Investicija za premaz je odobrena Detajl Beloitovega premaznega stroja G6/S& pri tovarišu Titu VEVČE, JUNIJA — Od republiškega sveta sindikatov sem dobil sporočilo, da sem imenovan o delagacijo družbeno-političnih organizacij Slovenije, ki bo obiskala tovariša Tita za njegov ?3. rojstni dan. Vesel in zadovoljen sem komaj čakal to izredno doživetje. te v nedeljo 23. maja ob 11. uri se je zbrala dvajsetčlanska delegacija v klubu poslancev na krajši posvet. Še istega dne smo odpotovali v Beograd. Vodil nas je tovariš Peter Juvan, politični delegat CK. Vožnja v prijetnem vzdušju je kaj hitro minila. V ponedeljek dopoldne so se o poslopju zveznega izvršnega sveta začele zbirati delegacije vseh republik. Ni dolgo trajalo, ko je prišel v poslopje tovariš Tito. Sprejeli smo ga z dolgim aplavzom. Prisrčen kakor je, nam je pozdrav prisrčno vrnil. Vodja protokola je odvedel vsako delegacijo o poseben prostor. Preden je prišel tovariš Tito med nas, je vsaka delegacija pripravila darila zanj, razen nas Slovencev, ki darila nismo mogli prinesti v to veličastno dvorano, ker je bilo preveliko in pretežko, saj tehta dve toni in je visoko 2 metra. To je kip, izdelan iz belega karaskega marmorja, najboljše delo kiparja Kalina v zadnjih letih. Po dokončni pripravi je prišel v dvorano naš predsednik. Po dolgotrajnem aplavzu so mu posamezne delegacije čestitale. Tudi vodja naše delegacije mu je v imenu vseh delovnih ljudi Slovenije želel, da bi bil še mnogo let zdrav, ter nas uspešno vodil po začeti poti. Kot opravičilo mu je pokazal sliko kipa »Prijateljici na plaži«. Tovariš Tito nam je med smehom v slovenščini rekel: »Sem ga že videl«. Po končani slovesnosti smo šli Slovenci v posebno dvorano. Čez nekaj časa je prišel med nas tovariš Tito na kratek razgovor. Predvsem se je zanimal za gospodarske probleme. Med drugim je omenil tudi obisk o raznih evropskih državah, o katerih imamo zelo velik ugled. »Ker pa naše gospodarstvo ni na vrhuncu«, je rekel tovariš Tito, »moramo stremeti za tem, da vsi delovni ljudje Jugoslavije dajo vse sile za boljše življenje oseh naših ljudi.« Preden se je poslovil, je zaželel osem delovnim, ljudem Slovenije mnogo uspeha pri vsakodnevnem in nadaljnjem delu. Zvečer sem se udeležil prijateljskega večera v prostorih zveznega izvršnega sveta v prisotnosti najvišjih predstavnikov družbenega in političnega življenja pri nas. Ta obisk mi bo ostal vedno v spominu. Adolf Zibert VEVČE, JUNIJA — Vest, da je Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino odobrila investicijske kredite za nabavo premaznega stroja, je v kolektivu več kot ugodno sprejeta. To je že druga investicija, ki jo je ta banka odobrila. Po prvi rekonstrukciji I. papirnega stroja, ki se že izvaia, je bila sklenjena tudi definitivna pogodba z banko. Marsikdo se bo vprašal, kako to, da je odobrena investicija, ki bo stala preko 1 milijarde osemsto milijonov din, prav v tem času, ko se vsepovsod govori le o omejevanju investicij, ko ne' kateri štejejo investicije v na čelu nasprotne naši splošni go spodarski politiki restrikcij itd, Dejstvo, da je premazni stroj prav sedaj odobren, lahko brez dvoma pripišemo razumevanju banke za investicije, ki bodo omogočile še večji izvoz in krile potrebe na domačem trgu. V Jugoslaviji namreč takega stroja še nimamo. V današnjih pogojih imajo takšne investicije absolutno prednost pred drugimi. Ne gre zanikati koristnosti investicij, ki bi zmanjševale uvoz ter tako vplivale na našo zunanjetrgovinsko bilanco, vendar pa banke takšne aranžmaje odklanjajo. Zahtevek za kredite za premazne naprave je že v začetku temeljil na deviznem samoodloča-nju, tj. na odplačevanju iz čistega deviznega efekta. Vendar pa so pogoji, pod katerimi je 8 ' “. ' .«•? ® vr. coteR MllsilSl Premazni stroj bodo montirali 3—4 mesece MEDVODE, JUNIJA — Na prvi seji delavskega sveta poslovne enote po izvolitvi navili članov je delavski svet izvolil za namestnika predsednika .tovariša Jakoba Gabra. V upravni odbor poslovne enote pa so bili izvoljeni za člane: Anton Marn, Niko Curk. Henrik Rejc, Franc Svolj-šak, Milam Tehovnik in Filip Kalan, za namestnike pa inž. Dušan Kogej, Anton Šušteršič, Franc Kastelic, Ivan Brdnik, Pavel Žav-bi in Peter Jamnik. Za predsednika upravnega odbora je bdi na prvi seji upravnega odbora izvoljen .tovariš Anton Marn, ,za namestnika predsednika pa tovariš Milam Tehovnik. ta investicija dokončno odobrena, glede izvoza zelo težki. Doseči moramo po investiranju naslednje: — izvoziti pol proizvodnje premaznih papirjev, tj. ca. 5550 ton in pri tem Ta mesec so uspešno končali tehniško šolo — papirni oddelek naslednji naši .štipendisti: Peter Hribar, Peter Anzelj, Miloš Petrovac, Vid Vilfan, Gabrijela Irman in Tatjana Meglič. Na oddelku za kemijo pa je z uspehom 'končala štipendistka Vida Kozlevčar. K uspehu jim čestitamo in ob nastopu službe želimo dobrodošlico. — doseči 2,400.000 $ novega izvoza s čistim deviznim efektom letno 670.000 $. Glavni pogoj je pravzaprav drugi, kajti iz njega bomo odplačevali inozemski kredit. Jasno je, da takoj v prvem letu po začetku rednega obratovanja takega deviznega efekta ne bomo mogli doseči. Zato bomo pri sklepanju pogodbe z Jugobanko morali doseči obvezo, po kateri bi se ta izvoz le postopoma povečal. Takšen predlog je dala tudi podružnica Jugobanke v Ljubljani. Financiranje uvozne opreme temelji na inozemskem komercialnem kreditu, za katerega bo izdala Jugobanka garancijo. S pogojeni, da bomo začeli koristiti dinarski in devizni kredit Edo Ulčakar, ing. Janez Hribar kot predstavniki našega podjetja ter ing. Stane Bonač od Inšituta za celulozo in papir in ing. Janko Trost ter Vanda Berger od Poslovnega združenja »INDBIRO«, Ljubljana. Uvoz opreme je poverjen Ind-biroju, ki je že sedaj sodeloval pri zbiranju ponudb na podlagi odobritve investicije od Jugoslovanske investicijske banke iz 1963. leta. Če pogledamo še najbolj konkurenčne dobavitelje uvozne opreme, bi prišli v poštev: 1. BELOIT, Ziirich — ameriška tvrdka s svojimi tovarnami v Italiji in Angliji. Prednost te firme je predvsem v številnih referencah, dobri izvedbi strojev, servisni službi itd. Možnost finan- Program proslave 65-letnice papirniškega pihalnega orkestra Pokrovitelj: VLADO ČERNE, predsednik Skupščine občine Moste-Polje 1. Petek 9. VII. :19t65: Ob 20.00 Slavnostni koncert v kino dvorani Vevče 2. Sobota 10. VII. 1965: Ob 19.30 Promenadni koncert o letnem kopališču v Vevčah 3. Nedelja 11. VIL 1965: Ob 7.00 Budnica Ob 7.30 Počastitev padlih in umrlih godbenikov na pokopališču v Polju Ob 10.00 Promenadni koncert gostujočih godb pred restavracijo Vevče Ob 14.00 Sprejem gostujočih godb Ob 14.30 Sprevod godb na zborovalni prostor Ob 15.00 Kratek program ob počastitvi 20-letnice osvoboditve in občinskega praznika občine Moste-Polje Ob 16.00 Prosta zabava v letnem kopališču Vevče Jugobanke šle v letu 1966, nam je odobren: — dinarski kredit — za Vz nabav domače opreme in carine, — dinarski kredit — za V2 potrebnih obratnih sredstev, — devizni kredit — za plačilo avansov ter prvih dveh obrokov za odplačilo inozemskih kreditov. Naša obvezna soudeležba bo položena s posredovanjem Komunalne banke Ljubljana, pri kateri smo v ta namen že vložili in vročili del sredstev, ustvarjenih po zaključnih računih za 1. 1963 in 1964. Osnutek soudeležbe pa bomo predvidoma položili po zaključnem računu za leto 1965. Težavna naloga pa bo izmed ponudnikov izbrati inozemskega dobavitelja premaznega stroja. Pri tem moramo imeti pred očmi predvsem dve osnovni zahtevi: — da bo uvožena oprema tehnično in tehnološko ustrezala našim zahtevam ter najsodobnejši tehnologiji na tem področju, — da bodo pogoji zunanjega financiranja in cene najugodnejše in da bodo ustrezali odobrenemu konceptu financiranja. Pri tej izbiri se je treba ozirati še na druge probleme, vendar sta ta dva najvažnejša. Iz do sedaj prejetih ponudb se vidi, da so stroji, ki bi nam po tehnični plati najbolj ustrezali, tudi najdražji in da nimajo sprejemljivih kreditnih pogojev. Optimalno rešitev bo treba vsekakor iskati v kompromisu med: tehnično izvedbo, ceno in finančnimi pogoji. Za izbiro ponudb, ki je z odredbo predpisana, je bila določena strokovna komisija, v kateri sodelujejo: ing. Božo Iglič, ing. ciranja je še zadovoljiva., medtem ko so cene precej visoke. 2. Meiwa Tradino Co LTD, Tokio — stroj bi bil izdelan po ameriški Beloit licenci. Prednost ponudbe je v nižji ceni in ugodnejših kreditnih pogojih. Pomisleki temelje na veliki oddaljenosti proizvajalca. 3. ECK, Diisseldorf — stroj bi bil izveden na podlagi licenc in izkušenj ameriške firme Rice Barton. 4. Simon Waldron LTD, Earles-town, Anglija — prav tako po ameriških licencah. 5. Jagenberg-Habag, Diisseldorf — lastna izvedba. Zadnje tri ponudbe so po referencah, kreditnih možnostih ter ceni precej izenačene. Še grobi načrt za časovno realizacijo: — Izbiranje ponudb mora biti dokončano približno do 10. junija. — Do konca junija doseči definitivno odobritev uvoza pri Jugobanki. — V juliju •— skleniti pogodbe z inozemskimi dobavitelji in z Jugobanko. — Dobavni roki za celotno napravo znašajo 10—12 mesecev, montaža pa 3—4 mesece. Glede na to bi pričeli s poskusno proizvodnjo že konec leta 1966. Ker pričakujemo od premaza velike finančne koristi, je naš interes in naša naloga, da našo dolgoletno žel jo^ po tej investiciji v najkrajšem času uresničimo. O _ poteku in napredovanju v zvezi z graditvijo, nabavo in konstrukcijo bomo bralcem redno poročali. L. J. Volitve v samoupravne organe so za nami Pripravljalnice klora, na levi v ospredju, na Vevčah ni več Poročilo o proizvodnji za mesec maj PAPIRNICA KOLIČEVO Neto proizvod kumula- plan . . tivno mesečni izpolnitev izpolnjen letni plan PS I.............. 100 132.5 57.6 PS II............. 100 109.4 44.1 KS I.............. 100 101.5 41.7 KS II..............100 99.8 43.2 L ................ 100 106.9 43.1 Skupaj............100 102.3 42.7 V ipreteklem .mesecu je, kakor je raz vidno ludi .iz 'tabele, proizvodnja (potekala v redu. Na vseh strojih je bilo proizvedenih več izdelkov, kakor je iblilo ito s planom določeno, razen na KS II, kjer pa je bila dejanska proizvodnja le za 0.2 % manjša od planirane. Kakor vemo, proizvajamo na tem stroju karton za izvoz in prav to je bil vzrok za količinsko nekoliko manjšo proizvodnjo. V preteklem mesecu smo izvozili skoraj 500 ton izdelkov. Na tako ugoden potek proizvodnje je vplivalo tudi minimalno število ur zastojev. Tako beležimo v primerja vi z mesecem aprilom za mesec maj le 1.28 % zastojev nasproti 2.77 “/o, kolikor jih je bilo v mesecu aprilu. MJ Gibanje proizvodnje v mesecu maju ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Plan Doseženo Papir...................... 100 95,4 Celuloza .................. 100 108,2 Pinotan.................... 100 102,4 Lesovina................... 100 91,5 Količina proizvedenega papirja je bila v mesecu maju pod planiranim obsegom zaradi remonta IV. papirnega stroja, delno pa tudi zaradi remonta II. PS, ki je bil sicer opravljen že v aprilu, vendar pa se posledice čutijo v glavnem šele v tem mesecu. Slaba je bila tudi proizvodnja lesovine zaradi okvare rafinernega kamna. Nasprotno pa je bila zelo ugodna proizvodnja celuloze in pinotana tako po količini kot pri doseganju kvalitete, saj se je s postavitvijo centriklinarjev v belilnici tako izboljšala, da skoro nimamo več sekonda celuloze. IZKORIŠČANJE OSNOVNIH PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI Leto 1964 Leto 1965 j g PE Vevče....................... 87,8 80,7 PE Medvode..................... 93 92,6 Izkoristek kapacitet je v mesecu maju nižji, kar je posledica remontov in državnih praznikov. 19*4. /7W 46 90 298 118 198 750 > 44 81 256 103 142 626 83,4 1“ a; č I« 3 4 1 1 9 1,2 •■S o I! 2 9 42 15 56 124 16,6 .4 s§ Sz 2 9 36 8 54 89 1« 6 7 22 35 4,6 Iz zgoraj navedene razpredel- skupno 750. Na dan volitev je od- nice je razvidno, da je bilo vseh dalo glasove za kandidate 626 de- volivcev po volilnem imeniku lavcev-volivcev ali 83,4 “/o. Od oddanih glasovnic je bilo 9 glasovnic neveljavnih, kar predstavlja 1,2 %. Nikakor pa ne moremo iti mimo dejstva, da kar 124 volivcev ni prišlo na volišče. Upravičeno odsotnih zaradi dopusta, bolezni in 4-izmenskega dela je bilo 89 volivcev. Kar 35 oseb pa iz neznanega vzroka ni hotelo iti na volišče, pa čeprav je bila večina teh delavcev v času, ko je bilo volišče odprto, na delu. Največ teh oseb je zaposlenih pri razkladanju surovin. Kljub temu, da so bili ti delavci na dan volitev ponovno obveščeni s strani volilnega odbora, se volitev niso udeležili, za kar zaslužijo največjo grajo. Vse priznanje pa tistim delavcem, ki so bili na dopustu, ali po razporedu prosti, in so se volitev udeležili. Na svojem prvem zasedanju so člani DS izvolili za predsednika Pavla Klemenčiča. Tovariš Pavle je bil že eno leto predsednik DS in je bil zaradi dobrega vodenja ponovno izvoljen. Za namestnika predsednika pa je bil izvoljen tovariš Ivan Jeretina. Izvoljenima tovarišema v imenu kolektiva čestitamo z željo, da bi bilo delo DS v tej mandatni dobi kar najbolj uspešno. Na tem zasedanju so bili izvo-Ijeui v novi upravni odbor naslednji delavci: 1. ing. Niko Belšak 2. Ernest Pančur 5. Franc Brenčič II 4. Franc Rutar 5. Roman Kopač 6. Ivanka Brinovec 7. Marjan Kotnik 8. Francka Bevk 9. Ivo Sonc Na novo izvoljenim članom UO čestitamo! Iz sklepov sej samoupravnih organov VEVČE, JUNIJA - Na prvi redni seji DS podjetja ,so poročali 6 izidu volitev v samoupravne organe, o čemer smo že pisali v izadnji številki »Našega dela«. Za predsednika DS je bil po-novno izvoljen tovariš Dominik Tomažin, za podpredsednika pa Mihael Bohorč. Za člane UO so izvoljeni Ada Babnik, ing. Matevž Barle, Marjan Glešič, Franc Jagodic, Ciril Klešnik, Franc Kopač, Ivan Peterca, Tone Trtnik, Tonca Trtnik in Janez Vidergar. Namestniki pa so: Franc Cerk, Ado Inlihar, ing. Dušan Kogej, Maks Krpan, Nada Kunaver, Ivanka Levi črnik, Jože Merjasec, Ivanka Penca, Slavko Skubic, Lado Šubelj in Janez Zajc. Predsednik UO je Tone Trtnik. Novo izvoljenim Ifilanom 'čestitamo in želimo dosti uspeha pri delu! ■ DS je razpravljal in obravnaval o 'l/4-letniih poslovnih rezultatih. Ugotovil je, da so doseženi finančni rezultati v prvem trimesečju tega leta zelo ugodni. Dosegli smo .2,'272,496.OdO din celotnega dohodka. 