53 let. -o- Pod voz je prišel Po nesrečnem naključju je prišel pod svoj voz voznik Ivan Urankar iz Ljubljane. 40 letnemu možu je šlo kolo voza čez nogo in ga tako poškodovalo, da so ga morali oddati v bolnico. Ogenj Na gospodarskem poslopju posestnice Terezije Lorbek v Vajgnu pri Jarenini je nastal požar, ki je celo poslopje uničil z vsemi letošnjimi zalogami živil in gospodarskim orodjem vred, da znaša škoda nad 30.000 dinarjev. -o- ! i : Dve nesreči Jože Mohorko, 29 letni kočar iz Apač, obč. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, se je po nesreči nevarno urezal s koso ter so ga 'morali odpeljati v ptujsko bojnico. — V isto bolnico je bil pripeljan tudi 18 letni posestniški sin Jože Belšak iz Repiš, občina Sv. Andraž v Halozah, ki je pri obiranju hrušk pad.el na tla in se hudo poškodoval. V kamnolomu Justina Petje, 35 letna služkinja s-Planine pri Rakeku, je šla nekega dne v bližnji kamnolom. Ni pa zapazila, da bodo ravno tedaj razstreljeva-li kamenje. Nenadoma je naboj eksplodiral in jo je, zajde-lo več kamnov ter ji prizadejalo precejšnje poškodbe, da so jo morali spraviti v ljubljansko bolnico. -o- •ŠIRITE AMER. SLOVENCA' EWSKIH HAS Sloveči danski krščanski filozof Kierkegaard je leta Oepr i»Jt. * jo ti svoj protiverski tisk. NA PRODAJ lota z garažo, na 1819 W. 22nd PI., Chicago. Prodamo za polovico, kar je nas stalo. Vprašajte pri Mike Trinko, 'Plastering Contraktor,' 2114 W. 23rd PI., Chicago; Tel. CANal 1090. tarzan in slonovi ljudje (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edffar Rice BlirrOUgrfl* T9L Tedaj Se ,ie stražnik po te ni pogovoru s Tarzanom obrnil k nekemu višjemu častniku, ki je ravno bil spodaj. "Ta divji človek je mnenja, da bi on pobil Hyarka," je rekel kazbč na Tarzana. "To bi bil kaj zabaven dvoboj," se je pošalil častnik; "bom vprašal Menofro, kaj misli glede tega." Po tem kratkem odgovoru je častnik odšel, vodeč s seboj postaranega moža, na katerega so spustili velikega leva. "Ta je pa že jako star lev," pripomni Tarzan; "že skoro vse svoje zobe je izgubil." "Pa bo vseeno umoril fctarega nvoža," reče Walthor. "t)a," reč? Tarzan; "ker je še vedno močan.'' "Najbrže bi ti tudi leva umoril," se s posmehom obrne stražnik k Tarzanu. "Mogoče," odvrne mirno Tarzan. Po teh besedah se je stražnik prav mo-gbčnž) nssmijal, kajti še svoj živ dan iii slišal kaj tako smešnega. Medtem časom sta se pa v areni borila človek in lev. Stari ijiož je kmalu podlegel. V tem s<; je že bil vrnil častnik, ki je povedal, da je Menofra odredila, da se bota dvObojevala Tarzan in Hyark. "Ta divji človek je rekel, da se upa ubiti tudi leva,"- je zinil stražnik k častniku. "Kfe vemo kako bo," odvrne častnik; "za sedaj bo pač Hyark premagal in ubil divjega mOža." mill1 'I IIIII I 11.II. MBtBWMBBWMfe i VkCVri 4 Jojjtei TUX fctevuivsje poteg, -&M&&N« V* % I IXJ1\» imena. A3s.o ti narofca\n% % ^mmmamammaa obnovi jo in potnastai \iatu.\ || W.........„.„, ,,.,,.<.n.Hmiuiii«milllinilllll^^ Petek, il. oktobra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 SAJ NI TAKO STRAŠNO! NA OBISK V STARO DOMOVINO Naši zadnji dnevi na domačih tleh — slovo, (Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.). Iz slike bi se sklepalo, da je žival, ki jo vidimo, kaka velika strašna zverina. V resnici je le mala žuželka, ki so jo našli v južni Kaliforniji. Mehikanci jo imenujejo Nino de la Tier ra, otrok zemlje, drugače pa je znana pod imenom jeruzalemski čriček. IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine, se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. ferezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine Street. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. • Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. ISth St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th >u Laure St. Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnik in blagajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena St. Vsi v Butte, Mont. — Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave. No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Sec'y. Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St. No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. — President Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary John Rolih, 528 N. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St. No. 22, Chicago, 111. — President, Cecelia Lamb, 847 Lakeside Place; Secretary and Treasurer, Anthony J. Novotny, 3230 Fullerton Ave. Lodge .-neets every second Sunday of the month at Ephpheta Social Center, 635 So. Ashland Blvd., Chicago. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi. DEMOKRATSKO NAČELO Spisal Rt. Rev. Ms gr. John A. Ryan IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Cenjeno Članstvo našega društva prosim, da se v polnem številu udeleži prihodnje mesečne seje v nedeljo 29. oktobra ob eni um popoldne v navadnih prostorih. