PR. JOSIF 14 ANTU ANI MUZEJSKI RAVNATELJ 2. marca 1927. Posamezna številka 30 cent. Letnik L!) Ust izkai« vuk I ■ %*mm pm^drnmu. N®r»«mn»: s* l mmc L 3 metece L 21—, pol leU L XL—. c«lo leto L 1%.—, ▼ m«wtvo 1/6 50 v«ć. — PoumezM šUvik« 30 »tot. — Oflacsiaa m 1 mm prMtm v tirokosti 1 kolone (5» m»J: » irgOT»ke m obrtmi o*U»c L 1— M o«rt-zabvaie, posUaa. vabila L 1 JO. ogla*« deaarsih zavodov L 1— na prvi strani L 2.— mce, EDINOST CJredniitvo in upravniStvo: Tr»t (3). ulica S. Francesco d'Assi« 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije In denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo- — Last. založba in lisk Tiskarn® .Edinost. Poduredniitvo v G o r i c i : ulica Giosuft Carducci It. 7, L n. — Telei. it. 327. Glavni in odgpvorai urednik: prqJL Filip Peric. RlisKi odgovor AnfilUl Odgovor moskovske vlade na zadnjo angleško noto, oziroma opomin, kakor se je označala, je prinesel vsem gledalcem v tem velikem diplomatskem dvoboju nepričakovano presenečenje Ce se je moglo sklepati na podlagi silovitosti raznih čisto osebnih napadov, ki jih vsebuje angleški nota, da hoče Anglija izsiliti končno razčiščenje svojih odnošajev z Rusijo, predvsem pa da se Anglija zaveda, da ima opraviti z državo, napram kateri lahko dovoli marsikaj, kar bi si ne dovolila niti napram Holandski ali Portugalski, če se jt dalje sklepalo, da bo spravil angleški opomin Rusijo v brezizhodno zadrego, iz katere se ne bo mogla izkopati razen za ceno novega ponižanja pred Londonom, potem se lahko reče sedaj, da ruski odgovor ni le presenetil gledalcev, temveč da je vso evropsko javnost naravnost porazno vznemiril. Rusija je nastopila to pot s tako trdnostjo tona in odločnostjo besedi, da se lahko brez pretiravanja trdi, da bo pomenil :njen odgovor Angliji brez dvoma važen mejnik v zgodorvini odnošajev med to veliko slovansko državo in ostalim svetom. Ne le med vrsticami, temyeč v »pisanih besedah samih je predvsem jasno izru>žen nekak opomin, da je minila doba, ko se *je moglo goumiti z Rusijo tako od zgoraj don, kakor znajo Angleži, kadar mislijo, da imajo opraviti z ljudmi druge vrste. Da je Rusi i a izrabila ravno svoj spor z Anglijo, to je torej z največjim svetovnim carstvom, da pokaže zobe, to dejstvo le povezuje, in sicer v znatni meri, pomen njenega nastopa. Ta točka v razvoju sedanjega ang-leiško-rusjk.ega. diplomatskega spora pomeni torej popoln »neuspeh angleških računov, a za {londonsko vlado broz dvoma tu-ldi največje razočaranje. Zadrege, s katero je računal London, ni bilo in v tem pogledu je 'preznačilno-tudi dejstvo, da se Cičerin, ki se nahaja še vedno na počitnicah v zapadni Evropi, •ni niti genil iz svojega zdravilišča. In to kljub temu, da je angleška nota obdelovala direktno tudi njegovo lastno osebo. Vso evropsko in svetovno javnost je nadalje presenetila velika naglica, s katero je moskovska vlada odgovorila na očitke 'Anglije. Kakor rečeno, se je pričakovalo, da bo Cičerin nujno naprošen, naj se nemudoma vrne v Moskvo, da se bodo vršila dolgotrajna in dolgovezna posvetovanja, katerim ne bo ne kanca ne kraja. Tem bolj se je moglo računati s takimi zaplati In odlašanji, ker ni vsebovala angleška, nota 'nikakih želj ne namigov glede odgovora- Toda vsi podobni računi so se izkazali za