668396.000 dohodka, in 583308.000 čistega dohodka, od tega je bilo porabljeno za OD 314,390.000 din, za sklade pa je ibilo namenjeno 268,917.000 dinarjev. Po prispevkih oziroma dajatvah družbi je v I. 'trimesečju ostalo na skladu podjetja 242,'232.000 din. PE Medvode je v tem času poslovala tz. izgubo zaradi nesorazmerja med prodajno ceno celuloze :in ceno celuloznega lesa. H Odobrena je bila dotacija v višini 5 milijonov dinarjev za urejevanje Zdravstvenega doma v Vevčah in iza naibavo opreme za zobno ambulanto. ■ Prispevek 20 milijonov dinarjev je bil odobren v sklad za plantažiranje topolovih nasadov. Ta iznesek smo dolžni po pogodbi plačati. S tem bomo za sorazmerni del vloženih sredstev vkinjdženii v zemljiški knjigi oziroma bomo lastniki plantažiramili površin. ■' V zvezi s predlogom za ugotavljanje OD na dela proste plačane dneve je DS sprejel sklep, da se OD za te dneve, ugotovljen po osnovah v cenikih, poveča za 3,85 «/o. Po tem sklepu se obračunava OD od 1. 5. 1965. ■ Potrjen je bil sklep Izobraževalnega centra o delitvi nagrad absolventom poklione papirniške šole v višini 30.000 din na učenca za opravljanje štirimesečne obvezne praikse v podjetju. DS PE Vevče je na svoji I. seji izvolil za predsednika tovariša Staneta Klešnika, za namestnika pa tovariša Bogomira Kokalja. Čestitamo! B Komisija za sestavo programa dela DS PE je izdelala program, ki je bil v celoti sprejet. ■ Obravnavana je bila prošnja Oddelka narodne obrambe SRS Moste-Polje in isprejet sklep, da ne bomo zahtevali povračila v znesku 284.763 dinarjev, ki je bil izplačan mladincem kot nadomestilo OD zaradi odsotnosti zaradi predvojaške vzgoje. ■ DS PE Vevče je odobril delovno mesto »obratni inženir« za vzdrževanje. Delovno mesto je ocenjeno s 320 točkami in je uvrščeno med visoka strokovna delovna mesta. Prav tako je bilo uvedeno delovno mesto »voznik viličarja«, ki .se uvršča med kvalificirana delovna mesta z osnovno vrednostjo 132 točk. ■ V zvezi z novimi investicijami bo nastopilo vprašanje novih delovmih mest. Za delovna mesta pri premaznem stroju bodo potrebni ljudje vseh vrst' kvalifikacij. S tem je že sedaj treba gledati na pravilno zasedbo z ozirom na vse večje zahteve po kvalitetnejšem papirju. ■ UO podjetja je obravnaval začasne sklepe, ki naj bi veljali toliko časa, dokler se ne uskladijo statut in drugi splošni akti podjetja z novim temeljnim zakonom o delovnih organizacijah. Vse sklepe je UO sprejel, razen onega o letnem dopustu in 'odsotnosti z dela do 7 dni, ki se spremeni v toliko, da se doda 1 dan izrednega plačanega dopusta za smrt očeta, matere, žene, moža ali otroka, če ne živijo v skupnem gospodinjstvu. Po tem sklepu je vsakdo upravičen do dveh dni izrednega plačanega dopusta. ■ S tem, da je bila odobrena investicija premaznega stroja, je UO sklenil, naj sektor kapitalne izgradnje takoj prične s projektiranjem. UO podjetja je obravnaval prošnjo tovariša Bogdana Kržana, absolventa poklicne papirniške šole za nadaljnji študij na srednji tehnični šoli. Člani UO so bili mnenja, da naj se imenovani zaposli najprej v podjetju, če pa se bo izkazal kot dober perspektiven delavec, naj se mu omogoči nadaljnja strokovna izpopolnitev. UO je odobril udeležbo mladinca Jožeta Žiberta na petdnevnem seminarju »Radio — amaterske zveze Slovenije«. Delavski svet poslovne enote je imenoval tudi komisijo za pripravo predloga skupnih služb. V komisijo! so bili imenovani: Jože Lejko, ing. Matevž Barle, ing. Dušan Kogej, Henrik Rejc in Milan Gleščič. PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER proslavlja 65-lelnico svojega obstoja VEVČE, JUNIJA — Redek jubilej neumornega in vztrajnega delovanja Papirniškega pihalnega orkestra v 65 letih svojega obstoja ni praznik samih godbenikov, ampak praznik celotnega kolektiva, okolice ali morda celo praznik vseh občanov na območju kraja Vevče. Ker ta julij sovpada z 20-leitnico osvoboditve, je praznovanje še bolj slovesno. Neumorno in vztrajno delovanje orkestra pod organizacijskim vodstvom Naceta Zajca dn strokovnim vodstvom Franca Grebenska je privedlo orkester do lepo uglajene dn skladne glasbene skupine, ki jo človek ob njenem nastopu z veseljem in prijetnim občutkom posluša. Čeprav je skozi vsa leta njenega razvoja imela skupina veliko težav, bodisi s prostori za vaje in materialnimi pogoji, bodisi s prevelikimi dn kdaj pa kdaj nepotrebnimi reorganizacijami, gre članom orkestra vsa pohvala za njihovo vztrajnost, požrtvovalnost in izgubo prostega časa. Le človek, ki z vsem Sircem hoče krepiti to vrsto kulturne dejavnosti, mora vzdržati napore in neprijetnosti, ki nastajajo ob tem kulturnem poslanstvu. Skoraj ni prireditve, slovesnosti ali večjega zborovanja danes in v letih nazaj, kjer ne bi Papirniški pihalni orkester sodeloval in s svojimi nastopi poveličali vzdušje. Zato smo navdušeni ob njihovem praznovanju, hvaležni za ves dosedanji trud, obenem pa želimo, da bi tudi v bodoče orkester uspeval in napredoval. Prav je, da našim bralcem na kratko opišemo nastanek in razvoj orkestra, da bodo v dneh proslavljanja v začetku julija letos lažje razumeli njihovo poslanstvo in obiskali prireditve. Konec 19. stoletja, ko se je začela razvijati mlada slovenska industrija, je vevško delavstvo čutilo potrebo po lastni organizaciji. Socialnodemokratsko društvo papirniških delavcev je že KT. maja 1899 govorilo o ustanovitvi godbe na pihala, kar pa zaradi finančnih in tehničnih težavah ni prišlo do uresničitve. Še isto leto pa iso vendar nabavili inštrumente dn začeli z rednimi vajami.^ Ni bil majhen dogodek za bližnjo in daljno okolico, da je že avgusta leta il900 godba javno nastopila. Prvi godbeniki so bili: Alojz Fink in njegov brat Franc, Franc Rupiret (sedaj v ZDA — trenutno na obisku v domovini), Janez Jeriha, Lojze šetima. Jakob Meljo st., Velkavrh in še štirje godbeniki, ki pa danes niso več znani. Namen godbe je bil sodelovati na vseh delavskih in podobnih prireditvah. Tedanji direktor Papirnice, saksonski Nemec Tithel je bil za glasbo vnet, zato je poklical nekaj novih delavcev —- godbenikov iz Gratweina, ki so pomnožili skromne vrste ustanoviteljev godbe in počasi napredovali. Vse do leta 1908 je delo v orkestru teklo nemoteno, potem pa je zaradi neznanih vzrokov zamrlo, glavni vzrok je baje bil, da se je kapelnik Temišelj odselil. Godba je počasi začela nazadovati in tudi zanimanje .socialdemokratskega društva zanjo je prenehalo. Inštrumente je kupilo Prostovoljno gasilsko društvo Kašelj-Zalog, kjer pa tudi ni mogla uspevati, /e naslednje leto je inštrumente kupil tedanji poljski župnik Miil-ler, z inštrumenti vred pa so prešli v bivše Prosvetno diruštvo tudi godbeniki, (zlasti tisti, ki jim je muzicirainjie prirastlo k srcu. Tako zaslediinio orkester v sklo-Pu tedanjega telovadnega društva »Orel«. Tu je bilo dela na pretek, saj so godbeniki sodelovali na vseh (telovadnih nastopih, veselicah, sprevodih in drugih prireditvah. Ob začetku L svetovne vojne je bilo vpoklicanih nad polovica članov, tako da so morali z delom prenehati, v prostore društva pa se je naselilo vojaštvo in vojaške šivalnice. Ž leta 1918 je orkester ponovno zaživel in štel 36 članov. Prvi važnejši nastop v tej formaciji je bila na Vseslovenskem orlovskem zletu v Mariboru, v Železni Kaplji in drugih koroških krajih ob času plebiscita. Delo je teklo nemoteno. strokovni napredek pa je bil viden. Neumorni predsednik in tedanji kapelnik Feliks Svetek je vodil orkester lepo, marljivo im pametno. Že v letu 1932 sta se v tedanjem taboru pojavili dve struji: Delavci iz naprednim mišljenjem in skrajno desničarska konservativna skupina. Do vidnega in ostrega spora je prišlo na »diskusijskih večerih«, kamor so prihajali predavat tovariši Jože Brilej, Marjan Dermastja, Marinček in drugi. Ko so desničarji ugotovili, da predavatelji zagovarjajo napredno socialistično ideologijo, so na izredni seji zahtevali prekinitev teh večerov in raizčiščenje pojmov dn članstva. Trenja, ki so se začela, so kvarno vplivala na napredek godbe, nasprotja pa so postala tako. ostra, da je godbeni odbor piredlagal svojim članom kolektivni izstop. Ta sklep je bil realiziran, odpadla sta le dva člana, ki sta pozneje stopila v belogardizem. Ker so smeli vzeti s seboj le inštrumente. za katere so z računi dokazali lastnino, je godba ponovno ostala v težkem položaju. Nabiralne akcije, ki so jih godbeniki organizirali, so dale ponovna sredstva za nabavo inštrumentov. Sami člani so zlbrali 9580 dinarjev, vas Vevče je nabrala 4000 din, manjše vsote so dobili po drugih vaseh, tako da je iz Ce- jediinice in spet prišla v svoj »rojstni kraj«. Tu jih je oh svojem neumornem delu prehitela okupacija. Nekaj mesecev so še imeli vaje, potem pa so prenehali. Dramatičen je bil sklep godbenikov ob prenehanju delovanja mesca marca 1942. Predsednik Svetek je godbenikom obrazložil, da v dobi okupacije godba ne more obstajati, me da bi se kompromitirala z javnimi nastopi. Čas, ki ga preživljamo, da je težak im ni v skladu z delovanjem godbe in zavestjo godbenikov. Ko se bodo Okupatorji umaknili, bomo ponovno zaigrali. Če pa se ne bodo. pa tudi godbe nočem več poslušati.. Za zaključek je godba še intonirala koračnico: »Slovenec, Srb, Hrvat«. Skupina italijanskih vojakov, ki je s svojo navzočnostjo stalmokontrolirala vaje, je v svoji nevednosti navdušeno ploskala, godbenikom pa so po licih tekle ■solze. Tako je orkester nastopil svoj kulturni molk, inštrumente so godbeniki poskrili doma, notni material pa shranili v tovarni. Poleti 1942. leta jeOF organizirala prevoz inštrumentov na osvobojeno ozemlje, skupno z omaro pa je bil oddan tudi notni material. iKomaj so- utihnili stireti, že je najstarejši in najagilnejši član godbe Feliks Svetek zbral godbenike in že tretjič je godba našla svoje zatočišče v njegovi delavnici. Inštrumente so dobili deloma po sosednji »Šmartinski god- Godbeniki 1909. leta. Povest o odprtih nebesih Nekega lepega jesenskega dne leta 1935 se je Jože Strah, po domače Primčev Joža, lovski in ribiški čuvaj, vračal z zgodnjega jutranjega pregleda revirja. Ob Ljubljanici je še enkrat malo postal, potegnil iz žepa ploščato stekleničko in mize izpraznil še ostanek vsebine. Ko je odprl oči, da bi pogledal, če je steklenica res prazna, se je nebo nad njim naenkrat odprlo. Redkim se zgodi: Videl je samega boga in jato angelov krog njega. Tega nenadnega prizora se sprva ni prestrašil, še celo razumljivo se mu je šlke kmalu prispela celotna garnitura inštumentov, ki je takrat s carino vred stala 21.083 din. Člani, ohrabreni s tako finančno, zlasti pa moralno podporo, so z navdušenjem začeli z novim delom, čeprav niso imeli ustreznih prostorov za vaje, so se radi zbirali v mizarski delavnici. Feliksa Svetka, kjer so podmevi brneli stroji, udarjala kladiva, zvečer pa se je v prostoru zlivala melodija maršev in narodnih skladb. Tudi za sestanke je bila mizarska delavnica prijetno zatočišče. Pripravili so nova pravila, dosegli dovoljenje oblasti in 19. II. 1936 prejeli od takratne banske uprave dekret o novem društvu: »Glasbeno društvo Polje«. Na ustanovnem občnem zboru, mesec pozneje je bilo sprejetih 30 irednih (članov in 21 podpornih. Po pravilih društva :so imenovali tudi ustanovne člane, med katerimi! sta znana in zaslužna Edvard Rešek (leta 1942 padel v NOB) in Franc Oblak, oba iz Vevč. Kmalu je društvo dobilo na razpolago prostore v poljski osnovni šoli. od koder pa so jih pristaši JRK kmalu izgnali in bvetkova delavnica jih je ponovno sprejela. V avgustu 1940. leta »e je godba preselila v prostore papirniške ... in letos, ob jubileju bi«, ki je razpadla, deloma pa pri zadvorški »Svobodi«. Skupina je bila tako majhna, da je bila potrebna stroga disciplina, kajti že brez enega člana niso mogli nastopati. Dela je bilo ogromno. Proslave, mitingi, komemoracije, samostojni nastopi so popolnoma angažirali člane. Sprva je bila godba priključena Sindikatu delavcev dn nameščencev papirne industrije, nato so bili člani SKUD »Jože Mazovec«, nato »Svobode« potem spet Prostovoljnega gasilskega društva Papirnice Vevče. Vse te reorganizacije niso pozitivno vplivale na napredek. Sele sedaj, ko nastopa orkester pod imenom »Papirniški pihalni orkester« je delo prijetnejše in uspešnejše. Danes je Papirniški pihalni orkester prerastel samega sebe. kraju in izven njega in lahko opravlja kulturno poslanstvo v kraju im izven njega in lahko trdimo, da je na tem področju najagiilnejša skupina. V svojem sestavu ima tudi dva zabavna ansambla in pevski zbor. Ob prazniku naših (godbenikov se jim zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo in želimo, da bi bili vztrajni tudi v bodoče. K njihovem jubileju pa jim iskreno čestitamo! S. R. zdelo, da je njemu, čuvaju — uradni osebi — dano, da pogleda tudi v najvišji dvor. Ko je razmišljal o prikazni, se je spomnil, da človek, ki vidi odprto nebo, v treh dneh umre. To ga je, čeprav je bil precej ginjen od stare slivovke in nebeškega prizora, le prizadelo. Da bi preskrbel sebi. uradni osebi, dostojen pogreb, je med drugim prišel tudi k predsedniku godbe Svetku. Povedal mu je vse o odprtih nebesih, mu v naprej plačal 600 din za godbo pri lastnem pogrebu, s posebnim naročilom, naj se godbeniki dobro pripravijo. Primc si je doma pridno lajšal zadnje dni življenja s slivovko in čakal »Matildo«. Njegovi ženi se je zdelo, da se Jožu od same slivovke nebesa odpirajo in da ne bo tako hitro umrl, zato je vso zalogo te žgane dobrote skrila. Ko se je Joža dodobra streznil, smrti pa od nikoder, je ponovno prišel h kapelniku in predsedniku Svetku in zahteval, naj bi se dogovor razveljavil in da mu vrne denar. Ker je Svetek denar že oddal blagajni in vztrajal pri pogodbi, se je Joža razburil in odšel na sodišče, da si pribori svoje pravice in 600 din. Na sodišču so se muzali ob pripovedki o odprtih nebesih, ker pa je tožnik vztrajal, so razpisali razpravo. Točnega datuma razprave sicer ne vemo, znano je le, da je bilo na seji odbora godbe 10. 