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje udeleži,ker imamo več važnih točk za rešiti v splošno korist društva. Dalje bote na seji tudi slišali finančno poročilo zadnjih treh mesecev. — Znano vam je, da bodo vsa tri jolietska društva, ki spadajo k DSD priredile kai'd parti v dvorani sv. Jožefa dne 19. novembra popoldne in zvečer v korist svojih društvenih blagajn. Tiketi v ta namen so že v prodaji in stanejo po 25c. Po'eg ig 'cii ja kart bo ta'm tudi drugin zabavnih iger, kakor bo tudi preskrbljeno za plcLaze'jne, :.a lačne in žejne. Ob enem se bo razdelilo med udeležence več lepili daril. Kateri žele tikete za svoje prijatelje, ki se bodo ud'e- DENARNE POŠIUATVE Denar v Jugoslavijo je mogoče poslati. Le radi vladne odredbe proti uvažanju dinarjev v državo, je to dvignilo valutni kurz dinarju. Začasno, dokler se to zadevo kako drugače ne preuredi, je mogoče poslati denar v Jugoslavijo po sledeči ceni: JUGOSLOVANSKI DINARJI Za $ 2.75 ................ 100 Din Za $ 5.25 ................ 200 Din Za $ 7.75 ................ 300 Din Za $10.25 ................ 400 Din Za $12.75 ................ 500 Din Za $24.50 ................1000 Din Za $48.00 ................2000 Din V ITALIJO: Za $ 6.30 ............ Lir 100 $ 12.00 ............ Lir 200 $ 29.00 ............ Lir 500 $ 57.00 ............ Lir 1000 $112.50 ............ Lir 2000 $167.00 ............ Lir, 3000 Vse pošiljatve naslovite o«: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, _ CHICAGO. ILL. V CHICAGI IN OKOLICI naznanjam, da jim lahko postrežemo z dobrimi mesenimi aH krvavimi klobasami, domačega dela starokrajske pečenke, in sploh vsako vrsto svežega in prekajenega mesa ter vsake vrste perutnino. V zalogi imamo tudi svežo ajdovo moko. Se vljudno ■priporoča MARTIN ŠENICA SLOVENSKA MESNICA 2059 W. 23rd St. Tel. Canal 8172 Chicago, 111 Družba^^^sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) | Vstanovljena 29. novembra 1914. | ; v Zedinjenih Državah JTnljpJ- 111 Inkorp. v drž Illinois | ' Severne Amerike. «1041^1, Hi. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." | GLAVNI ODBOR: | Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. | 2- Podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. | Jajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. | £aPisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. ^'agajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, I1L | Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. ! ... Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz- j i ^"e certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty | ' car Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cen- « I tra'na bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. ' Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. | S Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., « ! j61iet, Illinois. J S, Ilj L Društvo sv. Družine, Joliet, l3:— Predsednik John Kramarich, Cora St.; tajnik John Barbie, tj? Vi»e St.; blagajnik Frank Gerde-llll 807 Clement St. Vsi v Joliet, |j0 ^ Seja se vrši vsako četrto nede-mesecu ob 1:30 popoldne v stari I 2 »»• Jožefa. j Oj. ' 2. Društvo sv. Dni Zine, Mount I jjc[Ve. 111.: — Predsednik Mike Golda-I %!' ta^ni,c in blagajnik Sam Golda-iojj' P. O. Box 656. Vsi v Mount 111. Seja se vrši vsako drugo K ^ v mesecu. I 1[| 1 3. Društvo sv. Družine, La Salle, Su',1^ Preds. Anton Strukel, 1101 — tt 7 '. tajnik in blagajnik John Pra-; tli'P3 Third St. Vsi v La Salle, It'ii a sc vr®' vsako drugo nedeljo il ,Cs«cu„ v šolski dvorani sv. Roka, J ' uri popoldne. tj Društvo sv. Družine, Bradley, ft^* — Predsednik George Krall, P.O. tajnik John Zaje, P. O. Boj; a8ajnica Anna Jamnick, Box 368. kv Bradley, 111. Seja se vrši vsako nedeljo v tnesecu. S. Društvo sv. Družine. Ottawa, Pred. Louis Basky, 1018 Poplar tajnik Frank Less, 1206 Chest-Stj Street, Vsi v Ottawa, Illinois. — itljj Se vrši vsako sredo po tretji ne-t5stv Riesecu v prostorih sobr. Frank 0,1 pol 8. uri zvečer, »t/ 6- Društvo sv. Družine, Wau-)i„ an' Ul.: — Predsednik Anton Ma-l.|JC' North Chicago, 111.; tajnik in IV^nik Joseph L. Drašler ml., 1025 : SCj SNV°rth Ave., North Chicago, 111. s® vrši vsako prvo soboto v me-1%: P13 pol osmi uri do preklica v §t So'ski dvorani na Tenth St. $Jle' 8- Društvo sv. Družine, Rock-^ Ia- — Preds. Martin Žagar, 600 Vf.^ve., tajnik in blagajnik Michael lil. 724 Meadow Ave., Rockdale, V8' v Rockdale, 115. Seja se vrši Hi j Prvo nedeljo v mesecu v cerkve- C^' 10- Društvo sv. Družine, South «4; Ul.: _ Predsednik in bla-$t. k Frank Cherne, 2672 E. 79th X^Jnik Anthony Motz, 9630 Avenue H Vr^Si v South ChicaS°> SeJa »Cr„ 81 vsako četrto nedeljo v me- i „ u- Društvo sv. Družine, Pitts-1'iivi Pa-: — • Predsednik Joseph sHrg °v|ch, 39 Winchell St., Sharps-^2',. • tajn'k George Weselicli, W keystone St.; blagajnik Matthew kt^. 