zgrešene in moskovska vlada je odgovorila že v par dneh po prejemu angleške note brez vsakega cincaoja in c.botovalja-nja. Radi tega se gledalec ne more ubraniti vtisa, da je nastop Rusije v tem sporu precej teatra-ličen. Toda prav isto lastnost smo ugotovili na nastopu Anglije, ko smo naglašali, da je nota londonse vlade namenjena v prvi vrsti Kitajcem in potem še le Moskvi. Ta poslednja je torej zamahnila z enakim orožjem, le s to razliko, da je spretno izkoristila priložnost ter podala tak odgovor, ki naj ga sliši vesoljna svetovna javnost in ne »samo Kitajci. Rusija ne bo prekinila diplomatskih odnošajev z Anglijo. Ce pa smatra londonska vlada, da je v interesu angleškega ljudstva^ da jih ona prekine, potem naj jih le prekine, te/ia dvoje naj si zapomni: prvič da se v Rusiji nihče tega ne bori, in drugič, da prevzame s U*m tudi odgovornost za vse, ke'' se lahko potem zgodi. Ta stavek v ruskem odgovoru je .-rediščo note moskovske vlade. Iz Londona se poroča, da je povzročil v tamkakajšnjih poli-jtičnih krogih globoko «zgražanje ». Gl-de nadaljnjega zadržanja londonske vlade se predvideva,. da c strmo ruski odgovor 'vsaj za sedaj br©c vsakih posledic ter da se bo v Londonu potrpežljivo počakalo na ugodnejšo priliko, da se popravi slabi fvtis sedanjega diplomatskega neuspeha. Ta neuspeh je tem večji, ker ni pripomogel incident prav do nikakega razčiščenja angleško-ruskih odnoSajev. Slej ko prej — in morda sedaj še bolj ko prej — je jasno le eno, to namreč, da sta Anglija in Rusija oni dve sili v svetovni politiki, od katerih je odvisna bodočnost miru ali vojne ne samo za Evropo, temveč tudi za ves vesoljni svet. pa je odločno zavrnil* zgraža- I Seja narodne skupščin« nje nemškega tiska radi konfi- BEOGRAD, 1. (Izv.) Narodna nacije, ker je odvetnik Noldin j skupščina je danes nadaljevala, italijanski državljan in ker je V9led tega njegova konfinacija notranja zadeva Italije. Letniac Bs PM na poletu v Bnanos Aires SANTOS, 1. (Izv.) De Pinedo je takoj ob zori pričel s pripravami za odhod, ki je bil napovedan za 5. uro po tukajšnjem času. SANTOS, 1. (Izv.) «Santa Ma-ria» je nastopila svoj polet proti Buenos-Airesu ob 11.07 po tukajšnjem času. BUENOS AIRES, 1- (Izv) «Santa Maria» je bila vidna ob 12.40 po brazilijanskem času nad Una, 12.50 pa se je pojavila nad Ignapa, ki je oddaljen 100 kilometrov od Santosa. za oržanlzccijo poljedelstvo RIM, 1. (Izv.) Danes zjutraj se je sestala v prostorih ministrstva za narodno gospodarstvo pod predsedstvom državnega podtajnika Bastaiiinija komisija za proučevanje organizacijske discipline v poljedelski proizvodnji; komisija je bila nedavno ustanovljena. Sestanka se je udeležil tudi ministej; Beiluzzo, ki je pojasnil**Iaioge komisije: vpeljati v Italiji poljedelsko produkcijsko organizacijo, ki bi odgovarjala potrebam države in njeni gospodarski bodočnosti Za ministrom je povzel besedo državni podtajnik Bastianini, ki je v kratkem govoru razgrnil načrt dela, katero je poverjeno komisiji: dati italijanski poljedelski produkciji enoten pravec, ki bo omogočil najbolj izdatno in racijonalno izkoriščanje zemlje in onemogočil krize v italijanski zemljedelski produkciji, ki so obstojale vsled nepoznavanja pogojev posamezni h produkcij in nepoznavanja trgov. Komisija, ki je