6. 1936 sklenjeno, naj na sodišču zastopa godbo Feliks Svetek. Na sodišču so ponovno zahtevali obrazložitev in zgodbo o odprtih nebesih, se pri tem dobro zabavali in nasmejali od srca. Ko pa je zastopnik tožene stranke predložil pismeno pogodbo, je sodnik vprašal Svetka, če so pripravljeni pogodbo izpolniti. Izjavil je, da mora Strah najprej nuditi pogoje (umreti), nato pa bo godba »z veseljem opravila svojo dolžnost«. Tako se je končala povest o odprtih nebesih in pravda za pogreb. Pogodbe se pa glasbeno društvo vseeno ni držalo, ker je Jože Strah umrl šele osem let kasneje v dobi NOB, ko je ob kulturnem molku godba mirovala. | /z obrata Medvode | MEDVODE, JUNIJA — Semiinar za družbeno izidbraževianje članov kolektiva, ki delajo v organih upravljanja, je bil prekinjen zaradi slabega obiska na pireda-vamjih. Res je sicer, da čas seminarja mi najbolj ugoden gleda ma letni čas, vendar pa menimo, da hi bilo prav, da bi isie člani organov delavskega upravljanja, kakor tudi vodstveni kader seznanili iz novostmi, ki jih prinašajo novi predpisi s področja delovnih razmerij in is področja organizacije ter poslovanja podjetja. Z novimi zakoni se bodo morali temeljito seznaniti vsi člani kolektiva, predvsem pa organi upravljanja, ker dajejo ti predpisi veliko samostojnost pri odločanju o dolžnostih ter pravicah delavcev. Seminar je preložen na jesenski oais in pričakujemo, da ho tedaj obisk na seminarju polnoštevilen. ¥ S 1. junijem >1965 je zapustila našo tovarno tov. in-g. Majda Bahovec, vodja laboratorija, ki je delala ima tem delovnem mestu od 2. XI. 1959. Zaradi družinskih razmer ter vsakodnevne vožnje je želela zaposlitev v Ljubljani, kjer (tudi stanuje. Vestno in požrtvovalno tovarišico Rakovčevo bomo zelo pogrešali, saj je bila dobra kolegica in sodelavka, ravno tako pa dober organizator in strokovni vodja svojega oddelka. Za novega vodjo laboratoirija je bila imenovana tovarišica inž. Ljudmila Suša. * Dne 15. VI. 1965 se je začel letni remont v vseh oddelkih poslovne enote v Medvodah. Poleg domačih delavcev iz vzdrževalnih obratov in delavcev iz proizvodnje pri remontu sodeluje okrog 60 zunanjih delavcev, da bi bil remont čim bolj kvalitetno in pravočasno opravljen. Remont je planiran za deset dni, želja pa je, da skrajšamo remontna dela na osem dni, če nam bo uspelo pravočasno zaključiti remont parnega kotla in kislinskega obrata, ker so v teh oddelkih predvidena največja dela. Otroško varstvo na Vevčah VEVČE, MAJA — V prizadevanjih za povečanje (delovne storilnosti so tudi problemi varstva in vzgoje otrok dobili isvojo posebno vlogo. Ugotovili Simo, ida je neurejeno otroško varstvo eden od bistvenih vizrokov 'za prenizko delovno storilnost zaposlenih, zlasti mater, iza previsoko število raznih izostankov z dela, za slabo zdravstveno stanje otrok ... Vprašanje vzgoje in varstva otrok bo tudi v bodoče še vedno zelo pereče, kajti v Sloveniji obstaja edina rezerva v delovni sili le pri ženah. Verjetno bo torej vse več družim, kjer bosta zaposlena dba roditelja, V naši republiki je že sedaj od skupnega števila zaposlenih oa. 400/o žena. V takšnih okoliščinah je vprašanje vzgoje in varstva otrok preraslo okvir (družine in zato zahteva drugačno rešitev. _Z drugimi besedami .povedano je torej skrb za varstvo in vzgojo otrok postala družbena potreba. Takšne potrebe pa (zadovoljujemo s pomočjo vzgojno-varstvenih Pri (dodeljevanju dotacije za letošnje leto so bili od strani Občine upoštevani čudni kriteriji in sicer: kvadratura in število opravljenih pedagoških ur. Takšen kriterij, ki ne upošteva števila otrok, je iz-elo malo objektiven. Možno je na primer, da ima neka ustanova veliko kvadraturo in malo otrok, kar pomeni, -da je gospodarjenje določenega vrtca uspešnejše zato, ker ima veliko prostoira. Drugi vrtec, ki pa ima veliko otrok na manjši površini, pa je prizadet. Treba je vedeti, da so sredstva namemjema iza izvajanje varstva in vzgoje otrok, ne oa za varstvo prostorov. Ker v našem vrtcu primanjkuje vzgojiteljev, je seveda vrtec tudi po tej strani pri dotaciji prizadet. Na kratko povedano so glavne težave pri vevškem vrtcu naslednje: prenatrpanost, preobremenjenost vzgojiteljev in dodatni prispevki na osebne dohodke. Naše podjetje, ki je bilo tudi ustanovitelj te otroške varstvene ustanove, izvaja varstvo posredno preko -razmih oblik pomoči domovom, vrtcem in drugim ustanovam, ki služijo članom delovne (skupnosti (statut podjetja čl. ibia). Tudi občinski statut v členih 101—10> govori o obveznosti organizacije (otroškega varstva. Prepričani smo, da bodo tako matere kot očetje in (drugi člani samoupravnih organov razumeli težave te ustanove, saj ta deluje tudi v dobro (njihovih najdražjih. F. R. S pripravo jedi je treba pohiteti, ob pol devetih je odmor za malico Kaj še manjka v obratu družbene prehrane ustanov. V prejšnji številki tega časopisa smo čitali o vevški otroški varstveni ustanovi, ki je z uvedbo popoldanskega oiz. večernega varstva otrok v lanskem oktobru omogočila (organizacijo popoldanske izmene v ročni (dodelavi. Ker v tej ustanovi uživajo varstvo predvsem otroci iz družin naših (delavcev, je pravilno, da naš kolektiv in naše organe upravljanja seznanimo s problematiko te zelo koristne in plemenite dejavnosti v naši krajevni skupnosti. Vrtec v Vevčah je že zdavnaj remajhen. V njem se drenja nevno okoli 160 otrok. Dopoldne jih je lIlS, popoldne pa 42. Površina štirih prostorov znaša ca. 140 m2. Normirana površina na enega varovanca znaša 2,5—3 m2, zraka 7,3 m® im 1,5 m2 terase. Torej je prostora več kot za še enkrat premalo. Za vseh 160 otrok imajo 4 vzgojiteljice im eno negovalko. Strokovna norma za delo s predšolskimi otroci od 3 let dalje je 10-^20 otrok na vzgojiteljico, pri šolskih pa 20—(25 otrok. V tem vrtcu pa so otroci v 'starosti od 17 mesecev pa do 14 let starosti. Pri skupini do 5 let je veliko takšnih, s katerimi je precej dela kot npr. pranje hlačk, preoblačenje, obuvanje itd. To delo zmanjšuje čas za vzgojno delo z otroki. V drugih vrtcih sprejemajo otroke šele pri starosti okoli treh let. Poleg omenjenih petih strokovnih sodelavcev je v vrtcu zaposlenih še šest oseb in sicer dve v upravi, tri v kuhinji in ena snažilka. Kljub preobremenjenosti vzgojiteljev je njihovo požrtvovalno delo uspešno. To se kaže pri učnih uspehih v šoli. Otroci iz vrtca imajo boljše uspehe kot drugi. Predšolski otroci pp so oh igri, zaposlitvi, glasbeni in likovni vzgoji dobro oskrbovani. Iz opisanega si že lahko predstavljamo težavno delo' s tolikimi otroki tako različnih starosti in Ob .tolikšni gneči. Ce pogledamo še stimulacijo za njihovo požrtvovalnost, moramo najprej vedeti, da delovno mesto vzgojiteljice ustreza srednje strokovni kvalifikaciji. Srednja vzgojiteljska šola ima rang kot npr. (Srednja ekonomska šola. Mesečni prejemki vzgojiteljic znašajo 43—68.000 din. To je odvisno od let službe. Tudi pogoji gospodarjenja danes niso več ugodni. Za osebne dohodke vzgojiteljev daje (sredstva lObčiniska skupščina, za tehnični kader pa se sredstva formirajo iz (oskrbnine. Ekonomska cena, ugotovljena po (zaključnem računu za preteklo leto, bi bila ca. 350i din na dan. Mesečna oskrbnina pa (znaša isedaj 4.500 din, za celodnevno bivanje pa 4.700 din. V lanskem letu je ustanova plačevala od osebnih dohodkov pavšalni prispevek ca. 1(8%, letos pa so dolžni plačevati 79,34 % prispevka. V ilustracijo naj navedemo oskrbnino v otroškem varstvu »Angelce Ocepek« v Mostah, kjer znašajo oskrbnine od 7 do 8.000 din, odvisno od (starosti otroka. VEVČE, MAJA — Pred mesecem dni se je sestal celoten kolektiv družbene prehrane na Vevčah. Namen sestanka je bil pogovoriti se o načinu dela in izboljšavah pri delu. Glavna tema pogovora pa je bila higiena pri delu in čistoča prostorov in inventarja. O vsem tem sta udeležencem predavala obratni zdravnik dr. Boris Mask on in obratna bolničarka Julka Veha-bovič. Zaradi nečistoče lahko pride do zastrupitve hrane. Da se temu izognemo, je treba hrano pripravljati na higienski način, pri čemer je treba paziti, da v kuhinji zaposlene delavke, ko hodijo iz nečistega dela prostorov v čisti, očistijo svoja obuvala in roke. Kužne klice prenaša do hrane in kuhinjskega orodja tudi v kuhinji nezaposleno osebje, ki hodi v čisti prostor. Zato bi morala biti kuhinja praviloma nedostopna za vsakega nezaposlenega v tem obratu. Opažamo, da so vsa vrata v času obratovanja nezaklenjena. Tudi v živilih so bakterije, ki povzročajo zasirapljenja in črevesna, želodčna ali celo tifusma obolenja, tako npr. je bacil Bu-tulinusa predvsem prisoten v pokvarjenih konservah, pri katerih je opaziti izbočenje pokrova. Ta bacil često (najdemo tudi v salamah, klobasah in podobno. Bacil tifusa najdemo v vodi ali mleku in v živilih, kamor jih prenašajo hacilonosci. Razne črevesne bakterije prenašamo z nečistimi rokami. Ti bacili se zadržujejo za nohti. V lanskem letu smo imeli več primerov nalezljive zlatenice. Da hi se obvarovali pred to boleznijo, je nujno večkrat ali po možnosti vsakokratno prekuhavanje je- dilnega pribora, zlasti pa stalno in natančno čiščenje prostorov. Tudi pravilno skladiščenje hrane je važen faktor pri obrambi proti raznim boleznim. Ni prav. da so kruh, meso, razni mesni in mlečni izdelki uskladiščeni vsi v enem prostoru. Za rezanje mesa je treba strogo ločiti deske za sveže in krvavo meso, od desk za kuhamo meso. Zlasti prve je treba po uporabi dobro očistiti z vročo vodo in sodo. ker se v razpokah nabira okrvavljeno meso in kri, ki se hitro razkraja in povzroča kasneje zastrup-Ijenja. Ne smemo prezreti sanitarij, posebno (tistih, ki jih uporablja kuhinjsko osebje. Ti prostori naj bodo zaprti za vse druge ljudi. Po nakazanih osnovnih smernicah za način dela v kuhinji se je razvila še živahna razprava tudi o drugih okolnostih. Tako so ugotovili, da stranke, ki stanujejo iznad kuhinjskih prostorov, brezobzirno stepajo preproge, prte in podobno, mečejo razno šaro skozi okno, včasih celo smeti. Sicer S0‘ okna zavarovana z mrežami, vendar pa prah le pronica skozi in seda na razna pripravljena jedila. Zato so sklenili, da bodo vse stanovalce pismeno opozorili, če oa tudi to ne bo zaleglo, pa nadalje ukrepali. Tudi estetski izgled dvorišča in okolice pri tem trpi. Obratna bolničarka je pripomnila, da se pogosto slišijo opazke, češ da kuharice pri kuhanju kadijo. Prav hi bilo, da bi se pri kajenju .za trenutek odstranile in pokadile »svoj obvezni čik« v zato primernem prostoru. Tudi v jedilnih prostorih higiena ni na višku. Lopo in prav bi bilo, če bi bili na mižali prti, lep videz pa bi morda napravil na mizi tudi skromen šopek. Končno je bila predlagana uvedba toplega obroka malice tudi za nočno izmeno, ker so bili mnenja, da človek zlasti ponoči potrebuje več kalorij. Vsekakor so ugotovitve sestanka važne, od osebja samega pa je največ odvisno, kako bo v bodoče izglodal obrat naše družbene prehrane. S. R. V POLJU ki jih je prispevala Zveza filatelističnih društev Slovenije. Starejša skupina: Prva nagrada: Album za znamke FLRJ prejme Janez Markelj za razstavljena in estetsko opremljena pisma s (priložnostni-mi žigi in za Južno Ameriko. Druga nagrada: Vložni album usnjene vezave prejme Mitja Vrečar tudi za zbirko razni motivi. Tretja nagrada: Serija iz Sovjetske zveze astronavta Gagarin in Titov prejme Zdravko Žagar za uspelo potovanje po Evropi in za motiv slavni možje. Poleg gornjih nagrad je žirija priznala več razstavljenim zbirkam iz obeh skupin pohvale v obliki raznih primernih knjig iz mladinske literature. Po posredovanju tovariša Žagarja iz Vevč 7 nam je namreč Državna založba Slovenije podarila 25 knjig, da smo mogli po več knjig dati kot nagrade prizadevnejšim pionirjem, ki so s svojim delom pripomogli, da se je naš krožek dobro razvijal. Poleg mladinskih zbirk sta razstavila tudii dva člana filatelističnega kluba Ljubljana. Tone Novak, sekretar Papirnice Vevče je prikazal ovitke prvega dne iz bivše cone Trsta — VUJ-NA, Julij Mayer pa zanimivo sestavljeni motiv: Od smreke do papirja in še dlje s podnaslovi: Pogonski viri, Surovine za izdelavo papirja. Izdelava papirja. Poraba papirja. Pismo povezuje narode sveta med seboj. Razvoj tiska, Časopis in knjige širijo kulturo in prosveto. Razstava je bila odprta od 9. do IS. ure in je v celoti uspela. Ob zaključku razstave so prejeli nagrajenci zaslužene nagrade in sklenili, da bodo prihodnje leto pokazali zopet kaj lepega. Ob koncu naj mi bo dovoljeno, da se na tem mestu zahvalim Državni založbi Slovenije za velikodušen dar prelepih mladinskih knjig an ravnateljstvu šole v Polju, ki nam je dalo na razpolago šolske .omarice in prostor, ter tako omogočilo prireditev razstave. J. M. RAZSTAVA ZNAMK VEVČE, JUNIJA - Kakor je bilo že v zadnji številki »Našega dela« najavljeno, je pionirski filatelistični krožek Vevče-Polje priredil krajevno razstavo znamk v avli nove šole v Polju in sicer v nedeljo 13. junija. 