5641 Carnegie Ave., Pitts-l^,.' — Seja se vrši vsako tretjo V C v mesecu ob 10. uri dopoldne ! '" ^onui, 57. cesta. <11, Društvo sv. Cecilije, Joliet, ^ lžr retlsednica Anna Jerisha, 658 t r> 82^Way Street> tai»ica Rose Ba" , N. Center St.; blagajničarka ral1' 1265 N- Hickory St. Vse : ^ «e(4 — Seja se vrši vsako dru- ^'ifc v v mesecu, ob 2. uri popol- dvorani stare šole sv. Jožefa. • društvo sv. Ivana Krstitela, H 111. — Preds. Andrew Gla- Xa W- 21st St.; tajnik John r S(Ph r Arthington St.; blagajnik •J-nitJ Foys, 1828 W. Cermak Rd., t[f> led r'1- ~~ se vrši vsako S v mesecu v cerkveni dvo-Jtev', tcfana- v°eal So- Lincoln St. I ^W ^ruštvo sv. Lovrenca, East Pa. — Preds. Joseph Pav-^308 North ave.; taj. Michael >Sh- k," Sycamore St., East Pitts-S, V George Kavan, 1500 Oak Cko dr'"1'6 Creek' Pa' Seja se vrši M Ug0 nedeljo v mesecu v Croa-^rican Citizen Club, Braddock k jgast Pittsburgh, Pa. S 1U.^Tjr)ruštvo sv. Terezije, Chica. ^redsednica Mary Kremesec vNlia '.Winchester Avenue, tajnicz b^jn • 1858 w- Cermak Rd- I MstF Theresa Pintar, 1930 W ri Yse x Chicago, Ilk — Sej; ležili omenjene prireditve, jih i dobe pri svojih društvenih 3 uradnikih in uradnicah. Ob- ] enem ste vsi tisti, ki ste že ob- : ljubili, kakor tudi oni, kaiteri ; nameravate za to prireditev J; darovati kako stvar, da to odda-!, te kakemu članu društ. odbo- : ra vašega društva, vsaj en teden pred prireditvijo. Vsak dar bo dobrodošel, ker bo po- •, magal k boljšemu uspehu. [ Zato prosimo,naj vsak po svojih močeh stori svojo dolžnost. Tisti, kateri imate vstopnice na rokah, ste naprošeni, da jih prodate,, katere pa ne prodate, da jih vrnete s svoto prodanih vstopnic vsaj do 15. novembra svojemu društvenemu tajniku, ozir, tajnici, da bodo ti tako svoje delo o pravem času vredili. — Vsi ste še enkrat prav prijazno vabljeni na. veselo zabavo v nedeljo 19. novembra, ne samo člani in članice, ampak tudi ostali rojaki in rojakinje. Dalje opominjam one, ki že več mesecev dolgujejo, da pridete in poravnate svoj dolg. Ce se bo zaradi dolga kake- mu kaj neljubega pripetilo, naj sam sebi pripiše. Storite prosim svojo dolžnost. — Naznanjam, da se je 'moral naš poznani sobrat Jerry Mutz podvreči operaciji. Operacijo je srečno prestal in mu želimo, da bi skoraj okreval. — Tudi smrt je zopet posegla med vrste našega članstva ter je pobrala iz naše srede dobro poznanega pionirja naše naselbine in ustanovitelja našega društva. (Ime ste pozabili,omeniti. — Op. ur.) Po kratki bolezni je izdihnil v starosti 76 let. Pokojni je pred 50 leti prišel v to deželo in sicer iz vasi Bo-žakovo pri Metliki v Beli Krar jini. Tukaj zapušča več sinov in hčera, ki so skoro vsi poročeni in v dobrem položaju. — Lahka naj mu bo hladna zemlja in naj se v miru odpočije. V imenu moje družine in celega društva izrekam sorodnikom in prizadeti'm sožalje. Vsem ga pa priporočam v blag spomin in molitev. Naj počiva v miru in naj mu sije večna luč. — Bratski pozdrav. John Barbich, tajnik (Urednikova opazka: Mon-signor Ryan je že dolga leta profesor na Katoliški univerzi v Washingtonu in ravnatelj oddelka za socijalno akcijo v organizaciji National Catholic Wei-fare Conference. Občeznan je tudi po svojih mnogoštevilnih knjigah o cerkvenih in socijal-nih problemih. Dr. Ryanov članek je dvanajsti v vrsti člankov o demokraciji, spisanih na prošnjo Foreign Language Information Service od odličnih tu-, rodnih in tujerodnih Amerikan-cev. Za naziranja, izražena v teh člankih, so člankarji sami odgovorni.) ,Po svoji etimologiji demokracija pomenja vlado potom ljudstva. Kot taka se protivi vladanju po enem človeku, po skupini ljudi ali po kakem posebnem 1'azredu ali sekciji družbe. Zato izključuje politične sisteme monarhije, fascizma, komunizma in vse oblike diktatorstva. Zapopa-deno je v njej načelo, da si ljudstvo ustvarja politično ustavo in izbira javne predstavnike. V navadnem smislu demokracija pomenja mnogo več kot te stvari. Cestokrat se nanaša na željo in moč socijalnih skupin imeti svoj glas v določevanju razmer svojih življenj, mesto da bi se pustile popolnoma regulirati od kake nadvladujoče osebe ali skupine. Na polju induštri-jalnih odnosa j ev demokracija pomenja, da delavci imajo moč izbirati zastopnike, ki naj se dogovarjajo z njihovimi delodajalci glede vseh stvari, ki se tičejo njihovega lastnega dobfobitja. Ta moč utegne in bi morala vključevati vdeležbo delavcev na upravi podjetja. Demokratsko načelo samouprave in samodoločevanja je fundamentals vpravičeno, kei je v korist dobrobitju posameznikov in v najboljšem interesi družbe. Imamo pač nekolike 'stvari, ki jih vsak normalni človek more boljše opravljati sam zase kot jih more kdo drugi opravljati zanj. Primerna demokracija ga riapravlja sposobnim opravljati te stvari in tako razvijati njegovo osebnost. Končno, demokratsko načelo zahteva od vsake osebe, da pri-pozna enake pravice vseh drugih ljudi. Kadar pravcat demokrat določa razmere svojega lastnega življenja, pa naj bo politično, gospodarsko, državljansko, versko ali karkoli, on nikdar ne pozablja, da so njegove pravice povsod omejene po enakovrednih pravicah njegovih