MILAN SIFRER NASTANEK ILOVIC IN GLIN MED ŠKOFJO LOKO IN KRANJEM Glavna cesta, ki veže Škofjo Loko s Kranjem, je nekako vzhodna meja glinenega sveta, ki se širi na zahodu v obrobne hribe nied Kamnitnikoni, Križno in Smarjetno goro. Svet je skoraj v celoti pokrit z gozdovi. Ce pogledamo na to glineno pokrajino s kakega obrobnega hriba, nam ti gozdovi zakrijejo človekovo udejstvovanjc in napravljajo vtis, da se nemoteno nadaljuje razvoj, ki ima svoje zasnove že v daljnji preteklosti. Na tem mestu nas predvsem zanima, kako so nastale omenjene plasti ilovic in glin. (Tu so objavljeni samo nekateri zaključki obsežnejše šludije, ki jo pripravljam za Geografski zbornik). Z rešenjem tega vprašanja zadostimo človekovi radovednosti, ki ga zanima, kako je nastal ta svet, na katerem sedaj gospodari. Istočasno pa so s spoznanjem najnovejših razvojnih potez dane osnove za realno ocenitev množine zalog ilovice in glin. Potok Sušica in njegovi pritoki, ki so se globoko zarezali v starejše plasti, so mi bili najboljša opora pri delu. Znatno manj pa so razkrite plasti na sever od Rdeče poti, ki veže Rdeči mlin s Sutno pri Stražišču. Tu sem se posluževal predvsem kolovozov, ki se na mnogih mestih globoko zajedajo in so mi marsikje koristno razkrili strukturo tal. Posehno pomemben pripomoček pa so mi bili številni vodnjaki in opekarne, katerih kopi nudijo še posebno dober vpogled v sestavo tal. V preteklosti se potočki iz obrobnih hribov niso zbirali v Sušici in Zabnici in nato tekli proti jugu, marveč so tekli proti vzhodu. Izlivali so se v Soro morda šele nekje pri Godešiču, drugi pa so tekli kar naravnost v Savo. Med Kranjem in Škofjo Loko v tej dobi še ni bilo prostrane ravnine, temveč je obstojal močno razrezan svet z dolgimi hrbti, ki so ločili posamezne potočke med seboj. Tudi Sava. je v tej dobi vrezavala svoje korito. Sušica teče danes kar povprek čez te hrbte. Na tistih mestih, kjer so bile prej doline, se zarezuje v gline in ilovice, tam, kjer pa so bili hrbti, se globoko zareže v živo skalnato osnovo. Prav lepo je mogoče zvezati mesta, kjer se zareže Sušica v hrbte, z onimi na obrobnih hribih, ki še danes ločijo potoke. Mogoče najmočnejši tak razvodni hrbet, ki ga sestavljajo oligocenski konglomerati, je oni, ki loči Sušico od Žabnice. Po njem je speljana Rdeča pot. Drugi tak hrbet je med Crngrobom in Dorfarji. Sušica je na tem mestu prerezala ilovice in se zarezala vanj. Pri prečkanju tega hrbta napravlja prav lepe kaskade. Izredno imeniten hrbet, ki je ločil Sušico od Sore, je v nadaljevanju Kamnitnika proti Staremu dvoru. Sušica se vanj posebno močno zareže, vrezovati pa se začne nekoliko pred Pahovčevim mlinom. Oligocenski konglomerat in apnenčevi peščenjaki, v katere se vreze, so lepo 172 razvidni pod mostom pri mlinu. Na obeh straneh potoka so lepi prerezi, čisto do vasi Suhe. Z velikega mostu preko Sušice na cesti med Loko in Trato, vidimo proti severu na desni strani potoka prav lepe stene iz tega konglomerata. Prav tako ga vidimo tudi pod mostom. S spremembo podnebja se je prekinil razvoj ^Tezovanja in poglabljanja obstoječih dolin. Sava je začela nanašati prod in ustvarjati prodnato ravan. Zasipala je znatno hitreje, kot so mogli nanašati prod manjši potočki iz obrobnih hribov med Križno in Šmarjetno goro. Prisilila jih je k zastajanju. Voda je prestopila bregove in se začela razlivati; nastala so jezera. Najprej so zapolnila doline, vrezane v konglomeratno, drugje zopet laporasto in škriljavo osnovo. Ob nadaljnjem nanašanju Save pa so na nekaterih mestih jezera prestopila obstoječe hrbte in se po dve ali po več spojila. Ta jezera pa niso bila globoka. Pogosto