15 mladih filatelistov je razstavilo kar (21 razstavnih objektov, ki so napolnili 9 razstavnih vitrin in 9 šolskih omaric. Med razporejenim gradivom smo videli Kanado, Južno Ameriko in Azijo z vrisanimi državami, ki so bile zastopane vsaj z eno znamko ter .z označbami velikosti, števila prebivalstva in z glavnim mestom. Na izlet smo lahko spremljali sestavljavca znamk na Urh, ogledali smo si lahko Ljubljano, vozili smo se lahko po našem Jadranu in celo po vsej Evropi smo lahko potovali z raznovrst- nimi prometnimi sredstvi iz države v državo in slednjič smo si lahko ogledali živalski vrt. Zelo lepo je bila prikazana naša država po (pogledih NOB, Naši kraji in ljudje in Cvetice iu Živali. Posrečene so bile omarice z znamkami o športu in osvajanju vesolja. Žirija iz Ljubljane, ki jo je vodil priznani strokovnjak tovariš Julij Bar, je najprej ocenila celotno razstavo kot na zelo dostojni višini in kar veliko po Obsegu. Razstavljavce je razdelila na dve skupini: Mlajša skupina je obsegala učence do vklničnega 6. razreda, starejša skupina pa učence 7. in 8. razreda. Po podrobnem pregledu in točkovanju je ocenila razstavljene zbirke in je podelila nagrade, Na isrrišču noleg DID te vsak dan veselo Začasni sklepi DS s področja delovnih razmerij KOLIČEVO, JUNIJA — V prejšnji številki maišega lista smo objavili članek .o novourejenjih, delovnih raamerjih, kjer smo opisati nekatere glavne iznaeilno-sti Temelj nega zakotna o delovnih razmerjih ter opozorili organe samoupravljanja, da jih čaka težko in odlgovanno delo, ko si bodo s statutom ter pravilnikom o delovmih razmerjih urejali medsebojne delovne odnose. Novi zakon je presplošen, da bi nam mogel služiti piri reševanju konkretnih primerov, zato je bilo nujno, da z začasnimi sklepi delavskega sveta čsimprej rešimo najbolj pereča vprašanja s področja delovnih razim eri j. V ta namen sta splošna in kadrovska služba pripravili predloge sklepov, ki jih je delavski svet na svojem 12. zasedanju obravnaval in po krajši diskusiji sprejel. Stopanje delavcev na delo v podjetje Sprejem delavcev po prejšnjih predpisih se je izačel s priglasitvijo potrebe po, novem delavcu, ki ga je podal (direktor ali od direktorja pooblaščena oseba. Kadrovska služba je zbrala podatke o delavcih, ki so izpolnjevali potrebne pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta. Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delavnega razmerja, ki jo je imela vsaka ekonomska enota, je proučila prijave in prošnje ter s sklepom odločila o (sprejemu. Na podlagi sklepa je bila med delavcem in podjetjem sklenjena pogodba. Delavec je bil sprejet na poskus za dobo 30 dni, v času poskusa iga je ocenjeval neposredno nadrejeni. V primeru, da je bila ocena pozitivna, je komisija sprejela delavca v redno delovno razmerje, če pa je bila ocena negativna, mu je bilo obstoječe delovno razmerje prekinjeno. Po določilih novega zakona je treba vsako prosto mesto razglasiti z javnimi sredstvi za informacije, v izjemnih primerih kakor tudi z internimi sredstvi za informacije. Upoštevajoč dosedanjo ureditev sprejemanja novih (delavcev in nova zakonska določila, je bilo vprašanje sprejema novih delavcev z začasnim sklepom urejeno na ta način: Potrebo po novih delavcih daje šef efcomolmske enote, za peto ekonomsko enoto pa vodja sektorja v soglasju z direktorjem. Zahteva po novem delavcu, izdelana v pismeni obliki, .se vroči komisiji za sprejem novih delavcev, ki j,o ima vsaka ekonomska enota in šteje 3—3 članov. Komisija za sprejean mora z javnimi sredstvi za informacije raz- isati prosto delovno mesto, za aterega se zahteva visoka oziroma višja strokovna izobrazba. Razpis vsebuje pogoje, ki naj jih (delavec izpolnjuje za zasedbo prostega delovnega mesta, rok dio katerega se 'sprejemajo prijave in komu se prijave oddajo. Na podlagi prijav, ki jih je komisija dobila v razpisu, izbere delavca, ki ima najboljše pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta. O (rezultatu razpisa obvesti komisija v roku 15 dni po izbiri vsakega, ki se je potegoval za razpisano delovno mesto. O ugovoru kandidata, ki se je priglasil na razpis pa. ni bil izbran, odloča upravni odbor podjetja. Druga prosta delovna mesta se Razglasijo z javnimi sredstvi za informacije ter na oglasni deski Podjetja. Poskusno delo Delovno razmerje, sklenjeno na poskus, je po prejšnjem zakonu lahko trajalo naivec 30 dni. kar je bilo za ugotovitev znanja in sposobnosti delavcev na nekaterih delovnih mestih (visoko kvalificirana, kvalificirana itd.) odločno premalo. Novi zakon ne predpisuje nikakih rokov o trajanju poskusnega dela. Poskusno delo je poseben pogoj za zasedbo vsakega prostega delov-mesita ter predstavlja način, da si ugotovijo delovne sposobnosti delavca. Z začasnim sklepom delavskega sveta je bilo določeno, da je poskusno delo pogoj za zasedbo vsakega prostega delovnega mesta v podjetju. S poskus-niim delom ,se sme ugotavljati samo ali (delavčeve delovne sposobnosti (strokovna lizobrazba, delovna iznajdljivost, delovne navade, poprečno doseganje učinka ipd.) zadovoljujejo' zahtevam delovnega mesta, na katero stopa oziroma ali more delavec uspešno Izpolnjevati delovne naloge. Za poskusno delo se smejo določiti le tiste naloge, ki se redno im v rednih delovnih pogojih opravljajo na (posameznem delovnem mestu in sicer samo v tolikšnem obsegu, kolikor je potrebno, da delavec pokaže svoje sposobnosti (20. člen TZDR). Delovne naloge za poskusno delo določi ter njihovo izvršitev oceni strokovna komisija ekonomske enote, v kateri delavec dela. Komisijo sestavljajo šef ekonomske enote, vodja oddelka oziroma obrata dn neposredno nadrejeni. V peti EE pa sestavljajo komisijo vodja sektorja, vodja oddelka in neposredno nadrejeni'. Delavec, ki ne izpolni uspešno žalitev poskusnega (dela, ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje delo. Takemu delavcu preneha delo v podjetju z dnem vročitve pismene ocene o uspehu poskusnega dela, ki jo da v predhodnem odstavku določena komisija. Delavec, katerega delo je bilo uspešno ocenjeno, je član delovne skupnosti od vstopa na delo. Poskusno delo sme trajati največ za: 1. nekvalificirana delovna mesta in pomožna mesta 1 mesec; 2. za ,polkvalifici rana delovna mesta in za nižja strokovna delovna mesta 2 meseca; 3. za kvalificirana delovna mesta in ,srednje strokovna delovna mesta 3 mesece; 4. za visoko kvalificirana delovna mesta in višje strokovna delovna mesta 4 mesece; 5. za visoko strokovna delovna mesta 5; mesecev. Strokovna komisija lahko oceni delo delavca tudi pred roki, ki so določeni v predhodnem odstavku. Dopusti Zakon o delovnih razmerjih je kot edini kriterij za dolžino letnega (dopusta upošteval delovno dobo, novi tem el j mi zakon pa 'določa samo, da traja letni dopust najmanj .14 delovnih dni, največ 30 delovnih dni. Dolžina dopusta je odvisna od delovnih pogojev (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna an duševna napetost na delu), od njegove delovne dobe, od uspehov dela (trajno doseganje nad-poprečnih rezultatov, socialne razmere itd.). Delovna doba torej ni več edini kriterij za določanje letnega dopusta. S statutom in splošnim aktom je treba določiti konkretne osnove in merila, iki ustrezajo posebnostim procesa in organizacije dela v podjetju ter določiti njihov vpliv na odmerjanje letnega dopusta delavcev. To pa je težka naloga, ki je ni bilo mogoče urediti takoj. Zaradi tega in ker so nekateri člani že začeli koristiti letni dopust oziroma so ga že izkoristili, iso bili člani delavskega sveta mnenja, maj se v letošnjem letu upo,rabijo za odmero dopusta določila starega zakona. Delavci imajo za delovno'dobo do 5 let i!4 delovnih dni letnega dopusta, za delovno dobo 5—1'5 let 18 delovnih dni, za delovno dobo 15—125 let 24 delovnih dni, za delovno dobo nad 2.5 let pa 30 delovnih cini. Delavci, kii 1. januarja 1965 še niso bili stari d8 let, iimajo v (letošnjem letu (21 delovnih dni letnega dopusta (65. čl. TZDR). Za nosečnost in porod ima delavka pravico do porodniškega dopusta, ki traja brez presledka 135 •dni. Z zdravniškim izvidom sme nastopiti delavka porodniški dopust 45 dni pred porodom, .mora pa ga nastopiti 28 dni pred porodom (73. člen TZDR). Odgovornost delavca delovni skupnosti Delavec je odgovoren delovni skupnosti, če prekrši delovno disciplino neizpoinjiujoč svoje delovne dolžnosti in obveznosti, ki so določene v temeljnem zakonu delovnih razmerij, v statutu ter v drugih (samoupravnih predpisih podjetja. Dokler ne bodo s samoupravnimi akti podrobno določene odgovornosti delavca na delu in v zvezi z delom (delovne dolžnosti) in dokler ne bodo določene sankcije za kršitev teh dolžnosti, veljajo za hujše kršitve delovne dolžnosti tiste, ki jih določa člen! 25-1 zakona o delovnih .raizmerjih. Spremenjena je le točka .lil. tega člena, ki določa, da se kot hujša kršitev delovne dolžnosti smatra neopravičen izostanek, ki traja več kot on dan. Prav tako je hujša kršitev 'delovne dolžnosti kajenje na takih mestih, kjer je to nevarno za nastanek požara. Sankcije za hujše kršitve delovne dolžnosti so javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne skupnosti. Sankcije. za lažje kršitve delovne dolžnosti SO' opomin in javni opomin. Večkratno ponavljanje lažjih kršitev delovnih dolžnosti predstavlja hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Disciplimiski postopek in organu, za izrekanje diisai-plimskih 'ukrepov so določeni v pravilniku o (izrekanju disciplinskih ka/znii. Določbe tega pravilnika, ki so v nasprotju .s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, ne iveljajo. Izključitev iz delovne skupnosti podjetja lahko izreče samo delavski .svet s tajnim glasovanjem in samo takrat, ko je bila storjena hujša kršitev delovnih dolžnosti. Predlog za izključitev poda disciplinska komisija ali svet ekonomske enote. Prenehanje dela delavca v podjetju Po prejšnjem zakonu je bil direktor podjetja pooblaščen, da sklene z delavcem sipo,razum o prenehanju delovnega razmerja. Novi zakon ne precizira, kdo v podjetju odloča o 'prenehanju dela v primeru, kadar delavec hoče, da mu delovno razmerje preneha. V 123'. členu je določeno, da delovna skupnost s statutom (dokler to ni urejeno pa z začas-mim sklepom) določi organe, ki odločajo o pravicah, dolžnostih in obveznostih delavcev iz delovnih razmerij. S splošnim aktom določa delovna skupnost, kakšna pooblastila imajo posamezniki, ki so določeni, da izdajajo odločbe, s katerimi izvršujejo sklepe delovne skupnosti in njenih organov. Začasni sklep (delavskega sveta določa, da izda odločbo o prenehanju dela delavca, če ta na to pristane ('Sporazumno prenehanje delovnega razmerja), direktor podjetja ali šef (kadrovske službe. Delavec ima pravico brez ob-razloižitve ob vsakem času prenehati z delom v podjetju in izstopiti iz delovne skupnosti. .Pogoj pa je, da o tem obvesti kadrovsko službo in da ostane od sporočitve svojega namena ma delu še: 1. če je na nekvalificiranem delovnem mestu ali na pomožnem delovnem mestu oziroma na polkvalificiranem delovnem mestu in nižje strokovnem delovnem mestu do 10 let delovne dobe 1 mesec, nad 10 let delovne dobe pa 2 meseca; 2. 'če je na kvalificiranem delovnem mestu, srednje istrokov-nem delovnem mestu, visoko kva-lifiiicirainem delovnem mestu, višje strokovnem delovnem mestu in visoko strokovnem .delovnem mestu do ilO let delovne dobe 2 meseca, nad 10 let delovne dobe pa 4 mesece. Rok (odpovedni) iz predhodnega odstavka je lahko krajši, čc se delavec in direktor ali šef kadrovske službe sporazumeta drugače. Sporazum se napravi v pismeni obliki. Delavec, ki preneha delati v nasprotju z (gornjimi .določili (.Samovo! jmo preneha delati), stori hujšo kršitev delovnih dolžnosti, za katero je lahko izključen iz delovne organizacije, mora pa povrniti podjetju škodo, ki je enaka poprečni akontaciji delavčevega osebnega dohodka za čas, ko bi moral ostati na delu, če s samovoljnim prenehanjem ni povzročili podjetju večje škode. Iz povedanega silodi, da je hujša kršitev delovnih dolžnosti v primeru samovoljnega prenehanja dela v podjetju samo takrat, če delavec premena delati v podjetju pred rokiom, od katerega bi po statutu moral delati in kadar je nedvoumno izjavil, da Azistopa iiz podjetja oziroma da ne želi več delati v podjetju. V 'tem primeru lahko izreče delavski svet ukrep izključitve iz delovne skupnosti podjetja. V primeru, da delavec ne izjavi ničesar, ampak brez opravičljivega vzroka izostane z dela 5 ali več dni zaporedoma, ko bi po razporedu moral delati, je to hujša kršitev delovnih dolžnosti in razlog za prenehanje delovnega razmerja izaradli samovoljnega prenehanja dela. Tudi v tem primeru izreče delavski KOLIČEVO. JUNIJA — V Papirnici na1 Količevem imamo danes traktorje in viličarje za opravljanje notranjih transportov, 6-tonski kamion iza hitre dostave, 35-sedežni avtobus FAP za ekskurzije in izlete, dva osebna avtomobila za službene vožnje ter 1,'5-tonski tovorni avto za manjše nabave. V dobi, ko je za gospodarstvo važen vsak prihranjeni dinar in ko so načela ekonomičnosti bolj aktualna kot kdaj koli, moramo analizirati stroške naših motornih vozil in jih primerjati z drugimi podjetji, ki se s transporti predvsem tudi ukvarjajo. Natančni računovodski podatki nam primerno in .zadostno osvetlijo primerjalno sliko med lastnimi In zunanjimi transporti. Dejansko stanje nam pove, da je naš tovornjak »OM« že dobre pol leta v remontu in da v tem času šc ni bila postavljena niti najmanjša ,zahteva po potrebi mii-niimalmaga prevoza. Stroški, kamiona sei najbolje obračunavajo po prevoženem tonskem kilometru. 