imela danes dve seji, se sestane zopet 10. marca. M priCetKom procesa proti komunističnim kurirjem RIM, 1. (Izv.) Predsednik vlade je vložil pri predsedstvu poslanske zbornice zakonski načrt za spremembo v zakon dekl eta, ki uvaja nekatere spremembe k zakonu o ballilah, ki je dal povod znanemu pismu sv. očeta. V četrtek se zopet sestane poseben tribunal, ki bo razpravljal o procesih proti takozvanim komunističnim kurirjem. Na zatožni klopi posebnega tribuna-la bo sedelo 41 obtožencev, ki so obdc.lženi združevanja v prestopne svrhe in zarote, ker so hoteli v Florenci in pokrajini povzročiti z gotovimi sredstvi oboroženo vstajo proti državnim oblastem, da bi spremenili konstitucijo in vladno obliko države. Dva izmed obtožencev se bosta morala poleg tega ^zagovarjati tudi radi žaljenja prvega ministra. Obtožence bodo branili štirje zagovornniki. Vodstvo lašistovske stranke RIM, 1. (Izv.) Vodstvo faši-stovske- stranke se ni sestalo, kakor je bilo včeraj napovedano, danes, ampak se sestane jutri ob 10. zjutraj pod predsedstvom prvega ministra. Kakor se zatrjuje, bo izdal on. Musso-lini na dan obletnice fašijev poslanico na črne srajce vse Italije. _ Odmevi konfinacije nemškeg odvetnika Ncldena RIM, 1. (Izv.) «La Recentissi-ma» poroča, da delajo nekateri nemški in švicarski in švicar-sko-nemški listi velik hrup radi konfinacije bivšega predsednika Nemške zveze v Poadižju, odvetnika Noldina. Kakor so že poročali nekateri italijanski listi, je bil odvetnik Noldin konfiniran radi privatnega poučevanja nemške dece in radi pripravljanja upora poadi-ških Nemcev proti državi. Odvetnikova mati je poslala rimski «Tribuni» pismo, v katerem proglaša obdolže vanja njenega sina za neosnovana. «Tribuna» je seveda pripomnila, da ni ona kompetentna za presojanje vprašanj o krivdi, pač Zračne ambulance RIM, 1. (Izv.) Danes zjutraj se je sestala pri aeromantlčnem geniju komisija, kateri je bila poverjena pripravljalno delo za uvedbo zračne ambulance v Italiji in koloni proračunsko razpravo. Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri popoldne. Otisovor limito'.mfe na poslanice CeeM#ea LONDON, 1. Zunanji minister _____________________ ChamberLain je prečit al sinoči jah, katere Italija dosedaj pogre- 1 v spodnji zbornici noto, ki jo je ša. Komisija je sklenila, da bodo poslala angleška vlada kot od- y a ^^ r_____ imele zračne ambulance po več govor na poslanico ameriškega adketujih držav, ki —iT* Ha 1A tr«ha Tioenešiti 1 pisedsednika, ki j« predlagal o- | v 0iačene. prostorov in da je treba pospešiti njih uvedbo. mejitev pomorskega oboroževanja. Angleška vlada pravi v svoji noti, da je s simpatijo vzela na Položaj na KltalsRem Kantonska in severna kitajska vojska pred Sanghajem LONDON, 1. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz kitajskih pristanišč, sta se kantonska in severna kitajska vojska že toliko približali, da bo v najkrajšem času prišlo do spopada. Kaka velika bitka, kot so jo nekateri predvidevali, pa se ne bo mogla razviti, ker je to nemogoče radi terena, v katerem se bosta obe vojski spopadli. V Šanghaju je precej mirno; so bile v zadnjem času ojačene, vpliva- 3ivfti komunistični poslanec Tuniar v Ameriki ____ RIM, 1. (Izv.) Kakor poroča | znanje novo inicijativo predsed- jo pač v