bližnjih; da se z njimi mora postopati kot z ljudmi, kot svrha-mi samimi na sebi, ne pa kot z bitji, ki naj služijo le za sredstvo. Skratka, demokracija predpostavlja bistveno svetost vseh človeških bitij, ker so ustvarjena po božji podobi. Zvečer 5. septembra se poda- Pa nio na ljubljanski kolodvor, ta"l kjer smo se poslovili od svojih sopotnic, katere so že odhajale na nazaj proti Ameriki. Bile so iz Mrs. Josephine Schlosar iz West sti Allisa, Wis., Mrs. Mary Krall iz šai Aurora, Minn, in Miss Agnes ke: Lah iz Clevelanda, O. ter še ne- kl( kaj drugih. Segli smo jim v ro- m< ke in jim želeli srečen povratek, v . obenem pa tudi izročili mnogo Vi pozdravov za naše domače, ka- nj tere bomo tudi mi v kratkem vi- in deli. Bile so solzne, kajti veliko ga potov smo preromale skupaj v ht domovini, sedaj pa naenkrat lo- ke čitev. Zlasti Lahova Nežika je je imela vse polno obljub, da se R< kmalu zopet vrne v domovino, B< obenem pa tudi polno skrbi s ar svojo prtljago, če je vse v redu. so Ko ji je naš zvesti spremi jeva- — lec Jože Žele zatrdil, da je vse v 1J1 redu, se je potolažila in oddah- de nila. Vlak se je začel premikati in kmalu so nam izginile izpred še oči. m ke Tudi nam se je približeval s{. dan oelhoda. Le še pet dni smo y, imeli na razpolago in hoteli smo še mnogo videti. Takoj drugi jJ( dan smo se podali k "Putniku". da uredimo vse potrebno za na- n daljno potovanje iz Slovenije v fj, Italijo, kamor smo nameravali. s| — Že zjutraj istega dne so nas n topovi z gradu vzbudili in nam n naznanili pozdrav rojstnega dne kralja Petra II. Izstrelili so pet- ■ najst strelov v presledkih. Ta S( • i dan so se darovale posebne sv. g] maše za mladega kralja po vseh ^ i ljubljanskih cerkvah, tudi v y ! stolnici sv. Nikojaja, so bili- v ■ vrstah številni vojaki, ki so de- Q lali častno stražo višjim držav- Q nim in mestnim uradnikom, ki c 30 se v uniformah udeležili sv. p maš. Tudi me smo se napotile v n cerkev, toda v Št. Vid, da se po- ^ slovimo od najinih prijateljev in j, sorodnikov, kakor tudi od gro- " bov naših mrtvih. Sli smo na 1 Brod k sestrični Kristini, kate- p i ra nas je spremljala do doma 1 ' soproga sestrične moje matere, ^ " katera je bila še živa in katere s 5 soprog g. Tršan vodi obširno g kmetijo. Ustavili smo se pri Be- j 5 letovih, katera je bila že več dni s - bolna in ni mogla s nami. Za- 7 - kij učili smo pri restavraciji v j - moji rojstni hiši in se zvečer po- r i dali k "Hermesu", kamor so bi- j ' li povabljeni vsi sorodniki od 1 ' blizu in daleč, da vidijo moje \ ~ filmske slike, katere sem jema- e la po Jugoslayiji še celo ob času s " slovesa. Tukaj nam je bil g. č ^ Bernik, ki vodi lekarno pri Her- 1 mesu tako ljubezniv, da nam je j kazal slike na platnu in so &o- \ z rodniki videli kakšni so bili ob 1 času, ko so se jemale slike. To 1 a je bilo nekaj novega za njih in j ^ nabralo se jih je skoraj sto. Sli- f 5" ke so prišli gledat tudi iz ško- f fijskih zavodov gg. Markež, Tr- . dan in Florijančič. Ko šo bile I slike končane in smo vstopili na ; prosto, smo doživeli prizor, ki < ga jaz še nisem videla. Vršile so se demonstracije V počast rojst- , nega dneva kralja Petra II. Na ^ enem vogalu so vpili mladi štu- ; dentje Živijo dr. Korošec, na ' drugem pa drugi ravno obratno. \ To je bilo za nas Amerikance nekaj povsem novega. Mnogo sem čitala o demonstracijah v stari domovini, sedaj sem vsaj videla kaj je to. Policaji so pa drveli za demonstranti ter jih lovili in tudi mi smo bili v nevarnosti, da bi bili aretrani, kpr smo bili tako blizu. Na tisoče ljudi se je pehalo po cestah, ki so tekali sedaj sem, sedaj tja. Kako čudno so se ti prizori menjavali. pred dvema urama je bila procesija ponoči, v kateri so korakali obrtniki, mestni in državni uradniki ter ženske z gorečimi svečami v rokah, sokoli, skupina za skupino, po ta- - ko kratkem času pa tak izbruh. 'a so mi povedali, da se tam kaj t(e akega večkrat pripeti. 0(- Drugi dan nas pride obiskat a dom sestrična Marija Konjar z Smlednika in soprog moje se-trične iz Zagorja g. Gustel Ku- vj ar, ki je imel opravka v mestu, oj :er on je prodajal radio in bici-;le. Domenili smo se, da obišče- ^ no grob ustanovitelja naše fare ^ ' Joiletu Rev. Fr. Šušteršiča na /ičfo. Odšli smo v družbi ome-ljenih in Francke June na Vič n tam pokleknili na grob one- kateremu se imamo zaliva- g iti da imamo tako faro in cer- ,. cev v Jolietu. Tukaj, poleg svo-ie matere leži naš ustanovitelj ^ Rev. Fr. Šušteršič, po domače v Bonbončkov Francelj in čaka mgeljske trobente, da ga zbudi 5odnji dan k večnemu vstajenju, li — "isto popoldne smo šli tudi v n ljubljanski muzej, kjer smo vi- n Mi mnogo zgodovinskega, lepe- 1< krasnega: razne narodne no- s le, starodavne oltarje in spo- n menike minulih mož; razne sli- 1< ke, okostnjake, našopane ptice, j starinsko pohištvo. Premišlje- r vala sem, kako lahko bi tukaj I delali denar s tujci, če bi malo t bolj oglašali, saj nudi ta muzej j prav tako, v