'Če opravi maš tovornjak OM letno 24.000 kilometrov, je cena 243 dim za tonski kilometer. V poprečjiu je vsako ,zunanje prevozniško podjetje cenejše, saj računajo le 1180 do 100' din po tonskem 'kilometru, kar je tudi razumljivo, ker so njihova vozila mnogo bolje izkoriščena, saij jim je to osnovna dejavnost. Avtobus FAP je bil ob nabavi izredno draga investicija, vendar je podjetje to dopustilo, da je omogočilo članom kolektiva prevoze za strokovne ekskurzije in izlete, kor zunanja prevozniška podjetja tega niso mogla zagotoviti zaradi pomanjkanja voznega parka. Danes je to stanje precej drugačno, medtem pa ima svet izključitev iz delovne .skupnosti podjetja. Delavcu preneha delo brez njegove privolitve, če se v skladu s členom 99 TZDR odpravi delovno mesto. Po .odpravi delovnega mesta, kar se opravi s sklepom delavskega sveta, ima delavec pravico ostati v podjetju še toliko časa kot je določena za tiste primere, ko delavec brez obrazložitve preneha z delom. Predlog .za odpravo delovnega mesta poda delavskemu svetu strokovna komisija EE, ki je pristojna za ©(Cenitev poskusnega dela. Z opisanimi začasnimi sklepi je delavski svet rešil samo nekatera najbolj pereča vprašanja z delovnih odnosov, kii so zahtevala takojšnjo rešitev. Ni pa urejeno še vprašanje razporejanja delavcev na delovna mesta, delovni čas, odmori, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov še ni prilagojen novim določilom, niti začasni sklepi niso precizni. Komisiji, ki jo je imenoval delavski svet in ima nalogo, da izdela osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih, bodo dobrodošli vsi predlogi članov kolektiva in dl mi žbemo-pal i ličnih o rganiza cii j. -ne- mnotgo članov delovnega kolektiva tudi že lastna prevozna sredstva. Če predpostavimo (kar je računanju tudi zaenkrat osnova), da bo avtobus FAP opravil letno 1(9.000km, je cena za prevoženi kilometer 401 din, medtem ko »Ljubljana transport« nudi istovrstne usluge -s svojimi enako ■udobnimi avtobusi po ,250 din za prevoženi kilometer. Mimogrede povedano, da naš avtobus FAP ■predvidenih kilometrov letno skoraj nikoli ne .opravi. Člani kolektiva seveda ne plačujejo potne cene za prevoze, pač pa mora podjetje primakniti znaten ■regres, da so prevozi opravljeni po znosni ceni za koristnike. Avtobusi tujega podietja iso vedno na razpolago, podjetju pa bi bil prihranjen .znaten izdatek ob uporabi avtobusa prevoznega podjetja. Zgolj v informacijo lahko navedemo, da je .zadnje popravdllo avtobusa stalo nič več in nič manj kot okroglih 8 milijonov dinarjev ati 7,905.684 din. Dva osebna avtomobila (Fiat 2100 in Fiat' 1300) sta luksus, kii si ga ne privošči niti industrijski biro z 1250 uslužbenci An ki apravijo mnogo več službenih poti, kot naši strokovnjaki. Zato raje izkoriščajo .zasebna vozila, ki so mnogo cenejša. Nobena skrivnost ni, da stane prevoz s taksijem f00 din po prevoženem kilometru in da daje potovalna agencija »Kompas« v najem svoja osebna vozila podjetjem po ceni 70—810 din .za prevoženi kilometer. Podjetja, ki izkoriščajo zasebna vozita v službene namene plačajo uporabnikom 42—48 din po kilometru, kar je znosno za koristnika pa tudi za podjetje, ker (Nadaljevanje na 6. strani) Kaj pa motorna vozila? Pariz. Trg Zvezda s Slavolokom zmage Kratek zapis s potovanja PRVO LETO JE ZA NJIMI KOLIČEVO, MAJA - Dne 7. maja 1965 je .pomočnik direktorja Šolskega centra tiska in papirja izročil prva spričevala dijakom razreda za odrasle dvolet-Jie industrijske papirniške šole, ki ga je ta center odprl lani v našem podjetju. S tem je zaključeno prvo leto šolanja v tem razredu. Razred je pričel z delom 12, oktobra !l!964, vanj pa se je v začetku vpisalo okrog 50 dijakov — zaposlenih delavcev. Pogoj za vpis je bil 6 razredov osnovne -ali njej enakovredne (predvsem .obrtne) šole in nekaj let idelovne prakse pri proizvodnih strojih. Ker so se v razred vpisali iz proizvodnje papirja in kartona, ki so po 'vpisu ostali na svojih delovnih mestih, je bil pouk po delovnem času in to trikrat po 4 ure na teden. Kot se še dogaja v razredih te vrste, vsi vpisani niso zdržali do kraja, temveč so po nekaj tednih vrgli puške v koruzo in nehali obiskovati predavanja. Od vseh 50 vpisanih je prvo leto šolanja uspešno končalo le .IS dijakov, ostali .so odstopili ali pa so bili izključeni zaradi nerednega 'obiska. Potek šolanja v prvem letu lahko razdelimo v dve fazi. Prva faza zajema obdobje od začetka pouka do 5. decembra 1964, za katerega je značilno odstopanje vseh tistih, ki iz kakršnihkoli razlogov niso bili sposobni nadaljevati šolanje in pa veliko število izostankov večine dijakov. Drugo obdobje zajema čas od 5. deoeanibra do konca. Za to obdobje je značilna ustalitev števila 'dijakov in pa zmanjšanje izostankov s predavanj na minimum. Do preobrata je prišlo zato, ker smo tega dne dobili sklep predavateljskega izbora Šolskega centra, v katerem je bilo določeno maksimalno število odsotnosti dijaka s predavanj. Ko je dijak dosegel ta maksimum izostankov, je izgubil svojstvo učenca Ln ni imel pravice opravljati redni izpit. Ta ukrep je .imel pozitivne posledice, ker so takrat odpadli vsi tisti, ki niso imeli resnega namena šdlati se, ali pa iso celo mislili, da je dovolj, če so vpisani in od časa do časa obiščejo kako predavanje, pa bo izpit in s tem spričevalo .o končani šoli zagotovljeno. Tisti pa, ki ®o se v razred vpisali s trdnim .namenom, da ga končajo, so tudi ostali- Šolanje poleg rodnega dela je zelo naporno. To najbolj vedo tisti, ki .so se na ta način že izobraževali. Tak način šolanja terja, da mu tisti, ki se izobražuje, posveti skoraj ves svoj prosti čas. Razen tega pa terja dodatne umske in fizične napore. C e to imamo pred očmi, ko ocenjujemo letošnji uspeh dijakov razreda za odrasle v našem podjetju, potem smo lahko, z njihovim uspehom več kot zadovoljni. KOLIČEVO, MAJA - Društvo inženirjev in tehnikov SRS, v katerem je včlanjena tudi naša tovarna, je v aprilu skupno s potovalno agencijo »Kompas« organizirala obisk velike razstave elektronskih sestavnih delov v Parizu. Kljub sklepu upravnega odbora, ki je določil za obisk razstave dva udeleženca iz Papirnice, ise bo morda pojavilo vprašanje, čemu strokovnjake iz papirne ,industrije pošiljati na ogled elektronike, ko pa je vendar naša osnovna dejavnost proizvodnja kartona in papirja. Prisiljeni smo ugotoviti, da nimamo elektronskih delov le v televizorju v sindikalni sobi, temveč tudi v ojačevalniku razglasne postaje, požarnovarnostni napravi, ki bo pravkar montirana, .nadalje v »Lippke« aparatu, ki registrira gostoto snovi. Medtem se nam na področju uporabne elektronike odpirajo* široke možnosti vgradnje elektronskih delov v aparate novega kotla in avtomatizacija ter regulacija sušilnih valjev na proizvodnih strojih. Omenimo lahko, še elektronske tehtnice, ki bi bile zelo uporabne v našem transportu, pa še razna področja, ki omogočajo človeku olajšanje dela in le kontrolo merilnih instrumentov. Najino potovanje v Francijo se je pričelo v Ljubljani, pravzaprav .z razočaranjem. Ko se je Orient-ex'spres ustavil na ljubljanskem kolodvoru, je vodja potovanja, sicer uslužbenec »Kompasa«, zaman iskal rezerviran vagon za udeležence ekskurzije. Železničarji so neverno odkimo-vali z glavami, kot da jim je (plačana) rezervacija španska vas. Y vagone med zaboje z jajci, kurami, suhim mesom in krompirjem, katero vozijo kmetje iz južnih krajev v Trst, smo se stisnili mi Z našimi kovčki. Objeti z nekoliko neprijetnim ozračjem po čebulii. Že pri odhodu iz Trsta je vlak zvišal br-zino tako, da smo s H20km/h stalno brzeli skozi Padsko nižino. Vreme mam ni bilo naklonjeno, stalno je deževalo, šele prod Brescio, kjer se prične veliko jezero Lago di Maggiore, je tu dn tam pokukalo, sonce izza oblakov in »svetilo lepo zeleno pokrajino. Omeniti moram, da je Padska nižina zelo intenzivno obdelana in vsa prepredena z namakalnimi prekopi. Razen akacije, topolov, vrlbe in ciprese ni videti drugega drevja. Izredno številni so .nasadi topolov, zakaj, dokazujejo mnoge tovarne celuloze ob železniški progi. Tudi obsežna skladišča bukovih drv, ki jih Italijani uvažajo kot les za kurjavo iz naše države, nam ui-s>o ostala nevidna. Delavci so živahno sortirali skladovnice. Na večjih kupih je bil dober les, na mnogo manjših pa izredno grčava 'drva, ki jih bodo verjetno pokurili. Organizacija ekskurzije je ponovno zastala v Milanu. Po programu bi morali tu presesti v spalnike. V začetku ni bilo znakov, da se bo to zgodilo, vendar je težave premagala (tudi) 'ko.nvertibiiina steklenica Badelo-ve slivovke, tako da smo na prebodu iz Italije v Švico že bili v spalnih vagonih. Grozeči bliski z električne lokomotive so od časa do časa razparali nočno nebo, medtem ko je vlakovna kompozicija s 150km/h drvela proti Parizu, kamor smo1 prispeli zgodaj zjutraj. Kratek .sprehod z avtobusom po mestu nam je ob razlagi prijaznega in šegavega šoferja odkril majvečje 'znamenitosti Pariza, Eifflov stolp, Slavolok zmage, palača Chaidot, dvorec in muzej Louvre, cesarski grad Versailles, vse to so enkratna doživetja. Vredno si je ogledati tudi galerije in muzeje z dragocenimi slikami in predmeti. Zelo močan je v Parizu promet. Ceste so enosmerne, parkirni prostori na obeh straneh ulice, prometni policaji strogi a skrajno korektni. Nihče se ne razburja in ne grozi pešcu, ki slučajno ali neprevidno stopi na cesto. Gostota avtomobilov je ogromna; 1 avto na manj kot 4 prebivalce. Samo 500.000' avtomobilov »spi« in garažira čez noč na cesti, ker ni dovolj garaž. Posebnost je podzemna železnica, katere omrežje je dolgo preko 600 km in vas stane karta dj/2 franka, kar je približno 100 din, velja pa il dan za vse proge vključno s prestopi. Uvajajo nove vagone na gumijastih kole-sih.(!),, ki tečejo skoraj neslišno. Trgovine so polne blaga v veliki izbiri in cene so znosne. Francozi so zelo ustrežljivi in delovni. Vendar se z vami pogovarjajo le v francoščini. Na nemščino ne slišijo. Oblačijo se dostojno', a ne ekstravagantno. Pred leti je premier De Ganile zahteval, da očistijo vse hiše in palače, kar daje Parizu danes zelo lep videz. Vendar je vsaj na Pigaltu še vedno stari Pariz. Ta mastna četrt zaživi šele ponoči. Vabljivi pogledi deklet s črno šminkanimi očmi so nekaj vsakdanjega, medtem bo v lokalu Moulin Rouge še vedno plešejo can-can. Pariz je neizmeren in vseh vtisov ni mogoče Obdržati naenkrat. Na razstavi pa pravzaprav o elektroniki ni bilo ne duha me sluha, razen nekaj eksponatov v Siemensovem paviljonu. Ostala večina razstavljavcev svoje aparate komamtira s transisiorji in raznimi drugimi manjšimi ter izpopolnjenimi elementi, kar potrjuje dejstvo, da je tudi ta veja tehnike dosegla lep napredek. NB Priimek in ime Balažič Ivan . Bevk Marko . Breznik Maks . Gorta Stane . Hribar Albin . Iglič Pavel . . Levec Janez . Maselj Peter . Per Janez . . Per Stane . . Prelovšek Franc Us Mirko . . Volkar Martin Volka-r Niko . Lavrič Viktor Pavlič Štefan . Klopčič Miro . Cerar Marjan Poprečna ocena Osn. elek. 5 2 5 4 4 4 4 5 5 5 5 3 .2 3 •4 4 5 3 3,66 Mer. in reg ul. 3 2 4 4 5 4 5 4 5 3 5 4 3 4 3 5 4 4 5,77 Teh- nolog. 5 2 5 5 5 2 5' 2 2 5 4 5 2 5 2 4 5 4 2,85 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 5 5,94 Strok. rač. 4 2 4 2 2 4 5 5 4 5 4 5 Stro- jesl. 5 1 5 5 5 5 4 5 5 4 4 4 5 5 4 4 2 5 5,59 Prak. delo 4 4 5 4 5 4 5 4 5 4 5 4 5 4 4 5 5 4 4,1.1 Ved. 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5.00 Skupna ocena 4 popr. 4 4 4 4 5 4 4 4 4 5,64 Iz ocen je razvidno, da je od 18 dijakov kar devet prav dobrih, sedem je dobrih, edem od-'lioen im eden z .nezadostnim uspehom, ki bo moral polagati popravni izpit. Te ocene so tembolj upoštevanja vredne, ker smo se že v začetku šolanja zmenili s predavatelji, da morajo .znanje dijakov realno ocenjevati, oziroma da ne smemo dajati pozitivnih ocen tistim dijakom, ki ne bodo dobro obvladali učno snov. Poprečna ocena 5,64 je uspeh. Ocene posameznikov pa povedo, koliko je 'kdo bil prizadeven kot posameznik in so v glavnem obratno sorazmerne izostankom s predavanj. Čimveč najdemo ime dijaka zapisano v 'Stolpec .šolskega 'dnevnika za iz- ostanke, tem slabšo oceno ima in obratno. Glede rednega obiska predavanj, posebno pohvalo zaslužijo Janez Levec, Stane Per in Mirko US, saj njihovih imen ne najdemo med izostanka rji. Ge izvzamemo tovariš Franca Prelovška, ki zasluži posebno pohvalo, za dosežen odličen uspeh, potem so ti trije tudi med najboljšimi dijaki. Sicer .pa skupni uspeh razreda ne dopušča, da bi kogar koli posebej hvalili, ker za tak uspeh zaslužijo vsi pohvalo. K uspehu so vsekakor največ pripomogli predavatelji s .skrbno pripravljenimi in dobro podanimi predavanji. Podajanje snovi je bilo otežkočeno, ker nimamo nobenih pravih ponazoril, ., niso najbolj so-takih pogojili se je tista pa, ki so, dabna. V predavatelj moral posebno potruditi, če je hotel doseči, da so dijaki podamo snov osvojili. Tu je še ein moment, ki ga predavatelj mora upoštevati. Dijaki so že odrasli, zreli ljudje, ki si o predavatelju in predavanju ustvarjajo .tudi svojo presojo, ga kritično ocenjujejo, zato ni vseeno, kako predavatelj snov podaja. Če vse to upoštevamo, potem delo predavateljskega .zbora lahko .ocenimo kot zelo uspešno. Gb koncu še lahko samo zaželimo tako učencem kot predavateljem, da šolanje v drugem letniku nadaljujejo z enako voljo in prizadevnostjo in končni uspeh ne bo izostal. m. Poročilo o nesrečah KOLIČEVO, MAJA - V podjetju iso se v aprilu ponesrečili 5 delavci, liz opisa nesreč ugotovimo, da je v glavnem krivec pri nesrečah, na žalost, spet osebni faktor. Kat .prva se je v tem mesecu ponesrečila delavka v dodelavi papirja Marija Kosmatin, oziroma so nesrečo povzročili njeni sodelavci. Na dan i. aprila ,sta se sprla delavca v skladišču gotovega blaga Franc Rusjan ,in Ciril Semprimožnik. Rusjan je zagrabil konec letve in jo zagnal za bežečim Cirilom. V tem trenutku se je z malice vračala na delovno mesto Marija Kosmatin in letva jo je zadela v levo nogo tako močno, da je morala iskati zdravniško pomoč na Polikliniki v Ljubljani. Pri nakladalcih gotovega blaga pride večkrat do prepirov, delavci nagajajo drug drugemu, in sodelavke obkladajo z neslanimi dovtipi. Proti takim izpadom in nekulturnim obnašanjem bi 'morali — najprej — preddelavci skladišča (.sicer pa upravni organi) gotovega blaga ostreje ukrepati. Delavec na lesnem .prostoru Leopold Hajdinjak se je ponesrečil pri dovozu lesa v lesobru-silnico. Zaradi premajhne pazljivosti mm je plato voza pritisnil prste leve roke ob stojalo za skladiščenje lesa. Tovariš Emil Lemut, pomočnik pri prečnem rezilcu, je med obratovanjem odstranjeval letve, ki se je drgnila ob vlečni valj prečnega rezilca. Pri tem delu je prezrl krožni .nož in se je vrezal ua prst. Vzrok nesreče — premajhna pazljivost pri de-hi. Novice s kegljišča KOLIČEVO, JUNIJA — 5. 