veliki meri tudi na razpoloženje domačega prebivalstva. Italijanski morparji vnete, sodelujejo z Angleži pri utrjevanju Šanghaja. Kitajski komisar agencija «La Recentissima» je nika Coolidgea, vendar pa na- ^ obrambo "me^ta, Li Pao Cang, prispel v Buenos Aires nekda- glafta, da je treba pri razpravi o raapostavil svoje čete ob iz-nji goriški komunistični posla- pomorski razorožitvi upoštevati livu reke JaI1_Tse, ker hoče pre-__T^airv Tnntoi« Lr i 1C . rlrfal nrtđdhni 7Pmlienisni nolozai bri- ____, . . __. /vniii »■» n rko H 1 1 nec Josip Tuntar, ki je držal posebni zemljepisni položaj tamkaj celo vrsto protifašistov- tanskega imperija. Vsekakor pa skih predavanj. Tuntar je zbe- je londonska vlada pripravljena žal, kakor znano iz Italije, ker razpravljati obenem z drugimi je bil obsojen na 10 let ječe. državami o tem vprašanju in bo Tuntar je pričel, predstavljen storila kar bo v njeni moči, da od komunista Parpagnolija, svo- se zagotovi uspeh predlagane ja predavanja v Buenos-Airesu. I konference. • Na prvem predavanju je ostro Chamberlain je po prečitanju kritiziral gospodarsko in finanč- note, ki Je bda »Prejeta z odo- no poUtiko fafiistovske vlade, bravanjem, pojasnil, aa se z oa- piuu IiJ111A ^^^ ^^ Tuntar je očividno pozabil na govorom strinjajo vse vlade im- Mim ^ je Sun-Cuan-Fang na- svojo proti-gospodarsko poUtiko perija, raeen Irske, Ki ao seaaj del nalogro da bo branil Šan- pri goriški bolniški blagajni, še ni odgovorila. haj ciang-Cun-Cangu pa je katero je ostavil popolnoma LONDON, 1. (Izv.) Londonski bUa rjena obramba Nan- prečiti, da bi Kantonci napadli mesto z morske strani. Diplomatični zbor je protesti ral proti tem ukrepom, ker je s tem vsem ladjam zaprta pot v Šanghaj. Kakor izgleda, bodo Kantonci imeli precej posla, predno se jim bo posrečilo zavzeti mesto, kajti poveljnik Šantunga je postavil proti njim kakih 120 tisoč mož prazno. Tako zatrjuje «La Re- krogi podčrtujejo s prisrčnimi kingaJ centissima*, kateri prepufifcamo odgovornost za resničnost njenih trditev. Opozicija o IMOKiiskem parlamentu ' se skuša organizirati BEOGRAD, 1. (Izv) Politični ^ ^ ^ ^_____ položaj se akcentuira, v posku- I ^dmženih^držlv o'razširjenju sih, da se ustvari ožji blok opo- farmule 0 razorožitvi: b—5—3. zicije s skupno akcijo v narod- pripomniti je treba tudi, da je v ni skupščini in skupnim^elova- anJ[eSkem odgovoru odstavek, njem vse današnje opozicije v opozarja na potrebo, da se po-bodočih delovnih kombinacijah. £ pom(>rskj razorožitvi Splošno razpoloženje za kaj ta- & ™ajanji, ki sc bodo kega je mogoče sedaj precej y ženevi o splošni razo-ugodno po izjavah, ki jih je po- »»ožitvi dal Stjepan Radić o samostojnih demokratih in Svetozarju Ffff||rntk| Dfl]n| fl0lW0l Pribićeviću. Radikali se radi te- nuniUMU VUJlll imipivi ga precej vznemirjajo in žele PARIZ, 1. Listi so že te dni preprečiti to akcijo opozicije s poročali, da je francoski mini- tem, da bi razširili sedanjo »trski predsednik in finančni vladno večino z vstopom ene ali minister Poincare izrazil željo, druge skupine sedanje opozici- da bi se vprašanje odplačevanja je v vlado. Radikali se izgovar- vojnih dolgov rešilo z začasnim j a jo, da je to potrebno v svrho sporazumom, kakor je bil ure- močne vladne večine ter da to jen francoski