marsikaterem ozi- š ru še bolj zanimive stvari, kot 1 drugi muzeji po raznih me- 1 stih Evrope. — Naslednji dan, 1 na Mali Šmaren, smo šli k sv. 1 maši v cerkev sv. Jožefa. Dasi- 1 ravno je bila ta cerkev tako bli- i žu kjer smo stanovali, smo šele 1 sedaj prvič stopili vanjo, odkar c smo se mudili v domovini. Cer- £ kev je krasna stavba, zidana še < v vojnem času in so jo zidali 1 še vojni ujetniki. Ima krasne 1 oltarje, ki se zelo razlikujejo od oltarjev v drugih ljubljanskih 5 cerkvah. — Isti dan se tudi pri- . peljejo iz Zagorja moje sestrične Angela Kusar, nje soprog | ter Anica Pavlinič s soprogom ! Niko in g. ter ga. Suscha. Šli : smo gori k zavodu šolskih sestra ] na,Lončarsko stezo, od tam se odpravimo k Salmiču na kosilo, i Tukaj se je kar trlo ljudstva, ■ ker ima moderno urejeno re- ■ stavracijo in si lahko izbereš sobo kjerkoli in kakoršnokoli. Mi smo si izbrali verando in ko smo použili kosilo, smo se podali zopet na vel esejem, da si ga tudi podnevu ogledamo. Ker sem zanimivosti velesejma že opisala, jih to pot ne bom več ponavljala. Tu smo se sestali z Lisjako-vimi in šli potem vsi skupaj slaviti slovo. Zvečer istega dne smo stopili k "Figovcu" na večerjo, kjer smo dolgo ostali, kajti tam so se našli razni prijatelji in znanci. Ker je bilo že pozno zvečer, se je mojim sorodnikom iz Zagorja mudilo na vlak. Tu smo si zadnjič segli v roke in rekli zadnji zbogom. Slovo je bilo ginljivo, kajti oni so imeli mnogo naročil za brata Alojzija Šetina v Chicagi, ka? terega so pričakovali da pride, a mu usoda ni bila namenjena da z nami vidi domovino. Ravno sem polnila naš veliki kovčeg, ko pride prihodnji dan moja sestrična Matilda Tekavec in soprog iz Maribora. Skupaj gremo na pokopališče k Sv. Križu, kjer se poslovimo od tete Ivane Kraljeve in sestrične Ivi-ce ter jima položimo v slovo vence na grobove. Tu smo oti-rali solzo za solzo, kajti pred 11 leti smo bili ravno tukaj še z Matildo, takrat še ne poročeno, živela je pa še teta in Ivica. Koliko žalosti je bilo takrat ob slovesu, a danes, ko smo stali ob njunih grobovih, se nam je videlo, kot da se živi poslavljati od nas. Krasen spomenik s kipom Matere bo?je Žalostne, je viden dokaz, da ne boti nikoli pozabljeni. — Isto popoldne smo šli v družbi Francke na Trnovo, obiskat 0110 krasno cerkev in si obenem ogledati tudi oni "rimski zid", katerega še vedno imajo v Ljubljani. Med potjo smo videle tudi to, kako se prodaja-, jo šolske knjige, kar na prostem. v bližini cerkve sv. Jakoba. To vam je bil direndaj. Številni kupci in šolarji. Kaj takega zopet še ne in zopet ne-. kaj novega za nas. Obiskali smo tudi bolnišnico, toda o tem kaj S v a vec pozneje, i Treba je bilo hiteti in naš ve-:. liki kovčeg zapreti. Vanj smo v namreč spravili česar med potjo - ne bi nujno rabili. Tja sem po-!- ložila tudi narodno nošo, katero 1- sem podedovala po mojih pred-1- nikih, katera je stara že mnogo i- let, kajti še pokojna mama mi je pravila, kako jo je nosila nje-i- na stara mati. Po smrti tete j Kraljeve je bila noša spravljena 0 ter sem imela sedaj priliko, da ;j jo vzamem s seboj, kar je bila 1- še želja moje pokojne matere. >t Da bodeta obe moji hčerki ime- 2- li narodne noše, sem dala še eno i, napraviti pri Dreniku v Ljubih. ljani. Malo me je skrbelo, če se i- bodo med potjo kaj pokvarile, i- pa je šlo vse v redu. Kmalu je le bil postrešček tukaj in kovčeg tr odpeljal na postajo. Četudi smo r- se šele po dveh tednih nato poje dali čez morje, smo morali veli liki kovčeg poslati naprej proti ie luki, kjer nas je počakal. Prišel je zadnji dan našega . bivanja v Sloveniji. Ta dan smo imeli še mnogo obiskov. Prišel . je g. Furlan, soprog moje se- )cr strične iz Hoč in dalje visi naši prijatelji od blizu in daleč, ki so. ^ nam dali še naročila in pozdrave za tega in onega v Ameriki. Ko smo vse uredili, smo šli še v nebotičnik, odkoder smo še en-a' krat s pogledom objeli belo 'G— . Ljubljano, prestolico lepe Slove-^ ninje. Šli smo tudi v Zvezdo, k K uršulinski cerkvi in slednjič k co "Šestici" na kosilo. Popoldne 1 ! gremo v frizerski salon'k sorod-U1 niči, nato k bratrancu Franku Lisjaku, kjer je imela njegova a' ga soproga okusno večerjo za a~ nas. Prišel je tja tudi soprog Francke June, ki je bil ravno na il~ manevrih in je prosil za dopust, ae da se od nas poslovi. Tukaj smo e~ se poslovili in delali načrte, če 7 se še kedaj podamo čez široko v" morje. Mnogo smo si imeli po-ze vedati in lepe ure, ki smo jih ,0~ tukaj skupaj doživeli, ne bodj na pozabljene. — Tu v Štefan j i va-v si smo se ustavili tudi pri sofod-m; niči Milici Lebnovi, kjer sm:.> ,UI njo in star Se slikali in se1 nek > liko pomudili ter se malo pog.