6. 1965 je bila .odigrana prijateljska tekma med KK Domžale in KK Papirnica Količevo. Takima je bila na kegljišču v Jaršah ln to v disciplini 6 X 150 lučajev mešano. Moštvi sta 'nastopili v nasled- Kaj pa motorna vozila (Nadaljevanje s 5. strani) se knjižijo izdatki te vrste predvsem v .poslovne stroške. Oglejmo si številke naših prevozov. S predpostavko, da morata opraviti oba osebna avtomobila letino vsaj 50.000km, stane prevoz z avtomobilom Fiat 2100 kar 15il din po prevoženem km in 91 din/km za Fiat 1300. Primerjava je tako očitna, da je v okviru gospodarnosti vsaka razprava odveč. Cena prevozov s pol tovornim avtomobilom 1,54 s 115 din po kilometru ni tako boleča, zlasti ker tudi vemo, da je poltovorni avto nujno potreben. O omenjenem problemu je razpravljal upravni odbor Papirnice Količevo na svoji XV. redni seji in 'sprejel soglasen zaključek, da predloži delavskemu svetu sklep za prodajo nerentabilnih motornih vozil. Ozračje razprave bo zelo vroče, kar bo vplivalo na potrditev predloga im že omeinjenega sklepa. Psihoza, da npr. le avtobus v podjetju lahko zagotovi nemotene prevoze članov delovnega kolektiva pa čeprav dražje, je zelo močna. Spomniti pa se moramo, da za pridobljena denarna sredstva, ki bi nastala s prodajo nerentabilnih vozil, lahko mnogo koristneje uporabimo v rekonstrukciji in izboljšavah v proizvodnji, dodelavah in meha-niziranju del, ki se doslej izvajajo ročno ter še na mnogih mestih. Ob vsem tem pa bi bile zagotovljene vse sedanje in bodoče potrebe prevozov po znatno nižji cena. -k- njih postavah: KK Domžale: Junij Vulkan 565 Adolf Šmid 594 Stane Janežič 582 Janez Rajgl 566 Franc Zupanc 552 Peter Zupančič 559 KK Papirnica: Stane Skok 557 Financ Levec 575 Božo Petkovič 565 Ivo Sonc 5.54 Fric Majhenič 607 Vide Vavpetič 609 Končni rezultat tekme se glasi 544 : 34.18 podrtih kegljev v korist Papirnice Količevo. Uspeh kegljačev papirnice Količevo na občinskem sindikalnem prvenstvu KOLIČEVO, JUNIJA - V času od 24. V. do 29. V. je Mo na tri-steznem kegljišču v Jaršah ekipno isindikalno prvenstvo občine Domžale v kegljanju. Pmijavlje-no je bilo 23 ekip, od tega 6 iz Papirnice Količevo, 4 In du pl ati Jarše. 4 Mii n ost roj Domžale.. 4 Melodija Mengeš, 2 Vata Vir, 2 Lek Mengeš, ter ena ekipa Usnjarski tehniknim. Ekipe so štele po tri tekmovalce in vsak od njih je odmetal po 150 lučajev. Papirnica Količevio je prijavila na to tekmovanje 5 moških in eno žensko ekipo. Ekipe so bile sestavljene na podlagi rezultatov, katere so tekmovalci dosegli na predhodnih tekmovanjih ali treningih. Tekmovalni čas je bil razporejen tako, da je vsak dan nastopila po ena ekipa Papirnice Količevo. Težave so bile v tem, da večina kegljačev tekmuje tudi v drugih športnih panogah (nogomet, namizni tenis, šah itd), ki so bile v istem obdobju kot kegljanje. Prvi dan tekmovanja 4. V. je nastopila ženska ekipa Papirnice Količevo. To je bil prvi javni nastop ženske ekipe ,in končal se je z uspehom. Na tem tekmovanju je sodelovalo 19 ekip (4 ekipe iz neznanih razlogov niso nastopile, ena pa je nastopila izven konkurence). Ženska ekipa Papirnice Količevo je dosegla 18. mesto, za njo se je uvrstila še moška ekipa Melodije III. Ekipe Papirnice Količevo so nastopile v naslednjih postavah: A Vide Vavpetič 608 Erič Majhenič 560 Andrej Vavpetič 595 B Vanči Majhenič 563 Ivo Sonc 592 Jože Poljanšek 591 C Božo Petkovič 574 Franc Levec 571 Jakob Lukman 545 D Slavko Pelan 515 Jakob Svetlin 585 Franc Pavli E 550 9. Lado Zahuikovec, Induplati 570, 10. Dane Andromako, Induplati 568 podrtih kegljev. Vsega -skupaj je tekmovalo 57 tekmovalcev, iiz Papirnice jih je nastopilo ,18, od tega jih je kar 7 med prvo deseterico. Lep uspeh je dosegla tekmovalka Papirnice Količevo Iva Zajc, ki je z rezultatom 469 podrtih kegljev osvojila 42. mesto. Konični -rezultati -ekipnega t-ek--miovanja pa ®o: prvo mesto je osvojila A -ekipa Papirnice z xe--z-uitatom 1763 podrtih kegljev, kar je ,za 23 kegljev manj od lanskoletnega tekmovalca. Drugo mesto je osvojila B ekipa Pa- —hu:: ; rrr ■p-p pirnice ,z rezultatom 1746 podrtih kegljev. 3. C ekipa Papirnice 1690 podrtih kegljev, 4. D ekipa Papirnice 1650 podrtih kegljev, 5. E -ekipa Papirnice 1648 podrtih kegljev, 6. Induplati I 1628 podrtih kegljev. nato sledijo: Mlinostroj I 1553, Induplati II 1550, Lek I 1525, Lek II 1498, Induplati III 149-1. Mlinostroj ,1403, Vata 1386, Melodija I 1317, Mlinostroj IV 1286, Papirnica (ženske) 1253 ter Melodija II 1239 podrtih kegljev. Ekipa Induplati, ki je tekmovala izven konkurence, tekmovalci niso bili vsi člani sindikata, je do- Naše ekipe na pohodu IX. pohod po poteh partizanske Ljubljane VEVČE, JUNIJA — Pomemben prispevek k proslavljanju 20. obletnice osvoboditve je bil 9. 5. 1965 IX. tradicionalni pohod po poteh partizanske Ljubljane. Ta veličastna prireditev je znova dokazala, da je želja državljanov predvsem pa mladine, da pomembne obletnice iz časov NOB skupno praznujejo. Tudi letošnja udeležba preko 27.000 pionirjev, šolarjev, mladine in drugih državljanov iz vse naše domovine je s svojo udeležbo ponovno prispevala k utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov. segla rezultat ,1675 podrtih kegljev. Tekmovanje je uspelo, -organizacija je bila na višini, saj je bilo s strani KK Papirnice in KK Induplati vloženega precej truda. Se -posebna pohvala pa gre tovarišu Reberniku, saj je celoten potek tekmovanja vodil tako rekoč sam. Objava rezultatov, podelitev pokalov im plaket pa bo na javni glasbeno zabavni oda ji »Po delu šport in .razvedrilo« in to 26. junija v dvorani Induplati v Jaršah. -ej. Ena od naših ekip, udeleženk pohoda Upoštevajmo navodila KOLIČEVO, MAJA — Kljub izdanim predpisom, navodilom in opozarjanjem, posamezni delavci, ki so se ponesrečili na delovnem mestu, pravočasno ne prijavljajo nesreče pri svojem predstojniku. V tem letu se dogajajo primeri, da delavci prijavljajo nesrečo šele po nekaj dneh ali pa po preteku celega tedna. V tem primeru jim po internih predpisih predstojnik ne more priznati nesreče. Delavec predstojniku dokazuje kako, kdaj in kje se je ponesrečil in tako pride do prerekanja med delavcem in predstojnikom. Da bo tudi pri prijavah nesreč vladal red, posredujemo delavcem zelo važno določilo iz 59. člena pravilnika o HTV, ki se glasi: ■ V vsakem primeru poškodbe — pa tudi pri majhnih praskali — mora poškodovani iskati prvo pomoč takoj v sobi prve pomoči. S tem omogoči sebi ozdravljenje, podjetju pa evidenco, kar je zelo važno za primer, če nastanejo kasnejše posledice. Kdor se ne bo ravnal potem določilu, se mu kasneje ne more priznati obratne ne- sreče. Vsako drugo utemeljevanje se ne jemlje v obzir. H Kdor se toliko ponesreči, da mora iskati zdravniško pomoč, mora zaradi urijave nesreče pri varnostnem tehniku prijaviti nesrečo najkasneje v 12 urah. Če tega ne more sam, pa oseba, ki ve osebne podatke in kako ali zakaj je prišlo do nesreče. H Vsak zaposleni, ki ima podrejeno osebo, je dolžan in odgovoren, da se njegovi podrejeni ravnajo po predpisih in navodilih glede varnosti pri delu, kot predpisujejo pravilniki o varnosti pri delu. Od časa do časa so dolžni preveriti poučenost podrejenih o najosnovnejših navodi-lih o varnosti pri delu. ■ Nesreče na poli z dela ali na delo so tiste, ki se pripetijo na ustaljeni poti in v času, ki ga normalno potrebuje od doma do kraja zaposlitve. Nesrečo se mora prijaviti takoj, najkasneje pa v 12 urah od časa, ko se je zgodila. Vseli kasnejših prijav se ne more upoštevati, razen, če je nesreča tako težka, da je ponesrečeni odpeljan v bolnišnico. Nesreče na poti na delo in z dela Sandi Rihtar 546 Stane Skok 537 J amez Mežan 565 Ženska ekipa Milena Pančur 391 Branka Srebotnjak 393 Iva Zajc 469 Vrstni red posameznikov na tem tekmovanju pa je naslednji: 1 2 3 4 5 1. Vide Vavpetič, Papirnica 608, 2. Andrej Vavpetič, Papirnica 595, 3. Ivo Sonc, Papirnica 592, 4. Jože Poljanšek, Papirnica 591, 5. Jakob Svetlin, Papirnica 585, 7. Božo Petkovič, Papirnica 574, 8. Franc Levec, Papirnica 571, Mladina iz našega aktiva je tudi sodelovala na pohodu. Vevški mladinci so na 15 km dolgi progi takole sodelovali: 1. ekipa: Simo Vujasin, Drago Ko-raič, Ismet Huskič, Alija Jušič in Martin Muc; II. ekipa: Majda Hu-jan, Zlato Kodič, Gabrijel Vidic, Andrej Trtnik in Savo Spremo; III. ekipa: Franc Kobe, Metod Plešnar, Milan Garbajs, Marta Zabukovec in Sajli Predojevič; IV. ekipa: Ranko Vinčič, Nedeljko Dragolovič, Boris Erbežnik, Alojz Medved in Anton Franc. Pohod je bil izredno dobro organiziran, razpoloženje udeležencev pa je nedvomno dokazalo, da so takih srečanj veseli. MEDVODE, MAJA - Nesreče delavcev na poti na delo im z dela so bile pred nekaj leti pravzaprav zelo redke, zdaj pa jih je vsako leto več. V letu 1965 sta se v naši PE dogodili samo dve nesreči na poti na delo oziroma z dela. V prvem primeru je težko dokazati glavni vzrok, vendar obstaja manjša verjetnost, da je k nesreči morda samo delno pripomogel tudi alkohol. Poškodbe so bile sicer manjše, vendar pa so bile sekundarne posledice usodne. V drugem purmemi pa je botrovala neprevidnost. Poškodba ise je dogodila pri prehodu preko železniške proge. Ta poškodba bi se lahko končala še precej hiije, ker je nevarnost na tem mestu velika. Tu ni samo neprimeren, temveč tudi zelo nevaren prehod preko železniške proge, upoštevajoč še sorazmerno precejšnjo hitrost vlakov, ki vozijo na tem debi proge. Stanje pa se je v letu 1965 vsaj številčno še precej poslabšalo, saj smo zabeležili že 7 primerov nesreč pa poti na delo in iz dela. Lahko ise z izjav sklepa, da je bila v treh primerih osnovni vzrok prevelika hitrost vožnje z motornim kolesom ali bdciklom. Samo v enem primeru je bila kriva druga oseba za nesrečo. T treh primerih pa so lahko vzrok izredne razmere (poledenelost ceste). To velja le za pešce. V letošnjem letu so se pripetile od skupno 15 nesreč v prvih štirih mesecih tri nesreče na poti na delo in z dela. V vseli treh primerih so se ponesrečeni vozili z motornim kolesom ali bi-ciklom. Ker prav ta vrsta nesreč kaže nenehno tendenco večanja, (mislim, da je potrebno, da vsak pri .sebi in pa seveda v kolektivu posvetimo temu [problemu več pozornosti. Vsekakor pa ne moremo za to zadevo kriviti samo človeka. Upoštevati moramo več faktorjev. Eden glavnih je predvsem ta, da se število motoriziranih članov kolektiva veča skoraj vsak dan. S lem pa bi se marala večati zavestna disciplina ivoznikov, ki pa vsaj v nekaterih primeirih še ni dosegla ustrezno raven. Tu lahko ugotovimo tndi to, da se je tudi piri nas pričela razširjati modema bolezen, ki dima kot osnoven znak dirko za časom. Vse to pa zahteva določene pogoje, predvsem sposobnost voznika in vozila, stanje naših cest itd. Za zmanjšanje nesreč na poti na delo in z dela pa lahko marsikaj ukrenemo s: — prometno vzgojo članov, — poostreno disciplino uporabnikov cest. — podrobnejšo [raziskavo vzrokov nastankov teh nesreč. Vlado Buh Tudi pionirji so sodelovali na pohodu S strelskega tekmovanja mladincev v letnem kopališču na Vevčah Sitova skupina in tvorba papirnega traku na situ papirnega stroja Piše Božo Iglič (Drugo nadaljevanje) Iz naslednje slike 8 je razviden različen natočni kot papirne suspenzije v odvisnosti od lege iztočne rege in sitove mize. Slika 8 Slika 9 Slika 10 Iz slike 8 a je razviden natok s konvergentno oblikovano na-točno rego, iz slik b in c pa ureditev modernega natoka z možnostjo vertikalnega spreminjanja iztočne rege in podaljšanja spodnjega dela le-te. S spreminjanjem teh elementov je torej mogoče daljnosežno vplivati na hitrost odvodnjavanja na prsnem valju. Slika 8b kaže okrepljeno odvodnjavanje na prsnem valju. S spreminjanjem lege spodnjega dela iztočne rege in z ustrezno namestitvijo sitove mize lahko vplivamo na stopnjo odvodnjavanja na prsnem valju, kot je to razvidno iz slike 8b in c. Čeprav imamo torej široke možnosti (vplivanja na hitrost odvodnjavanja že na samem prsnem valju, pa se morajo te možnosti podrediti tehnološkim in kakovostnim zahtevam. Okrepljeno odvodnjavanje na samem prsnem valju ima za posledico osiromašenje spodnjih plasti papirja, predvsem na drobnih vlaknih ter polnilih in barvilih, kar ima nujno za posledico nastopanje dvostranosti papirnega lista. Ta pojav je zlasti očiten pri močno obteženih papirjih, papirjih torej z visokim odstotkom polnil, pri sred-njefinih papirjih, optično beljenih papirjih in obarvanih papirjih. Zato bomo pri vseh teh papirjih odstopili od pojačenega odvodnjavanja na prsnem valju in vodili natok papirne suspenzije tako, da bo prišel sesalni učinek prsnega valja čim manj do izraza. Način natoka vpliva tudi na druge lastnosti papirja, npr. na razmerje med vzdolžno in prečno utržno dolžino, raztez-nostjo in poroznostjo papirnega lista. S povečanjem intenzivnosti odvodnjavanja na prsnem valju raste razmerje med vzdolž-»-no in prečno utržno dolžino ter ““razteznostjo kot tudi poroznostjo papirnega lista. Nadalje vpliva