dolg napram An- zahteva slab zunanje politični giiji s konvencijo, sklenjeno 15. položaj ter potreba, da se poka- februarja med obema drža važe na zunaj več notranje moči. j n^a. izrazi angleški odgovor na spomenico predsednika Združenih | Pogajanja aa francosko-nemško držav, Jci je izzval v Washingto-nu najboljši vtis. Povdariti je treba, da tako odgovor Japonske, kakor tudi odgovor Anglije sprejemata v principu nadaljnjo omejitev v pomorskem oboroževanju. Toda oba odgovora molčita o predlogu predsednika Afera notranjega min. Maksi-movića se more rešiti le še z njegovo demisijo, ki jo nekateri pričakujejo še v tem tednu, torej še pred soboto, ko bo naperjena proti njemu nova obtožnica, takrat s strani demokratske zajednice. Prihodnji teden je treba pričakovati jasnejših obrisov novih sprememb položaja, za katere je sedaj še precej momentov. Povojna pravda Glede tega so se v Washingto-nu že vršila pogajanja, ki sicer še niso privedla do končnega sporacuma, vendar pa v zad-~ njem času prevladuje mnenje,-da bo Amerika sprejela francoske predloge. Francija bi v takem slučaju takoj pričela plačevati prve obroke na račun poravnave svojega vojnega dolga v Ameriki. PARIZ, 1. (Izv.) Sporazum med Francijo in Ameriko za Konierenea gospodarskih kor- provizorično plačevanje vojnih poraeij v Jugoslaviji j dolgov je bil uradno sklenjen na BEOGRAD, 1. (Izv.) Na inici- podlagi prvili dveh letnik obro-jativo zunanjega ministrstva so j^v, katere mora plačevati tukajšnje gospodarske korpora- Francija po Mellon-Berengerje-cije sklicale za 7. t. m. dopoldne j Vem dogovoru, v Beogradu konferenco, ki se je bodo udeležili vsi jugoslo- venski člani mednarodne trgov- . pov«o«l svetovno ske zbornice v Ženevi. Na tej r ^^JJUJJ konferenci se bo razpravljalo o RFRLIN t Te dni je bil ob. tK>ra pri tej ZIK I diplomatičnih dokumentov, ki se /l&našajc na svetovno vojno. Kakor poroča sodaj VVolffov urad, je predsednik Hindenburg Izjavil, da so ti dokumenti odkritosrčna izpoved, ki so jo Nemci napravili pred vsem svetom. Zato tudi upravičeno pričakujejo, da bodo dobili odkritosrčen odgovor s strani drugih držav. Zunanji minister Stresemann je spet izjavil, da je Nemčija pripravljena stopiti pred katerokoli nepristransko sodišče, ki bi hotelo dognati, kdo da je zar krivil zadnjo svetovno vojno. Nemški diplomatični dokumenti, ki so bili sedaj v celoti objavljen, so po Stresemannovem mnenju jasen dokaz, da Nemčija ni nMneravaia izzvati sve* tovnega klanja. trgovinske pogodbo PARIZ, 1. Člani nemške delegacije, ki se bo udeležila poga janj za sklenitev trgovinske pogodbe med Nemčijo in Franci jo, so včeraj popoldne prispeli v Pariz. Kakor poroča «Matin», se bodo pogajanja takoj spet pričela Trgovinska konvencija med Grško in Bolgarsko ATENE, 1. Včeraj so zastopniki Grške in Bolgarske podpisali za časno konvencijo za ureditev tr govinskih odnošajev med obema državama. _ Aretacije v republiki ČUe SANTJAGO DEL CILE, 1. V smislu zadnjih ukrepov vlade je policija aretirala kakih sto komunistov in anarhistov, ki bodo interni-nirani. Parnik «Cile» je odplul v Valparaiso, kamor bo prepeljal 19 deportirancev. Odprava izjemnega tribnnala na Turškem CARIGRID, 1. Vlada je sklenila odpraviti takozvani tribunal neodvisnosti. Ta svoj sklep bo vlada