Nekaj od Navporta in Ljubljane.
Od Verhnike. V prepiru za Ljubljano je bila tudi Verhnika imenovana, in sicer od dvoje strani, zavoljo starih in novih imen. Naj v pojasnjenje besed tudi jez nekaj dostavim , kakor s krajem bolj znan. Za stari Nauportus prav piše g. Hohenvvart, da se brez prič na mesto sedanje Verhnike stavi. Znamnja starega zi-dovja se namreč ne najdejo na levem bregu Ljubljanice pri sedanji veliki cesti; ampak na desnem bregu Ljubljanice, od sedanjega terga čez vodo, na Virskem polji je star zid pod zemljo čutiti. Kadar namreč ondi orjejo, morajo dobro paziti, da z drevesam pregloboko ne pridejo; tudi se ondi večkrat stare opeke lastne podobe najdejo, namreč na pol okrogle. Tudi se včasih zadene na stare denarje; pred malo leti je dekle našlo zlat rimsk denar, za kterega je prijatel starin v Ljubljani pet goldinarjev plačal. Blizo kraja , kjer se sedaj blago iz ladij sklada, se ob času majhine vode še starih kolov versta kaže, od kterih sodijo, da bi utegnili ostanek starega mosta biti. Ako je ime Nauportus iz slovensine posneto, morebiti da je njegova korenina se dan današnji živa. Kraj, kjer Ljubljanica izvira, se pravi Vir je; vas, ktera je precej spodej in blizo mesta starega Nauporta , je Vir d ali Verd. Zdaj sicer pravijo: v Virdu, kdaj so utegnili reči: na Vir d u; ta kraj pa je po vsaki poti zadosti star, ustanovilno pismo Bistriškega samostana od 1. 1260 že govori od sedem zemljiš v kraji Ver de. Ravno tako star kraj so tudi Mirke med malo in veliko Ljubljanico; ime Mirke, enako Ljubljanskemu Mirju, na staro zidanje kaže. Rimljani so se gotovo v tej strani bolj močno zaterdili zavoljo napadov bližnjih narodov; stari ajdovski zid, kterega sled se v hribih za Verhniko od Zaplane čez veliko cesto proti Rakitni in Cerknici vleče, je pred ko ne ostanek rimskega dela.
Za novo ime Ljubljanskega mesta so tudi pri Verhniki sledu iskali, zlasti v bolj kratkim imenu Lubije (Xubija pravijo, ne Lubja ali Lobja; nad glasnico i je udar). Ker izvirki Ljubljanice niso drugej toliko znani, naj jih bolj posebej imenujem. Nekteri manjši izvirki so ndmreč na severni, ali ko od Ljubljane prideš, na desni strani od velike ceste. Nar večji je potok , ki za cerkvijo s. Pavla pri Kožuhovem rnalnu izvira ; manjši je drug potok , ki pod hribam s. Trojice iz zemlje teče;   izvirek  Bela   pa,   v globoki  dolini pod
Idersko cesto. le ob svojih časih vodo daje, kadar se namreč vreme spremeniti hoče. Poglavitni izvirki pa so na južni ali na levi strani od velike ceste. Pervi je mala Ljubljanica ali Močilnik; drugi poglavitni med gerdim pečevjem je prava ali velika Ljubljanica; in tretji spet manjši je L ubij a.
Ti trije izvirki so na Frajerjevi mapi zaznamovani, samo da je Lobja napak pisana; uuih treh pa na tej mapi ni viditi, zaznamovani so vender na Lošanovi mapi. Razun Lubije, ktera nižji pod Verhniko v Ljubljanico pride , se drugi potoki že med Verhniko in Vir-dam stekajo. Kar ime Ljubljane zadene — naj že bo iz korenine Ljub, Lob ali Leb — izpeljava te besede ni tako čudna, kakor se je nekomu zdelo. Koša na, Sežana, Bregana, Trojane, Poljane, so vse imena s tako podaljšano končnico; in ako hoče kdo čisto enako izpeljano ime, naj vzame Hribljane v hribih nad Cerknico, ali S a pijane na Istrianskim. Pa tudi ime reke, namreč Ljubljanica, najde več imen enake podobe; H raste niča, Prešeuica, Temenica, celo Brega niča so tacega plemena. Kaj posebnega je to, da Gradašica , ktera se tudi z Ljubljanico steka, pa iz vse druge doline pride, se pri izviru Ljubljanica kliče; ta izvir pa ni na ljubeznivim kraji, tudi ne na odpertim mestu, kakor na lobi ali na čelu , ampak v neprijetni, tesni skaloviti grapi. Viditi je, da imena se v časih tudi po nenavadnih kopitih ravnajo , da jim jezikoslovec ne pride vselej lahko na konec. S tem pa nočem re*či, da bi bili taki jezikoslovski pomenki za prazno slamo; leto menim, da kdor je ime le nekoliko poverhi pogledal, pravde še ni dognal. Kar pa arkive tiče , je gotovo še kterih drugih treba odpreti; zdi se mi, da nekdanji Oglejski, Teržaški in Beneški ar ki vi še marsiktero drago drobtinico hranijo, zlasti ker je bila Krajna z Oglejem skorej v vedni zvezi; še italiansko ime Lubiana se mi za Ljubljano veliko pomenljivo zdi.            P. H.
—   75    —