> vorili. Zdelo« se mi je, da, čim bolj se približuje trenutek kj m bomo zapustali rodno zemljo, tem težje se ločimo drug od dru-iki gega; vedno več smo si inu.li an povedati. re e Nastopila je nedelja 11. sep->aj tembra, dan slovesa. Že rano v ri- jutro prideta sestrična in teta jte (Dalje na i. strani) gfrlft RMERIKANSK1 SLOVENEC Petek, 27. oktobra^ mr-*' Tatenbah ZGODOVINSKA POVEST ii.fi — Spisal Dr. O. Ilaunlg Baron Lilienberg je vstopil, se globoko priklonil ter v kratkem poročal o izvršitvi smrtne obsodbe v Dunajskem Novem mestu. Zaključil je svoje poročilo z besedami: "Vaše Veličanstvo, v vsej ponižnosti javim: pravici je zadoščeno." Cesar je gledal zamišljeno pred se, na obrazu se mu je pokazala bledoba, prina-šalca te vesti niti ni pogledal. Še le čez nekaj časa, kakor bi se še le sedaj spomnil, da je njegov dvornik še navzoč, je dal z roko rahlo znamenje, da je odslovljen. Skoraj neslišno se je odstranil baron Lilienberg, cesar je ostal zopet sam. * * * Takratna pravica je zahtevala še četrto žrtev. Na Schlossbergu v Gradcu je sedal grof Erazem Tatenbah v negotovosti in vendar upajoč, da se še vse dobro steče. Zanj je delala prezirana in vendar zvesta ljubezen. Ana Terezija Tatenbah, najpleme-nitejša gospa in skrbna mati, je storila vse, da reši svojega soproga. Grofica Tatenbah se je drugi dan potem, ko je bil odveden njen soprog v ječo, vrnila iz Dunaja v Gradec, da bi tam stanovala. Ni ji ostalo dolgo prikrito, kaj se je medtem zgodilo. Na objokanih obrazih služiteljev je takoj spoznala, da se je" zgodilo zlo. Ko je slišala iz ust zvestega strežaja Tarrodyja, da je njen soprog na Schlossbergu, je bolestno vzkliknila ter se zgrudila nezavestna na tla. Še le po daljšem času se je zavedla, toda bila je še vedno kakor v omotici. Misel, da je njen soprog zaprt, jo je popolnoma potrla. "Zgodilo se je torej to, česar sem se vedno bala. Zaman sem ga svarila, zaman prosila, drvel je v svojo nesrečo, in zdaj se odloči njegova usoda'.' 0 Bog, zakaj me tako kaznuješ? Toda ne, nočem grešiti zoper tvojo sveto voljo! Kakor je tvoja volja, tako se zgodi. Prosim te, daj mi moči, da morem vztrajati ter da ga rešim ne sebi, ampak njegovemu ljubemu sinu." Mali Anton, ki je ravnokar prišel v sobo, se je oklenil matere, videč, da je žalostna. Ni še vedel vsega, kaj se je zgodilo, slutil pa je da se je očetu zgodilo nekaj hudega. "Mamica, ne jokati, bodi vesela! Saj ljubi Bog naju ne zapusti. Atek bo prišel zopet domov ter bo ostal pri naju." ' Pokleknil je pred razpelom na steni, sklenil svoje nedolžne ročice ter iskreno molil. j; Pogled na nedolžnega otroka, ki je tako iskreno molil, je grofico Tatenbahovo zopet okrepil. Nehote je pozabila na mračne misli, ki so ji težile glavo in srce. Prešinila jo je neka tajna moč, nek notranji glas ji je rekel: Ne obupaj, še je mogoča rešitev. In vstala je, kakor na novo poživljena. Stopila je k oknu ter se zamislila, kaj naj bi podvzela za rešitev, zdaj je bilo treba naglo delati. Vedela je, da njen soprog ni imel v Gradcu dosti prijateljev, grof Brenner je bil njegov nasprotnik in tudi drugi mu niso bili naklonjeni. Edini, ki mu je bil pravi prijatelj, je baron Lilienberg, a ta je na Dunaju. O, ko bi imela koga, ki mu bi mogla povedati vse ter ga prositi, da potuje nujno na Dunaj! Cez nekaj časa bi tudi sama šla, ko uredi najnujnejše stvari. Ko grofica tako premišljuje, vstopi strežnica ter naznani, da je zunaj duhovnik, ki prosi, da bi ga milostljiva gospa grofica sprejela, ker ima z njo nujno govoriti. Grofica se vzravna, nov up jo prešine, zato veli, da naj duhovnik vstopi. Obenem ukaže strežnici, naj odvede malega Antona, da o vsem tem, kar sa bo govorilo, ničesar ne sliši. Nekaj trenutkov je minulo po izvršitvi tega povelja, ko je vstopil duhovnik velike, lepe postave, resnega obraza, ki je kazal notranjo dobrodušnost. "O pater Emerik," vzklikne grofica ter stopi vstopivšemu naproti, "vi pridete kakor angel, da me potolažite v moji veliki nesreči." Na duhovnikovem licu je bila resnost in izraz globokega sočutja. "Dovolite mi," spregovori duhovnik s prijaznim glasom, "dovolite, da vas, plemenita gospa, spoštljivo pozdravim ter vam povem, da stoji pred vami prijatelj, ki vam hoče pomagati v sili ter ima voljo in tudi pozna pot, po kateri bi se dala do-šeči rešitev soproga, če se hoče pokoriti in oprijeti roke milosti." Grofica Tatenbah je gledala duhovnika kakor rešitelja. Dostikrat je prišel v njih krog, učil malega Antona, vedel za vse razmere in tudi slutil, da hodi grof Tatenbah po nevarnih potih. Ko je bil pred nekaj meseci v Freihausu v Mariboru, je sporočil grofici, da se govori na Dunaja o neki zaroti, v katero je vpleten tudi grof Tatenbah. Rotil je grofico, naj vpliva na svojega soproga, da odneha od tega nevarnega početja. Takrat ji je tudi rekel, da se mogoče vidita ob uri najhujše nesreče in da ji bo takrat ob strani kot tola-žitelj in pomočnik. "Premilostljiva gospa grofica," prekine pater Emerik molk, "ura, o kateri sem takrat govoril, ne sluteč, da pride tako kmalu, je tukaj. Zato je moja dolžnost, da stopim sedaj pred prestol Njegovega Veličanstva cesarja ter ga prosim milosti. Trdno upam, da moja prošnja ne bo zaman, bodite o tem prepričani." "Blagoslovi vas Bog ljubezni in