v najkrajšem času predložila narodni skupščini v odobritev. Izjemni zakon, ki se nanaža na konsolidacijo notranjega miru in reda, bo pa ostal v veljavi še eno leto. Nove dižavifcozfeorske volitve v Avstriji DUNAJ, 1. Stranke so se sporazumele glede razpusta držav-, nega zbora- Nove volitve se bodo vršile 4. aprila. Guverner Malte umrl MALTA, 1. Včeraj je umrl Wal-ter Congrewe, guverner Malte. odnošajev na podlagi ustanavljanja med parlamentarnih komisij, je nekaj noveg-a v zgodovini mednarodnih odnošajev. Ta način sodelovanja ima vsekakor velike prednosti, kar zamoremo videti na uspehih poljske parlamentarne delegacije na Francoskem. Dr. Uhlif je tekom razgovora citiral tudi besede, ki jih je napisal neki jugoslovenski ist, kateri je liaglašal, da je živ-jenska naloga slovanskih narodov, dati Evropi in svetu novo kulturno vrednost kot produkt slovanskega, plemena. Tako je tudi romunski tisk posvečal mnogo pažnje praški konferenci in je opozarjal romunska javnost na prednosti tega novega načina mednarodnega sodelovanja. Dr. Uhlif je uredniku «Centropressa» tudi izjavil, da bo prišlo vprašanje medparla-mentarnega sodelovanja med Cchoslovaško in Romunsko v najkrajšem času na dnevni red in da bo po vsej verjetnosti pozitivno rešeno. S Poljsko je Ce-hoslovaška že stopila v medpar-lamentarne stike, kakor je razvidno že iz dejstva, da se je poljska parlamentarna delegacija, na svojem povratku iz Pariza ustavila tudi v Pragi. Potreben program za praktično sodelovanje se že izdeluje. Praške konference so dale dober primer in jasne smernice. Dr- Uhlif je tako-le zaključil svoje izjave: «V interesu prijateljskih držav je, da se uvedejo v mednarodno politiko tudi parlamentarne demokratske ustanove. Tudi parlamenti se morajo lotiti dola za sporazum med narodi In ni treba da bi se v vprašanju miru naslanjali samo na diplomacijo, marveč je prav tako potrebno, da tudi sami na vse načine delamo za medna, rodno zbližanje na podlagi demokratskega in pozitivnega sodelovanja., za mir, za razorožitev in za vzpostavitev resnične moralne in delovne vz jommv sti. Uzunović na dvoru BEOGRAD, 1. (Izv.) Predsednik vlade Uzunović je bil opoldne na dvoru, kjer je v enotirni avdijenci poročal kralju o tekočih zadevah vlade. Iztok Jugoslovanskega les* r Italijo BEOGRAD, 1. (Izv.) Radi nenadnega. porasta romunskega leja od 2.70 na 3.20 na ouriški borzi, se bo po mnenju gospodarskih krogov povečal izvoz jugoslovenskega lesa zlasti v Italijo, ker bo sedaj laije konkuriral z romunskim blagom. H«*- LJUBLJANA, 1. (Izv.) Danes se je zaključilo prvo zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. Zasedanje skupščine je pilo od-godeno na nedoločen čas, tto-kler oblastni odbor ne izgotovi proračuna. UraguaJ MONTEVIDEO, i. Senat je proglasil Ivana Campistagujra za novega predsednika republike. o metoarlamentarnih koirl Jlnii Urednik dopis, urada «Centro-press» je posetil te dni v Pragi Čehoslo.Vaškega poslanca dr.ja Uhlif a, enega izmed organizatorjev akcije ža parlamentarno sodelovanje med čehoslovaškim in inozemskimi parlamenti. Pogovor se je sukal okoli končnega rezultata dela medparlamen-tarne čehoslovaško da mu izroči eno ali obe ušesi premaganega bika na koncu predstave. Logartite je pobil vse rekord in dosegel višek, kajti