so bila le močvirja in barja, ki jih je zaraščalo mahov je in drugo močvirno rastje. Njihovi sledovi so se ohranili v debelih plasteh modrih glin, naloženih na živi skalnati osnovi. Ker zapolnjujejo razrezani relief, je razumljivo, da je njihova debelina precej različna. Posebno debelo in široko sklenjeno področje teh glin leži nekako med Pahovčevim mlinom, kjer je desni breg stare, proti vzhodu potekajoče oko. \o gradivo je prekrilo jezerske sedimente in še nad nje dvigajoče se konglomeratne hrbte, ki so se nadaljevali j)roti vzhodti. V Srednjem Bitnju pa je prekrilo gradivo ludi prod. ki je v prvi fazi povzročil ojezeritve v že omenjenih strugah. Najbrž je tudi prodnata plast, ki jo najdemo med sjiodnjimi in zgornjimi peščenimi ilovicami v kopu »Opekarne Stražišče«, iz iste dobe. Prodnata plast v Stražišču ne leži na jezerskih sedimentih, temveč na glinenih, ki so nastali ob močnem krušenju škriljavcev. Verjetno je, da so se v tem zakotnem delu za Šniarjetno goro ohranili sedimenti iz starejših ledenih dob. Zaradi intenzivnosti vseh teh pojavov, katerih sledovi so se ohranili v debelih plasteh peščenih ilovic na pobočjih in v dolinah, smemo domnevati, da je obstojal tu le redek gozd. Debelina peščenih ilovic pa je naraščala v dolinah še v sledeči dobi, ko se je zaradi nekoliko toplejšega podnebja začel gozd spet zaraščati. Razmeroma hitro so prenehali procesi polzenja, potočki pa so Se vedno nanašali, sicer ne več debelo, temveč sipko in glineno gradivo. Prav lepo je videti prehod iz spodnjih prodnatih plasti v peščeno in celo v glineno ilovico. Ponovne klimatske spremembe — nastop tople dobe — so spet sprenuMiile smer razvoja. Mehanično razpadanje v obrobnih hribih je prenehalo. V Alpah so se začeli taliti več sto ntetrov debeli ledeniki. Za seboj so puščali ogromne množine ledeniškcga gradiva, ki ga je prenašala zaradi taljenja ledu močno luirasla Sava. S prodom je naravnost zasula Ljubljansko kotlino. Silno nasipa nje Save je odrivalo stranske pritoke in jih potisnilo na obrobje prodnate ravnine. Obilo glinenih sedimeniov, ki so nastali v hladni dobi, 174 je bilo odnesenih, drugje pa so j)iišli pod prodnato iiasipnino in samo na skrajnem obrobju, ki je bilo nekako v zatišju .nasipanja Save. so se mogli ohranili. Sora se je izlivala v dobi tega velikega savskega nasipanja v Savo jjri .Starem dvoru. Tu nekako gre tudi meja tued ilovnatim gradivom iz obrobnih hribov in nasipanjem Save. Ilovice prehajajo prav počasi pod jHodnato nasipnino proti vzhodu. Pri podjetju »Gradiš« je ta nasipnina toje vasi Grenc, Virnia.še in Sv. Duh. Prav tako tudi Dorfarji in .'Sutna, jnedtem ko je vas Zabnica že na |)rodnati ravnini. Po odložitvi jezerskih sedinientov v starih, proti vzhodu potekajočih dolinah, po nanašanju debelih plasti |)eščenih ilovic preko teh sedimentov in po dovršeni akumulaciji Save, je sledila ponovna erozija. .Sava se je zazrla v konglomerat in ustvarila znameniti kanjon, ki je posebno lep med Kranjem in Medvodami. Vrezovati pa si je začela .strugo tudi Sora in njen pritok Sušica. .Sušica je izdelala precej obsežne terase in odnesla precej gradiva, j)osebuo zgornje plasti, dočini' so se spodnje, jezerske, v večji meri ohranile. Kljid) temu odtiašanju pa se je ohranilo v vsem predelu še veliko glin in ilovic, ki morejo biti najboljša osnova za opekarno, če bodo k njeni gradnji silile lokalne potrebe. Vendar pa bodo za dokončno določitev njene lokacije potrebna še sistematična vrtanja, kajti ugotovitev, da so plasti ilovic odložene na razgibano osnovo žive skale, onemogoča preciznejše določevanje njihove debeline z geomorfološkimi kriteriji. t75