usmiljenja," zaihti plemenita gospa ter poda redovniku roko, "naj vam Bog obilno povrne vse sočutje in vso pomoč, ki jo ska-zujete nesrečni družini." Redovnik p. Emerik se je spoštljivo priklonil ter odšel. Grofica je gledala za njim potolažena, srce ji je napolnilo zopet upanje. Saj je vedela, da je našla močnega priprošnjika, ki reši njenega soproga, katerega je toliko ljubila. * * * Pater Emerik je res mogel izreči te to-lažilne besede. Zakaj nikdo ni bil v toliki milosti na cesarskem dvoru kakor on. Cesar se je obračal do njega v važnih zadevah. P. Emerik je dobil vpogled v tajna navodila poslanikov ten njih spremna pisma, tajne sklepe svetnikov, vedel je tudi, kako se suče politika in kakšne spletke se godijo na dvoru. Ta redovnik je bil najzaupnejši cesarjev svetovalec. (Dalje prih.) NA OBISK V STARO DOMOVINO (Nadaljevanje s 3. strani.) mojega soproga iz Dolenjskega h Kraljevim, se posloviti. Nato g Schoener, Slavka, g. June, ga. Konjar, nakar vsi skupaj oddamo svoje kovčege in hitimo na postajo. Pred postajo nas je že čakalo vse polno sorodnikov in prijateljev, ki so nam podajali šopke cvetja v slovo in spomin na domovino ter nje same. Vlak, ki je prisopihal iz Zagreba, je bil že poln potnikov. Hitro smo spravili našo prtljago v vagon, še enkrat smo si segli v roke s Kraljevimi, potem sorodniki iz Št. Vida, ki so vsi pHšli, dalje z vsemi sorodniki iz Ljubljane, vsemi Lebnovimi, gospo in gospodom Zrimškovim, Lisjakovi-mi, sorodniki z Dolenjskega in moja druga teta Marija Setina s hčerkami in sinom, ki je izročala pozdrave za sina, potem Jože Zele ,ki je prihitel s šopkom cvetja, dalje ga. Rusova od francoske linije, ki je posredovala, da je bilo vse v redu. V zadnjem trenutku zagledamo še go. Rogel in njeno hčerko Mayme iz Jolieta, ki sta tudi prišli, da se poslovita za kratek čas, kajti čez 12 dni smo se imeli sniti v Parizu, da skupaj odpotujemo v Ameriko z ostalimi potniki. Ko smo zadnjič zrli skozi okno, sem se v duhu videla, ko smo pred 11 leti doživeli prav tako slovo, samo da je bilo tedaj več mojih sorodnikov pri življenju. Spominjam se, da je Listen to and Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. 3006 tedaj rekla teta Lisjakova, da se ji zdi, kot da bi spremljali k pogrebu, ko nas je spremljala na postajo. In res, ona ni več doživela našega snidenja . . . Prav tako sem se počutila pri tem slovesu, kot pred tremi meseci, ko smo se poslavljali v Jo-lietu. Tudi tedaj 'se mi je vrinilo vprašanje, katerega izmed nas bo manjkalo pri zopetnem snidenju? — Kakor nam snidenje privabi solze veselja, tako in še v večji meri jih privabi slovo pri zadnjem objemu in poljubu. — Zbogom dragi, zbogom dragi rojstni kraj, zbogom domovina mila! . . . Vlak se je začel pomikati in kmalu smo videli le še bele robce, ki so mahali v zadnji pozdrav, nazadnje so še ti ostali daleč za nami, mi smo se pa vedno bolj oddaljevali od, rodne zemlje in od dragih domačih . . . Potovanje po Italiji pride na vrsto prihodnji teden. -o- OPREMA POLJSKE VOJSKE Berlinski dopisnik italijanskega "Lavoro Fasciste" poroča svojemu listu, da so našli na bojišču pri Kutnu še iz svetovne vojne izvirajoče čelade, kakršne so nosili italijanski in nemški vojaki 1. 1914, poleg tega zelo stare francoske bajonete in tanke. Takšnega materiala ne uporablja danes nobena armada, ki hoče doseči kakšen uspeh. -o- ŠVICARSKI JEZUITI PRI VOJAKIH Kakor poroča list "Vater-land" iz Luzerna, je bilo v poslednjih tednih 30 švicarskih jezuitov poklicanih k vojakom. Čim bo nevarnost mimo, bodo morali spet oditi v inozemstvo v svoje samostane, saj po zakonu 31 zvezne ustave ne s'mejo biti v Š.vici. Pisano polje Nek list se pohvali, da je;99 odstotkov nemških socij prvi, ki je po nekem viru dobil v roke besedilo rusko-nem-škega pakta iz-dne 29, avgusta t. 1., ko je zastrmel ves svet. Zdi se mi, da je le preveč samohvale, ker posamezne odlomke sem videl že prej. Vsekako pa je besedilo zanimivo, ker paktu so sledili dogodki, in ti dogodki so popolnoma po smislu besedila. Bistveno bi bilo: Glede Poljske so se "pogodili." Well, vsaj Ru-som je šlo za Beloruse in Ru-sine. "Mirovni pogoji," kakršne je stavil Hitler, so enako povsem po besedilu. Jaz bi še ne udaril čez USSR, ker tudi po paktu, oziroma, ker ni ničesar v paktu, bi imela USSR proste roke za marsikaj, kar bi hudo lahko udarilo — Hit-lera. in Hit stov je z dušo, telom za 11 . ler, ko prinaša Nemcem z"1 go za zmago in sme svetu tirati svoje mirovne po£oj' Ne bodite šalobarde. Mene niti ne zanima, * . kako se postavijo Ne® ker njim ne gre za nž|r° . obstanek, in bodo imeli čss dosti se opredeliti po fa®izn^ komunizmu ali razrednem ^ cializmu. Pač pa gre za ljone Slovanov že zdaj m m J da še za druge miU0^, kratkem, in tem gre za ol^ nek, in če ni narodnega ^ stanka, ni življenja, se ne ^ re govoriti v visokih tira ^ o vzvišenosti razrednega ^ ziranja in o zmagi takega ziranja, ko je dozdaj Pr' rai redni opredelbi sledila P°vs le polomija., ^ ^ Nemci