dobil j. v času od konca februarja do začetka decembra t. j. v dobrih devetih mesecih 59 (reci in piši devet in petdeset bikovskih ušes. Zanimiva mora biti soba tega znamenitega bikobo-rilca, v kateri so pritrjena po stenah usesa mesto iavorjevih vencev. Ali bi ne bilo bolje, da bi dobival mojster prašičja ušesa, bi si vsaj na stara leta skuhal za velike praznike krepko žolico (ledetino)? BERL1TZ-SCH00L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Kilzi 23, pouK in pre-237 51 HT A DNA N- Borsatti & Flglio, Trst, LLUIhKIIM Corso 47 (lekarna Rovis) Eopravlja, prodaja in kupuje zlato, sre-ro po poitenih cenah. Govori se slovenski. 231 PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra. 261 SAMO potom energičnega zdravljenia z Glvkolom se ozdravi gla\obol, šibko t, hki'.kivnost cbnenioflosl. Izdeltk l-k:«rne Castdlnnovicli, Trst, Via dei Gm-liani 42__229 KVAS najboljše vrste Soc. I.i«?ure Lom-barda po L 5.30 kg. pri F Raubarju v Ajdovščini. 256 BAdICA avtorizirana sprejema nncfi Go-v ori slovensko. Slavec, via Giulia Dr. A. GRUS0V1H se je preselil s svojim zdravniškim urnim 1 torijem v ulico Arcivescov ~ št. 7, I. - Gorica, nasproli nadškofijske palače. iS - i«] Zobozdravnik t* .srsooc ordinira v TRSTU Via H. R. infenani št. IS, liL (m H:a S. Gmarnii) od d-12 In od 3-7 lio ^ m — ijsiji s i: D— Pra&ro prometa KRCKE, GOjL&^MAPiE ZLATO SntlREBRO obiščite zlatarno STERN1N Via Mazzlnl it. 43 kjer dobite najvišje cene. - Kupujem listke mestne zastavljalnice. najvišje cene piaJuiem za 186 kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe- SrJemai° « . mačih zajcev itd. Itd. posiljaive po posti. D. ©inSspcii - Trst Via Cesare Battijti 10, it. nad., vrata 16 WmM posojilnica in Mmlrm registr. zadruga z omej. poroStvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre blanca 19, I. n. Sprejema navadne Jnanllne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vi >ge za čekovni promet, ter j.h obrestuje ■■r pO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovor i Davek od vlog plačuje zavor ■ Daje posojila na vknjižbe menice, stave in osebne kredite. ---Obrestna mera po dogovoru. — Ha razpslago V2nwtoe celite (iaw Uradne ure za stranke do 13 in od IG do i Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. 179 Halsiarejši slov. tm\ zavod PODLISTE (65) V. I. KRIŽANOVSKA: emeza ROMAN — Vkljub tvojim razlogom ga, obdržim pri eebi. Dal sem napraviti svoj miniaturni portret, ki ga. hočem tu vložiti, — je odg-ovoril knez ter uprl svoj mračni, nezaupni pogled na vznemirjeno Valerijino obličje. Vsa zardela se je mlada žena vrgla k možu, prijela zlato verižico, na kateri je visel medaljon, In ga skušala iztrgati možu iz rok. — Portret, ki si mi ga dal kot ženin, je moja svetinja in jaz ne dovoljujem, da se ga dotikaš, — je vzkliknila z izpremenjenim glasom. — Tvoja svetinja! — je ponovil Raul z ogorčenim, jeznim smehom. — Hočem se prepriča ti, če te je zares samo strah, da bi izgubila ta zaklad, tako vznemiril, ali pa se tu skriva Se kaj bolj dragocenega. Će se bo pokazalo, da je bil moj sum neopravičen, sem pripravljen na kolenih te prositi odpuščanja. Vstopila je sobarica in prekinila njun pogovor: — Vaša svetlost, — prišla je ordonanca z valno listino, — je rekla knezu. Ne da bi pogledal