Potresi. Clovek je navajen tla, po katerib bodi, imeti za stalno nepregibno reč. Nepopisljiva groza se ga loti, kedar se mu začno tla pod nogami gibati in tresti. Med najstrahovitnejae prikazni šteje zemljine potrese. A veudar iina tudi ta človeku tol.ko neljuba prikazen svoje povode, svoje uzroke v naturuej kakšinosti naše zemlje. Potreaom ogniti se popolnem, to ni mogoče. Zeuilja naša je na severji in jugu malo vtisnena kroglja. Površina njeua znaša 9,282.000 štirijaških milj, kteribpide 7,200.000 na morja in druge vode, 2,082.000 pa ua subo zemljo. Ako pogledamo ua zemljo, kaže nam iz inorja se dvigajoče pečine, gore, plaujave, peščene puščave, čarobue grebene, ki ali polagoma postajajo vedno višji ali pa se nagloma iz morja dvigajo kot stene v zrak. Takšna je zemljina površina. Ali tudi v zemljo je človek nekoliko skušal prodirati. In tukaj so učenjaki do sedaj sledeče zapazili. V naših krajib je srednja tcmperatura takšna, da Celzijev gorkomor kaže 9 —10° C. Toda znamenito je, da teimumeter ali gorkomer, ako ga 4 črevlje globoko podtaknemo v zemljo, kaže samo premembo letne temperatuie, 60 crevljev globoko pa ue kaže uikakoršue premenibe letne tenijjeiature, pa ne vsakdanje; ampak stoji v najhujai zinii, kakor ob času največje vročinepo leti. Premaknimose odtukaj še uiže tako, da pridemo 110 6revljev globoko, in poglejmo na termometer, kaže nam za eno stopinjo više. Po skušnjab napravljeuib na muogib krajib zemlje, pokazalo se je, da proti sredini zemlje za vsakib 110 črevljev naraste toplota za eno stopinjo Celzijevega termometra, in to povsod ) in za vsako globo6ino. Do sedaj suio v zemljo I  prodrli samo 3000 črevljev globoko. Če tedaj še dalje naprej na povedani način toplota narasča, tedaj mora 8 milj globoko uže biti vročiue 1800° C. t. j. takšne, da se v njej železo topi. Ali je vse jedro zemljiuo podobno ognjeneuuu morju, ali pa je vsaj njeno osredje vsled velike teže, ki na je pritiska od vseb straui, zgoščeno in tido, o tem so si učenjaki sami še navskriž. Toda resnično je, da je povišina naae zemlje le skorja, pod katero žari in gori strabovita vročina. Skorja bo 8—9 inilj debela. No, in ta podzemclj.ski ogenj je kriv, da ae časib zemljina skorja Btrese ali celo predre, da iz njenib globočin izbrubne oguja, lave, žveplene vode, toplib vrelcev itd. Kder zemljo znotranje ognjene sile prederč, ondi nastanejo vulkani, t. j. gore, ki ogenj iz sebe bljujejo. Iz menj globokib poklin pritekajo topli vi-elci. Kder pa na tak način ne dobijo odduaka, ondi butajo ob zemljiuo skorjo in pouzročajo one strabovite prikazni, kojim pravimo: potresi. Nekateri učenjaki trdijo, da tudi mesec ua zemljo upliva in pouzročuje na njej potresov zlasti, kedar je šip ali o polnem. Nesre6ni Zagreb bil je od potresa zadet najbnje dne 9. novembra t. 1. ko je bil ravno prvi krajec. Prorokujejo, da bo okolo 16. decembra zopet potres. Dne 16. decembra je šip. Ognjene podzemeljske sile narejajo mnogovrstnib soparov, plinov, ki potem butajo ob njeno skorjo, da se ta začne tresti. Najnevarnejae je ovo butanje, kedar se zaganja ravno na vzgor ali navpično. Casih se združi več takšnih udarcev, ki se potem nekako razcepijo in pouzročijo zraven navpičnega potiesa še podolgovate, ali okrožne ali valovite potrese, pri katerib se udarci daleč na okrog zazibljejo kakor valovi v vodi, ako kamen v njo poženeš. Zgodi se tudi, da po več takšnih valovitib udarcev naatana in se njih sila potem nekako skupno na eno ali drugo stran zažene. Tako blizu bilo je pri potresih, ki so od 9—21. novembra strašili Hrvatsko in osobito v Zagrebu naredili toliko strabu, groze, nesreče in škode. Glavni udarei butali so na vzgor v zemljino površino ne v Zagrebu, ampak na Savskej ravnici pii Resniku in Drenji, na izbodnej strani od Zagreba. Od ondot so valoviti udarci širili se dalec na okrog, to pa tako silno, da smo jib čutili skoro ob istem trenutkn ne sam;> v Zagrebu, ampakv Bosni, Dalinaciji, Istri, Kraajski, Koroški, Stajerski, spodnjej Avstiiji in zapaduej Ogerski. Sreča velika za Zagreb, da ga ni zadel navpični potres. Bilo bi mesfo v par trenntkib razvalina, kakor 1. 1755. lepi Lisabon v Portugalskem. Mesto bilo je po 3 udarcib v 5 iniuutab unieeno, JU vseb po.slopij porušenih, 25.000 Ijudi ubitih. Cudno, da je tudi Lisabon od šibe potresa bil obiskovan meseca novembra, namreč na vseh svetnikov ve6er. Pri potresu na Hrvatskein uajbnje tresla je se zeinlja v okolici med Zagiebom, Reiuetami, Granešino in Resnikom. Mesto Zagreb toraj ni naravuoč nad onim delom zernljine skorje, v katerega so razjarjene podzemeljske sile najljuteje udarjale. To je otelo Zagreb pogina. Zgodo^inske knjige nam porocajo o ninogib in atrahoviiib potresih. Najluijai so zadnji čas oni 7 južni Ameriki, dalje na Filipiiaskib otokib, kder je letoa spomladi lepo mesto Manilla bilo pornšeno. Za rimskih cesarje7 tipela je Mala-Azija 7eliko radi potre8O7. Ti so takrat uničili mnogo starosla^nih me8t t.ako, da je težko pokazati, kde so bila pozidana. Tudi Italijo, posebno okolo Neapolja, so takrat pogostipotresi pustošili. No^eji 8aa pa zatrepeče nenavadno pogosto se^ero-zapadno obrobje Jadranskega morja: Istra, Dalmacija, potem Eranjsko, Eoroško in najno7eji čas Štajersko, apoduje A^strijsko, zapadno Ogersko, Bosna, a najbujše Hr7atska. Med tem ko od Earpatskib gora in Erkonoa po celej poljsko- rusko-alovanskej planjavi tijan do Bajkalskega jezera zeuilja miruje, imamo prebivalci slo^ensko-hiTatakih pokrajin trdnib uzroko7 k 7semogočnemu St^arniku nebes in zemlje moliti: od šibe potresa reši nas o Goapod!