in drugi nas ne . majo,ker od njih bo težko P čakovati kakega narod^e žitja za podarmljene Slovani se morajo postaviiti^ drugačno stališče. Dem0 ^ cija, fašizem, komunizem ^ langizem. . .o tem se lahk0 vori, ako bo življenje, ne bo življenja,je za na;r0p mrtve vse eno, kdo 111 zmaga. . p Hudo je sicer že zdaj> j še ni vse izgubljeno. RuSl^ ^ še naprej zagonetna. AHj pusti sedanje koloniste i in Poljake) v nemškem nem objemu in molči P*n v nomski penetraciji Nemc'J ^ vzhod, pride tudi sama «f ^ sto. Ni pa misliti, da » , v Moskvi slepi, in že se<1 gibanje ob Baltiku in Pr vori s Turčijo, kar P0 ^, Balkan, kaže, da morda ^ skva tako govori, amPalc. ^ lo drugače misli. Kaj ^ dilo ? Narodno življenje-rodni obstanek more "j vsem Slovanom 'priti le' . i . flP Moskva ni slepa, in ako> ^ Slovani uvrstijo okoli " ( in ima Rusija tudi v0^ej reši Slovane smrti P0^ škim kopitom. . , v Tirade naših social • c0 razrednem opredelenju ljudi, ki hodijo po zrak11' po realni zemlji DOBRO POSTREŽBO IN DOBRO KURIVO dobite če naročite PREMOG, ali pa KURILNO OLJE od slo-venskega prodajalca in razvažalca istega. JOHN ŽELEZN1KAR PRODAJALEC IN RAZVAŽALEC "BLUE FLAME RANGE OIL" IN VSE VRSTE PREMOGA. 2045 W. 23rd Street, Chicago, Illinois Telefon CANAL 4534 ClTAJTE "AMER1KANSKEGA SLOVENCA" VSAK DAN! Jesen se bliža in za njo pride kmalu zima. Dolgi večeri in časa za čitanje bo dovolj na razpolago. Medtem pa se novice in razni dogodki tako hitro pojavljajo, kakor še nikoli odkar obstoji svet. Edino zanesljiv in dober list vas more o vsem sproti poučiti. Zato tisti, ki danes ne bero dnevnega časopisa zgreše veliko, veliko, kar drugi zvedo iz časopisa sproti vsak dan. Naročite si za poskušnjo vsaj za pol leta dnevnik "Amerikanski Slovenec". Stane letno $5.00, za pol leta $2.50. Za Chicago in inozemstvo pa letno $6.00 in za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois "Vojska," podomče roparski pohod nad Poljake, je pomorila nekaj miljonov tudi žen in otrok in izbrisala tre-notno Poljsko iz zemljevida, ampak radi Anglije in Francije se ne bo začel "vojskovati" ves svet. Formalno vojske še ni konec, ampak imamo pred seboj — mirovne pogoje, in brezdvomno bo vzelo nekaj časa, preden svet te pogoje malo preštudira. Sem uverjen, da bo — mir, ko še tu in tam naredijo ka(ko fliko in zakrpajo kako luknjo. In- če bi ne prišlo do miru, bi bila pri borbi taka "zmaga," da bi bilo še kravjega zvonca škoda, ko bi zmagi zvonili, kakor so zvonili po vsi Nemčiji, ko je Hitler povedal vsaj kako naj bo od-sihmal na tem svetu. Tudi tokrat, kakor pod ma-relo v Muenchenu, je šlo za Slovane, prej do 12 miljonov, in najbolj naprednih Slovanov, in zdaj nad 20 miljonov, ako bodo res zaščiteni R'usini in Belorusi in vsaj niso prišli pod nemško kopito. Ako obveljajo Hitlerevi pogoji, je narodno za te slovanske miljone dejano, in pri stanju brezpravnih kolonistov ne more biti govora; o nobenem gospodarskem ali socialnem opredelenju. Vidim, da vsaj naši socialistični krogi pri vsi mizeriji za Slovane udarjajo naprej na struno razrednega opredele-nja. Sami odkrito priznajo, da je bila pri vsem razrednem mišljenju in naziranju in udej-stvovanju sama polomija, pa še naprej brenkajo na to struno in pričakujejo na podlagi razrednega opredelenja rešitev. Ako pokazujejo na par ducatov nemških socialistov, ki so zbežali in zdaj rohnijo zoper Hitlera in hočejo nemški n,arod rešiti fašizma in hit-lerizma, je to naivno, ker do 'Z1VI IZVIRI' Naročila za stenske koledarje Amerikanskega Slovenca za 1.1940 SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1939. Na tisoče ameriških Slovencev naroČi vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanskega Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, " > t Chicago, Illinois je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1649 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois MOLITVENIH Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane t!udi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. S STROJEM ŠIVAJO Ji* Ameriški kirurg drews iz Filadelfije je \ novo pripravo, ki mu P11^ racijah prihrani mnog0 ^ Ker se po težkih opp dogajajo komplikacije Postoma zavoljo tega, ker J teva šivanje ran mnogp . je zgradil majhen stroj ^ ^ vrši vse potrebne šive krajšem času in z najve giensko sigurnostjo DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN 1901 W. Cermak CHICAGO, ILL. Jfl 1 Uradne ure: 1—3 poPold°edah-—8 zvečer izvzemši ob s ^ffi Rezidenčni telefon: La G»0B.. Uradni telefon: Canal ^(jO PO DNEVI NA RA^nU. CELI DAN V URA^ ROJAKI SLOVENCI! Kadar krasiti grob0* f0> jih drag*- zabite, da razpolag® rojaka. ^t« Postavljam in izdeljujei« ^ nagrobne spomenike v v ^et" ' binah države Illinois. Ce^ndai- 9 delo jamčeno, postrežba so priporočam! p;ti Kadarkoli nameravate » ^ » grobni spominski kam^n'„il» podpisanega za vsa poj8 cene. V Vašo korist bo. ^ Joseph Slaprg SLOVENSKI KAMtf 527 North Chic«8° 5 JOLIET, II>1" Telefon 2-4787