ženo, je Raul odšel iz sobe ter vzel s seboj medaljon. Bleda in uničena se je Valerija' spustila na naslanjač. Od sramu in strahu ji je primanjkalo sape- Ko je potovala v Neapelj, je velela zlatarju vdelati pod knezovim portretom bankirjev portret, da bi si ohranila spomin na človeka, ki se je zaradi nje umoril. Vkljub vsemu, kar se je pozneje zgodilo, je obdržala ta portret; toda v tem trenotku si je bridko očitala to neprevidnost, ki je utegnila imeti pogubne posledce. Ko je pomislila, da utegne Raul najti Samuelov portret in jo smatrati za nepošteno, je vstala in s mrzlično odločnostjo naglo odšla v budu ar, a odtod po polžastih stopnicah v vrt. V pritličju je bila knezova delovna soba z balkonom, ki je imel izhod na vrt. Tod je Valerija šla hoteč priti v moževo sobo, ko se je uve-rlla, da ni Raula notri. Iz sosedne sobe, ki je bila nekakšna »prejemnica, se je jasno raslegal njegov zvočni glas, ko se je razgovarjal z vojakom. Mlada žena je pritekla na balkon ter zagledala v sobi na pisalni mizi izdajalski medaljon; v trenotku ga je vzela in zbežala ž njim tiho kakor senca; nato je stekla k terasi; ko pa je prišla mimo velikega bazena, je vrgla medaljon v grob-Ijo kamenja, kjer je izginil. «Tam ga ne bo nihče iskal,» je pomislila in se zadovoljna skrivaj podala v svojo sobo. Ko je Raul zapazil, da je medaljon izginil, je pobesnel od jeze; dasi ni imel nobenega dokaza o ženini krivdi, je ta skrivnostni dogodek pustil v nj&m srd proti Valeriji. V njiju odnošajih je nastopila hladna vzdržnost, a on jo je začel zanemarjati in iskati zabave zunaj doma. Zaraxii svoje lepote in svojega bogastva je z lahkoto premagoval ženska srca in v svetu so kmalu začeli govoriti o silovitih uspehih kneza O. Rudolf in Antuaneta, katerih zakon je bil eden izmed najsrečnejših, sta z žalostjo zapazila, da se je Raul vsak bolj spuščal v vihravo življenje. Valerija je molče in potrpežljivo prenaSala moževo odtujenje in se je posvetila sinu; ljubila je otroka iz vse duše. Sicer pa je to ljubesen tudi Raul delil z njo. Knez je bil ponosen na svojega potomcu IX. Nekega jasnega januarskega dne je Ruta sedela v svojem razkošnem buduarju in se igrala s svojim otrokom, držeč ga na kolenih; svetel ogenj je plapolal v kaminu ter obdajal z rdečo lučjo opravo, ki je bila pokrita z zlatim atlas« m, in nešteto drobnjave, ki je bila razložena po mizah in policah, kakor tudi prelestno skupino mlade matere z otrokom. Črne Rutine oči so žarele od materinskega ponosa in ljubezni ter se uprle v malega Samuela, ki se je smejal s srebrnim otroškim glasim, skušajoč prijeti črne materine kodre; a ona jo dražila otroka in se mu izogibala. Materin ponos je bil docela utemeljen v otrokovi lepoti; bil je to kerubin oslepi j ajoče beline obličja, dolgih pe-pelnatih lasi in črnih, žametnih oči. Nenadoma je deček obrnil pozornost na letečega metulja in zlezel materi s kolen. Mlada žena je s pogledom sledila otroku in se predala svojim mislim, ki niso bile vesele. Njeno obličje se je vedno bolj mračilo; vstala je in začela nemirno hoditi gori in doli po buduarju. Daai se je prvotni ogenj njene strasti nekoliko ohladil v mrzlem ozračju, ki jo je obdajalo, je bila vendar še vedno ljubosumna na moža, o katerem je sumila, da ima tajne ljubavne zveze.