hitrost odvodnjavanja tudi na pregled papirja in to zlasti pri pusto mletih papirjih. Pri teh je cesto treba hitrost odvodnjavanja celo 'zavirati. Iz tega razloga je izvedba sitove mize same lahko različna. Izvedena je lahko kot polna z gumi prevleko, ali pa kot sesalna omara z gornjo perfori-rano ploščo. Sitova miza je napolnjena z vodo in lahko v njej uravnavamo podtlak. Da zmanjšamo hitrost odvodnjavanja, zlasti pri hitro tekočih in širokih papirnih strojih, kjer imajo' register valji velik premer in so nameščeni v večji medsebojni razdalji, vgrajujemo često med prve register valje posebne ozke So mm 4152n)jmin \2SSinfmn f- iS7mlmin £16 m [min 'f(2m[min sitove mize, ki preprečujejo na eni strani poveš sita, na drugi strani pa zmanjšujejo hitrost odvodnjavanja. Namestitev takšne mize je razvidna iz slike 9: Nadaljnji elementi, ki pospešujejo hitrost odvodnjavanja, so register valji. Njihov učinek raste s hitrostjo papirnega stroja in !z njhovim premerom. Učihko-vanje register valjev na odvodnjavanje je v tem, da ustvarjajo med sitom in površino svojega plašča določen podtlak, zara- szj; Slika 12 a) register valji, h) letve O'oairo It % Vt\ 12 1o- 8 k 4o°$£ Sulfjt o,25seL [odito 13 0,2 aia Ib- cfrato ik 0,6 aia 12- oj at a 1o- 8 e- lo ko tc So *oo sulfil 0,23 ek. 0,2 ato o.kaia o,6 ata o,Sata 'to Ibo Ibojtfgm Slika 13 Slika 11 di česar pride do odsesavanja vode iz plasti papirne suspenzije oziroma iz papirnega traku. Poleg tega pozitivnega učinka pa imajo register valji na tvorbo papirnega traku tudi negativni učinek. Na površini plašča register valjev ostane namreč zaradi adhezije tanka plast vode, ki jo nato register valji prinesejo s seboj ponovno na sito. Poleg vode prinašajo v rego med sitom in njihovim plaščem tudi tanko plast zraka, ki učinkuje prav tako negativno na tvorbo papirnega lista. Pojav je zelo dobro viden kot »izboklina« na snovi preko cele dolžine vsakega register valja. Naveden učinek je tem bolj očiten, čim večja je hitrost papirnega stroja ter je diagramsko prikazan na sliki 10: Razen tega pride zlasti pri visokih hitrostih papirniih strojev do tega, da brizga na enem register valju iz papirne snovi odstranjena voda na sosednji register valj in povzroča .s tem večje motnje pri tvorbi papirnega lista. Da to preprečimo, vgradimo med dva sosednja register valja posebne pločevine. Za te pločevine je zlasti važno to, da so po celi dolžini oziroma širini sita enakomerno oddaljene od sita. Če ni tako, pride do neenakomernosti odvodnjavanja in s tem do motenj v tvorbi papirnega lista. Namestitev je razvidna iz slike 11. Močan sesalni učinek register valjev povzroča tudi dvostranost papirja, zlasti pri velikih hitrostih papirnih strojev. Da zmanjšamo ta sesalni učinek, vrežemo v njihov gumijev plašč po obodu utore. Takšne register valje vgradimo zlasti na začetku sitove skupine tam, kjer je količina vode v papirni snovi še zelo velika in kjer pride njihov sesalni učinek najbolj do izraza. Zaradi močnega sesalnega učinka zlasti pri zelo hitro tekočih papirnih strojih pride do določenega poveša sita. Ker podpritisk v zelo kratkih časovnih intervalih popušča, nastopi hitro nihanje sita, kar ima za posledico brizganje vode iz papirne snovi in s tem velike motnje pri tvorbi papirnega lista. Tudi ta pojav lahko preprečimo tako, da vgradimo v register skupino register valje, katerih plašč ima na površini utore. Negativne strani učinkovanja register valjev lahko preprečimo, ak® namesto njih vgradimo v register skupino posebne konstruirane letve, pri katerih lahko spreminjamo kot med sitom in njihovo površino. S tem vplivamo na stopnjo odvodnjava-nja. Učinek register valjev ter letev ma tvorbo papirnega lista je razvidna iz slike 12. loo too Soo ¥oo Soc boo fov 6oa ‘Joo o, e ata. ooso,i o,z oj ob seL Slika 14 Kot je razvidno iz obeh krivulj, imamo opravka pri letvah samo s sesanjem in praktično popolnoma odpade nadipritisk, ki ga ustvarjajo register valji z vračanjem vode, ki se nahaja na površini njihovega plašča. Večina papirnih strojev jc opremljenih z napravo za tresenje sita. Učinek te naprave je v tem, da izboljšuje pregled papirja pod pogojem, da vsebuje papirna snov dovolj dolgo za- dostno količino vode, v kateri imajo vlakna možnost gibanja in enakomernejšega razporejanja. Zato je pri pusto mleti papirni snovi mnogo težje vplivati s tresenjem na pregled, kot pri mastno mleti papirni snovi, ki počasneje oddaja vodo. Tresenje pa je poleg tega učinkovito samo do hitrosti papirnega stroja 200m/min oziroma največ 250m/ min. Pri tej delovni hitrosti pote-(Nadaljevanje na 9. strani) Trodiengshali l0(0} is a n £o IS ■te 17 IG t 'TS/lrn 1ovLlm-//™Llnt. sr £A ‘SS. . 10 O m/m iti re-GSg/m Trockengehalt IooLJ^^I^ 'IS-*- looUrp* / 3o0SH So m'm in £4 -s&gltrt1 Solu g* on&nbreiiv SZomm l/c/Luu/vLctit Htp Slika 1? TrDC'k©n«)eHcil+ £%J u /t< JS 4>S ££ UaliUunjlejtUtp 3o'£0. , 7 rS-£&$/»? Sonl+riln bot. Sauar^i/tibreitg -SGom^ -- es- 6ag/n foom/nj/n i 1 tn1. Sduorong/tbfp/be /£. 7G)o 7So Slika 18 loo tS° £°° i^° L uUm 4/1^^. [L Irh] (Nadaljevanje z 8. strand) ka odvodnjavanje namreč že tako hitro, da je vsako tresenje praktično Ibrez učinka. Pri teh relativno visokih delovnih hitrostih je iztočna hitrost papirne s-uspenizije že tolikšna, da so vlakna usmerjena predvsem v smeri toka. Zaradi hitrega od-vodnjavanja je samo s tresenjem torej nemogoče .spremeniti njihovo lego. To je mogoče doseči le z uravnavanjem hitrosti na.to.ka papirne suspenzije na sito. Ako je ta večja, kot pa je hitrost sita, da papirna snov naloga na sito, tedaj pride do poudarjene prečne usmeritve vlaken in obratno, pri natočni hitrosti, ki je manjša kot hitrost sita, prevladuje vzdolžna usmeritev vlaken v papirju. Gostota papirne suspenzije na koncu register iskupine se giblje med 2,5—4,0°/(), kar je odvisno od vrste papirne snovi, njene stopnje mletja, dolžine register skupine oziroma sita sploh ter od hitrosti, pri kateri se je papir izdeloval. Za nadaljnje odvodnjavanje ne zadošča več samo sesalni učinek register valjev, ampak je v papirni stroj vgrajeno določeno število sesalnih omar. Njihovo število je različno, odvisno predvsem od vrste papirja, za katerega izdelavo je papirni stroj predviden. Od zelo pusto do zelo mastno mletih papirjev se spreminja število sesalnih omar od 2—8, pri čemer zadoščata pri pusto mletih papirjih dve sesalni omari in je pri zelo mastno mletih papirjih potrebno 8 sesalnih omar. Učinek sesalnih omar sloni na podpritisku, ki ga ustvarjamo v njih s tam, da odvajamo vodo in zrak bodisi s pomočjo barometrskih cevi bodisi z vakuumsko črpalko, ali pa odvajamo, kar ie zlasti potrebno pri hitro tekočih papirnih strojih, ločeno vodo preko barometrskih cevi in zrak s pomočjo vakuumske črpalke. Zaradi postopnega odvodnjavanja papirne snovi je potrebno, da podpritisk v sesalnih omarah počasi stopnjujemo, s čimer preprečimo dvostranost papirja, tako v pogledu barve kot tudi kle-jenja. Na delo sesalnih omar vpliva več faktorjev, kot so gramska teža papirja, stopnia mletja, višina podpritiska v sesalnih omarah in čas sesanja. Miiller — Rid in B. Pausch, pred mjima pa tudi drugi: Nordman, Brecht in Gesspaok ter Braune in Oskars-son so poskušali najti medsebojno odvisnost prej navedenih količin. Miiller — Rid in Pausch sta delala ma posebnem stationar-nem aparatu, ki je bil prirejen tako, da so se poskusi kar najbolj prilagodili dinamičnemu poteku odvodnjavanja ma situ papirnega stroja. Rezultati poskusov so pokazali, da z rastočo gramsko težo papirja raste tudi končna abs. suhota papirnega lista do neke določene gramske teže, na kar pri nadaljnjem porastu te teže zopet upada. Iz naslednje krivulje (slika 13) je razviden potek absolutne suhote Papirnega lista v odvisnosti od gramske teže in podpritiska pri konstantnem času sesanja 0.2 sek in stopnji mletja 40° SR oziroma pri ekstremno visokih gramskih težah 16° SR. Iz poteka krivulj je razvidno, da pri isti višini podpritiska absolutna suhota papirja z gramsko težo najprej rase, dokler ne doseže določene maksimalne vrednosti, nakar z rastočo gramsko težo zopet upada. Takšen Potek je bolj izrazit, čim višji je podpritisk. Pri ekstremno visokih gramskih težah in nizki stopnji mletja pa prihaja mor. pri odvodnja-vanju celuloze vpliv višine podpritiska vedno manj do izraza ter je možno zvišanje 'absolutne suhote doseči samo z znižanjem Porozitete celuloznega traku, kar izvršimo s pomočjo egouter-nega valja, ki teče po celuloznem traku pred sesalnimi omarami ali pritisnega valja, ki teče po celuloznem traku pred si-tovim sesalnim valjem. Podobno je tudi pri papirjih z zelo nizko gramsko težo. kjer je možno doseči povečanje podpritiska v se- salnih omarah in sitovem sesalnem valju le na ta način, da zmanjšamo njegovo poroziteto z egouterjem pred sesalnimi omarami in pritisnim valjem pred sitovim sesalnim valjem. Stopnja mletja vpliva prav tako na absolutno suhoto papirja in sicer v območju nizkih stopenj mletja Ib—40® SR raste absolutna suhota z rastočo gramsko težo. V območju visokih stopenj mletja okoli 60° SR pa poteka odvodnjavanje .papirne snovi z nizko gramsko težo približno do enake absolutne suhote kot pri papirni snovi, katere stopnja mletja je nižja, npr. okoli 40®SR. Tako kot imamo pri gramski teži in določenem podpritisku v sesalnih omarah neko optimalno gramsko težo, pri kateri doseže absolutna suhota papirnega lista naj višjo vrednost (glej sliko 15), imamo tudi pri odvisnosti absolutne suhote od stopnje mletja podoben potek krivulje, ki daje pri neki določeni stopnji mletja pri sicer konstantnem podpritisku in gramski teži najvišjo absolutno suhoto. Močno mlete papirne snovi z visoko gramsko težo dajejo slabše rezultate absolutne suhote kot srednje mlete pri srednji gramski teži. Prav tako so rezultati slabši pri zelo pusti papirni snovi in nizki gramski teži. Z rastočim podpritiskom v sesalnih omarah raste absolutna suhota papirja in z njo tudi količina potrebnega zraka. V diagramih (slika 14 in 15 — oznaka a) so nanesene krivulje absolutne suhote papirja gramske teže 50 g/tn2 iz sulfitne celuloze, stopnje mletja 40° SR in časopisnega papirja s stopnjo mletja 67° SR v odvisnosti od časa učinkovanja pri različnih podpritiskih. Oba diagrama z oznako b kažeta porabo zraka kot funkcijo podpritiska in časa učinkovanja za isti vrsti papirja. Iz diagramov je razvidno, da praktično pri vseh podpritiskih raste absolutna suhota papirja z daljšim časom učinkovanja podpritiska iin sicer je ta porast tem liolj očiten, čim višji je podpritisk. Prav tako raste tudi poraba zraka v omarah. Iz obeh krivulj za isto vrsto papirne snovi je možno videti ekonomičnost dela sesalnih omar. Vzemimo npr. papir iz sulfitne celuloze s stopnjo mletja 40° SR in podpritisk 0,6 atm. Pri času učinkovanja 0,3 sek znaša absolutna suhota papirja 14,5% in poraba zraka 5.51/dm2. Ako povečamo podpritisk na 0,4 atm, bo potreben za dosego iste absolutne suhote čas učinkovanja samo 0,2 sek in poraba zraka se bo zmanjšala ma 4.51/dm2. Pri še večjem povečanju podpritiska na 0.2 atm bomo dosegli absolutno suhoto papirja v času učinkovanja, ki je’ krajši od 0,1 sek in poraba zraka se bo zmanjšala na 31/dm2. Iz tega primera je razvidno, da je možno pri povečanem podpritisku s papirnim strojem hitreje in eko-nomičneje obratovati. Iz istega primera je razvidno, da nam podaljšanje časa učinkovanja, torej znižanje hitrosti papirnega stroja od 0,3 na 0.4 sek pri nespremenjenem podpritisku praktično me prinese nobenega povišanja absolutne suhote papirja, pač pa večjo porabo zraka od 5,51/dim2 na 71/dm2. Pri visokih 'delovnih hitrostih papirnih strojev in visokih podpritiskih v sesalnih omarah nastopi zelo močno trenje med sitom in letvami na sesalnih omarah. Da se to trenje zmanjša, uporabljamo danes posebne letve iz umetne mase, ki vsebuje določeno primes molibden disul-fida (Molikota), ali pa posebno konstruirane sesalne omare tipa Rotabelt, pri katerih ne pride do neposrednega trenja sita ob sesalne omare, pač pa teče med sitom in sesalnimi omarami po celi širini sita brezkončen gumijasti trak z regami. Podpritisk v sesalnih omarah povzroča pri-lepljenje sita na gumijasti trak, zato teče ta skupno s sitom preko sesalnih omar. Takšne sesalne omare se dobro obnesejo’ pri nizkih in srednjih hitrostih papirnih strojev, medtem ko za visoke hitrosti nad 600m/imin njihova uporaba ;ne pride v poštev. Po sesalnih omarah ima papirni trak absolutno suhoto med 10 in 12%. Pri starejših papirnih strojili je prešel na gaučno stiskalnico, pri modemih papirnih strojih pa teče preko sitovega sesalnega valja, kjer se poveča njegova absolutna suhota na 18—22%. Pogoji dela sesalnega valja so podobni pogojem pri sesalnih omarah. Sitov sesalni valj se sestoji iz luknjičastega plašča in običajno dveh sesalnih komor, zlasti če obratuje papirni stroj z večjo delovno hitrostjo. V prid je nižji, v drugi pa višji podpritisk. Odvisno od gramske teže papirja, stopnje mletja ter de- lovne hitrosti stroja vlada v komorah podpritisk med 0,6 in 0,2 atm. Pri zelo visokih delovnih hitrostih je za dosego dovolj visoke .absolutne suhote in s itam dovolj visoke mokre odpornosti papirja potreben višji podpritisk. Delovanje sitovega sesalnega valja je v tem, da potegne Dodpritisk, ki vlada v sesalnih komorah določeno količino vode iz papirnega traku oziroma kapilar vlaken, ki papirni trak sestavljajo, v luknjice plašča sesalnega valja. To vodo nato zaradi centrifugalne sile pa spet izvrže, ko plašč zapusti sesalni komori. Le manjši del vode v obilki vodnih kapljic in vodne pare odhaja skupno z zrakom v ločilnik pred vakuumsko črpalko. Za delo sesalnega valja so po O. Braumsu in R. Oskarissonu važni širina sesalne komore oziroma čas sesanja, količina zraka in podpritisk v sesalnih komorah. Medtem ko čas sesanja oziroma širina sesalne komore pri nekem 'določenem podpritisku le v ozkih mejah vpliva na doseženo absolutno suhoto papirja, pa je ta v večji meri odvisna od količine zraka in podpritiska v sesalnih komorah. Diagrama na slikah 16 in 17! Iz diagramov lahko povzamemo, da bo pri neki konstantni količini zraka absolutna suhota papirja tem večja, čim1 večji bo podpritisk, da pa istočasno pri nekem določenem podpritisku prevelike količine zraka le zelo ooasi povečujejo absolutno su-oto papirja. V principu so za delo sesalnega valja ugodnejši visoki podpritiski im relativno nizke količine zraka kot obratno. Iz diagramov (slika 18) je razviden odločujoči vpliv podpritiska na absolutno suhoto papirja. Absolutna suhota papirja raste pri konstantni količini zraka linearno z rastočim podpritiskom. Z rastočo količino zraka pri sicer istem podpritisku pa je porast absolutne suhote nižji, tako da je praktično negospodarno povečevati količino zraka preko neke optimalne količine. Po prehodu sitovega sesalnega valja ima papirni trak tolikšno absolutno suhoto in s tem zadostno mokro odpornost, da ga je mogoče prosto odpeljati. Le pri nizkih gramskih težah in visokih delovnih hitrostih mokra odpornost papirnega traku me zadošča za prosto odpeljavo in je potrebno uporabljati posebne tako imenovane pick-up naprave, ki omogočajo nemoteno prevajanje papirnega traku s sita na prvo mokro stiskalnico. Iz proizvodnje Ne vem, zakaj se tako jezite na ta ubogi sesalni valj! Meni pa le prav pride! MLADINCI, POZOR! Papirnica Količevo bo v šolskem letu 1965/66 vzela v uk in šolanje mladince, ki so uspešno končali osnovno šolo, za naslednje poklice: 1. električar........................1 2. vodoinstalater....................1 3. kovinostrugar......................2 4. ključavničar ......................3 5. papirničar.........................4 Mladinci, ki se prijavljajo za poklice pod 1., 2., 3., 4., se bodo učili v ustreznih delavnicah podjetja in strokovnem izobraževalnem centru v Domžalah. Mladinci, ki se prijavljajo za poklic papirnioarja, se bodo šolali v šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani. Šolanje traja 2 leti. V času šolanja imajo dijaki zagotovljeno internatsko oskrbo v Ljubljani. Stroške internata in šolanja krije podjetje. Razen tega dijaki dobijo štipendijo. Vajenci imajo urejene nagrade po 147. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. Letošnja akcija za varnost prometa 1. VI.—31. VIII. 1965 KOLIČEVO, JUNIJA — Že leta nazaj prirejamo v naši državi akcijo o varnosti prometa na .cestah. Letošnja akcija je po odločitvi zveznega sveta za varnost prometa posvečena varnosti »Vse za pešca in ikolesarija«, ki bo trajala od it. 6. do 31. 8. 1965. V času te akcije bodo društva AMD, LT in Zveza šoferjev in ■mehanikov naše pešce, kolesarje in avtomdbiliste seznanjali z novim zakonom o prometu, predvsem pa iz določili, ki se tičejo pešca in kolesarja. Novi zakon o varnosti prometa na javnih cestah med ostalim določa, da morajo pešci na odprtih cestah hoditi po levi, tako da gledajo vozila, ki jim prihajajo nasproti. V zvezi is tem bomo morali spremeniti dolgoletno navado. V času predvidene akcije »vse za varnost pešca in kolesarja« bo tudi LT podjetja organizirala predavanja o varnosti na cestah s predvajanjem .strokovnih filmov. Predavali bodo strokovnjaki s tega področja in zato že sedaj vabimo člane kolektiva, da se teh predavanj udeležijo v čim večjem številu. V levem magičnem kvadratu vodoravno in navpično: 1. oprava, 2. mesto v Makedoniji z razvito tobačno industrijo, 3. hrvaitsko mesto s tovarno papirja, 4. vojvodinsko mesto v bližini Zrenjanina, S. luščina, otrobi, 6. priprava, stroj. V desnem magičnem kvadratu vodoravno in navpično: 1. nesložnost, razprtja, 2. majhen otok v skupini Sund-skih otokov (severno od otoka Timor), 3. hrvatsko mesto s tovarno papirja, 4. mesto v Južnoafriški republiki, izvozna luka za premog, 5. gorska, planinska vila (dvojina), 6. oblic, rampa, del pločnika. V srednjem, črtkanem delu lika vodoravno: 1. enota za merjenje jakosti električnega toka, 2. italijansko mesto zahodno od Modene, s katerim ima Ljubljana prijateljske stike; tudi najmlajši slovenski šahovski velemojster, 3. moško ime, 4. avstrijski nogometni iklub, 5. mesto v Nevadi (ZDA), 6. moški pevski glas. Črke na poljih s kvadratki, hrane od zgoraj navzdol, dajo plin, ki se pomešan z butanom uporablja za gorivo v gospodinjstvu. Drobne iz Vevč VEVČE, JUNIJA — Po dogovoru z avstrijsko tovarno »Papier-fabrik Laakichen« bodo odšli na enomesečno strokovno izpopolnjevanje nekateri naši delavci iz ožje proizvodnje: Adolf Žibeirt — strojevodja, Ivam Kramarič — I. pomočnik, Ludvik Miklič — II. pomočnik, Franc Udvanc — paznik, Miha Prusnik — priprav-Ijalec .snovi im Mirko Skvarč — previjalec papirja. Pričakujemo, da bodo omenjeni tovariši z zamimanjem ugotavljali in izmenjavali izkušnje pri delu v nam sorodnem inozemskem podjetju. VEVČE, MAJA — Naša ekipa je sodelovala na sindikalnem tekmovanju, ki ga je organiziral ObSS občine Mosite-Polje v čast 20. obletnice osvoboditve. Tekmovanje se je začelo 19. IV. 1965, udeležilo pa se ga je 8 ekip iz naše občine. Naši so nastopili v postavi: Bohorič, Mešič, Ulčakar, Žibert in Potočnik. V prvem kolu smo zmagali proti SAP s 4:1; v tem dvoboju edino Potočnik ni imel sreče. Slabše pa nam je šlo. v drugem kolu, kjer ob remi rezultatu iz Železnico Moste nismo izpolnili pogoje za nadaljnje tekmovanje. Rezultati 2- kola: ,1. Bohorič : Pečaver 0:1, 2. Mešič : Centrih 1 : 0, 3. Žibert : Bole 0:1, 4. Uršič : Samsoni K> : RS, 5. Ulčakar : Čepon 1 : 0. Rešitve pošljite najkasneje do 10. VII. 1965 na naslov: Uredništvo »Našega dela«, papirnica Količevo, pošta Domžale. Izmed reševalcev s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 nagrajencev: prva nagrada 3000 din druga nagrada 2000 din tri nagrade po 1000 din Rešitev to imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki »Našega dela«. Pravilna rešitev magičnega lika iz 5. št. »Našega dela«: 1. globina, 2.. kolofonija, 3. profilaksa, 4. izboljšava, 5. prinašanje, 6. onikanje. IS Komisija na Količevem je izmed 38 poslanih rešitev izžrebala naslednje nagrajence: 1. Slavica Kvartuh, Papirnica Vevče, ki prejme 3000 din 2. ing. Miha Svetlin, Papirnica Količevo, ki prejme 2000 din 3. Ivica Kaplja, Papirnica Količevo, ki prejme 1000 din 4. Mirko Bergant, Papirnica Količevo, ki prejme 1000 din 5. Brani Marinček, Papirnica Količevo, ki prejme 1000 din KOLIČEVO, JUNIJA — Pone- kajmesečnem .premoru se zopet oglašam. Šahovska rubrika je v nekaj zadnjih številkah izostala zaradi nesoglasja z uredniškim odborom. Sedaj se je stanje nekoliko izboljšalo, zato upam, da ho naša ‘rubrika v bodoče zopet redno vsak mesec .obveščala ljubitelje šahovske igre o najnovejših dogodkih šaha v naših kolektivih in okolici. V mesecu maju je bilo v okviru sindikalnih /športnih iger občine Domžale odigrano tudi šahovsko prvenstvo ekip sindikalnih podružnic domžalške občine. To tekmovanje je postalo že itra-dioionalno. Letos se je udeležilo 6 ekip. Vsaka ekipa je štela šest igralcev. Ekipa Papirnice Količevo je nastopila ;v okrnjeni postavi, saj sta manjkala dva .stalna igralca našega moštva Ivo Sonc in Ljubo Milič. Kljub temu so se naši igralci dobro borili in uspeli zadržati prvo mesto, čeprav je v začetku kazalo, da bomo morali naslov prvaka prepustiti ekipi Mlinostrojn. Končni vratni red je naslednji: 1. Papirnica Količevo 15„5 točk, 2. Mlin os troj 11 točk, 3. Strok, izobr. center 5 točk, 4. Melodija Mengeš 4,5 točk. Ekipi Induplati Jarše in Usnjarskega tehnikama sta po prvih dveh kolih odstopili, kar 'kaže na slabo disciplino in neresnost igralcev omenjenih ekip. Naše moštvo je s posameznimi ekipami doseglo naslednje rezultate : Papirnica : Mlinostroj 4:2. V tem dvoboju je igralo samo 5 naših igralcev. Zmagali so Vavpetič, Laznik, Koncilja in Hribar, izgubil pa je Skok, ki pa je imel med igro nekajkrat možnost, da takoj odloči partijo v svojo korist, vendar vseh teh možnosti ni izkoristil. Opravičuje ga le časovna stiska. Papirnica : Melodija 5,5:0,5. Zanimivo je, da sta na ta dvoboj obe ekipi prišli samo s petimi igralci, zato sta se kapetana ekip domenila, da si na manjkajoči deski razdelita točko. V vseh drugih igrali iso bili igralci Papirnice boljši in zasluženo zmagali. Papirnica Strok, izobr. center 6:0. Že sam rezultat nam dokazuje, da nam nasprotnika niso bili dorasli. Nekaj težav sta imela le Skok in Hrabar na zadnjih dveh deskah. Naš vtis pa je bil, da je nasprotno moštvo taktično sestavilo svojo postavo, tako da sta na zadnjih dveh deskah igrala najmočnejša igralca. S tem uspehom smo zopet dokazali, da v naši občini še nimamo resnih konkurentov. Šahovski klub Domžale bo tudi letos organiziral spominski šahovski turnir »Hering-Zupančič«, na katerem sei bodo v dveh ;sku-pinah pomerili igralci iz Ljubljane. Kamnika. Domžal in okolice. O rezultatih bomo verjetno že poročali v naslednji številki. Tokrat objavljamo zanimivo pozicijo, ki je nastala v partiji Bračič—Sonc na lanskem turnirju. Sonc je kot črni z efektno kombinacijo prisilil nasprotnika k predaji. Upam, da tudi vam ne bo pretežko najti najhitrejšo, pot do zmage. Pozicija: beli: Khl, Del, Tfl, f5, Lb2, Sf2, Pa4, b4, c4, c5(, g2, h2. črni: Kc8, Dc6, Td2, g8, Le6, e7, Pa6, b7, e5, f4, f6, h6. Črni na potezi zmaga! V. V. MAGIČNA KVADRATA Z IZPOLNJEVANKO 1 2 3 4 5 ! 6 □ —i ^: 2 3 4 5 6 2 1 □ 2! 1 3 1 □ ! 3! 4 1 1 □ 4 ! 1 5 □ 1 5| 6 1 i □ 6 ! 1 KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE V mesecu maju 1965 prišli: Zoran Pirc, šef vzdrževanja Slavko Gomsi, nanosilec na holand-cih Franc Stražišar, strugar IV. Filip Jančar, vratar pri str. vhodu Andrej Alič, kurir Marija Melj o, pom. kuharice Feliks Vidrgar, vodja letnega kopališča Odšli v maju 1965: Marija Dolar, sporazumno Slavko Gomsi, odšel v 1-mesečni poskusni dobi Jože Mahkovic, odšel v JLA Franc Stražišar, odšel v I-mesečni poskusni dobi Frančiška Logar, sporazumno Andro Koprivnj ak, sporazumno JANEZ PETERNELJ MEDVODE, JUNIJA - Dne 17. junija 1965 je kolektiv poslovne enote Celuloza Medvode pospremil na zadnji poti dolgoletnega člana kolektiva tovariša Janeza Peternelja, pripravljavca kisline. V tovarni je bil zaposlen od leta 1928 ter je prekinil zaposlitev le od avgusta 1944 do novembra 1945, ko se je aktivno vključil v NOV. V 55. letu starosti, ko je bil še poln življenja in volje do dela, je zahrbtna in neozdravljiva bolezen iz naše srede iztrgala moža, resnične- ga delavca, kateremu je bila vedno na prvem mestu dolžnost in delo. ki se ni ustrašil tudi najslabših in najtežjih pogojev na delovnem mestu ter bil vedno pripravljen delati za skupnost, za kolektiv. Ves čas po osvoboditvi je delal v stari piritni peči kot »lugar«, vodja piritne peči, v kateri so bili dejansko najtežji in tudi zdravju škodljivi delovni pogoji. Prah in plin ter vročina ga niso ovirali, da ne bi z vso prizadevnostjo in vestnostjo izpolnjeval delovne dolžnosti. S skromnostjo in dobrodušnostjo je bil ta marljivi delavec izredno priljubljen v krogu svojih ožjih sodelavcev, kakor tudi v celotnem kolektivu. Bil je vedno veder in dobre volje, pa čeprav ni dosegel vsega, kar si je močno želel. Do zadnjega trenutka se je zanimal za delo v tovarni, za tovariše, saj mu je bila tovarna drugi dom, druga družina, zato ni za sodelavce, za proizvodnjo, čudno, da je še tik pred koncem naročal pozdrave za ožje sodelavce v tovarni. Težko bomo pogrešali našega Ivana iz priprave kisline, še težje a ga bo pogrešala družina, i jo je tako zgodaj zapustil. Ob njegovi prezgodnji smrti v imenu kolektivov Združenih papirnic Ljubljana izrekamo globoko sožalje njegovi družini in sorodnikom. Rodili so se: Jožetu Gašperšiču, sto Robert Francu in Mariji Pleško, sin Uroš Dragu Miheliču, sin Tomaž Edu Aliču, hči Edita Sonji Kamšek, sin Borut Francu Kotarju, hči Anica Milenku Arandžusu, sin Marijo Čestitamo! Poročili so se: Frančiška Boc z Antonom Cimermanom Alojz Svaij z Anico Kovačič Pavel Ter z Margareto Kovač Ivan Žibert Mij o Ferlin Franc Kastelic Jemej Jančar Čestitamo! Seminar za člane samoupravnih organov, ki se je začel v mesecu juniju, smo na predlog proizvodne enote Medvode, katere člani se seminarja težko udeležujejo, ker je obrat v remontu, prekinili in ga bomo nadaljevali v mesecu oktobru. Prosimo vse člane, da to .spremembo iz razumevanjem sprejmejo. V juniju so uspešno dokončali p«klična papirniško šolo pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljami naslednji učenci: Andrej Zapušek, Mijo Cofek. Suljo Devešič, Peter Štancer, Slavko Pezamov.ski, Ibrahim Pajazeto-vič, Janko Bider, Alojz Keber, Stanko Brozovič in Bogdan Kržan. Alojz Keber in Bogdan Kržan se bosta zaposlila v proizvodni enoti Medvode, drugi pa na ustreznih delovnih mestih v TE Vevče. Za uspeh v šoli omenjenim učencem iskreno čestitamo in želimo, da bi se na delovnih mestih dobro počutili. IZ OBRATA MEDVODE V mesecu maju so odšli: Husein Avdič, sporazumno ing. Majda Bahovec •ing. Majda Bahovec, lastna odpoved Franjo Kralj, lastna odpoved Na novo se ni nihče zaposlil. | Iz Papirnice Količevo j V mesecu maju so odšli iz podjetja: Jože Klopčič, samovoljno Ivan Kovre, sporazumno Ludvik Špan, sporazumno Franc Kveder, samovoljno Rojstva: Frančišku Cerarju se je rodila hčerka Elka Božidaru Petkoviču se je rodil sin Zoran Antonu Novaku se je rodila hči Mojca Francu Levcu se je rodil sin Franci Francu in Danici Urbanija se je rodila hčerka Marinka Karlu in Anici Rutar se je rodila hčerka Mojca. Cirilu Grošlju se je rodil sin Ciril Milanu in Dori Korošec se je rodila hčerka Marjetka Čestitamo! „ mi DELO Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani