KOLEDAR PRIREDITEV
OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče
sreda, 7.02.2001, ob 19.30 uri osrednja občinska prireditev ob slovenskem
Kulturnem prazniku, dvorana kulturnega doma
sobota. 27.01.2001, ob 19.30 uri imenitna
komedija "VAJA ZBORA".
Gostuje ljutomersko gledališče, dvorana
kulturnega doma sreda. 31.01.2001. ob 18.00 uri zanimivo
predavanje o celostnem razvoju podeželja in
vasi v občini Moravče, dvorana kulturnega
doma
nedelja. 4.2.2001, ob 14.00 uri osrednja republiška proslava ob kulturnem prazniku v Spodnji Slivni pri obeležju geometričnega središča Slovenije.
sreda, 7.02.2001, ob 19.30 uri osrednja občinska prireditev ob slovenskem Kulturnem prazniku, dvorana kulturnega doma
petek. 23.02.2001. ob 19.30 uri slavnostni koncert ob 50-letnici Glasbene šole Domžale in njenih oddelkov, dvorana kulturnega doma
Fotografija na naslovnic (Foto: Bernarda Mal)i Moravče - Balijeva kajža
Balijeva kajža v Moravčah (Detelova ulica) sodi med najstarejše izvirno ohranjene primerke bivalne kulture na območju Moravske doline. Vrhkletni spodaj zidani, zgoraj leseni dvocelični objekt, prvotno krit s slamo, ki ga sestavljajo polkrožna lesena bruna z zidanim ognjiščnim delom, z majhnimi okni na križe s kovanimi mrežami datira v 18.stoletje. Delno ometane lesene stene so izdelane »na brano«. Kajža predstavlja izviren dokument časa in prostora, v katerem je nastala ter načina življenja socialno šibkejših skupin ljudi. Je materialni, duhovni in družbeni dokaz identitete tega prostora in razvoja v njem. (iz Odloka o razglasitvi Balijeve kajže za kulturni spomenik lokalnega pomena, sprejetega 4decembra 2000)
V soboto 27.01.2001, ob 19.30 ste prisrčno vabljeni v Kulturni dom Moravče, na odlično
komedijo "VAJA ZBORA" v izvedbi ljutomerskega gledališča.
Komedija je v letu 1997 dobila prvo nagrado kot najbolj žlahtna komedija leta.
Preživite sobotni večer nasmejani in dobre volje. Vse to in brezplačna pokušina vrhunskih prleških vin in prvovrstnih sirov je razlog, da te predstave enostavno ne smete zamuditi. Predprodaja vstopnic v M-marketu in Resnik-centeru po 800,00 SIT ter 1 uro pred predstavo po 1000.00 SIT v avli KD.
Blaž Slapar, kompozicija, 1998, rotring 11 x 21 cm
2
Novice iz
ttiUtestt ČCddCČeČ/tt smo. In v novem letu. Na praznovanja smo že skoraj pozabili. K sreči pa mnogi tudi mirneje spimo po decembrskem manevriranju s petardami in še, kdo ve kakšnimi, glasnejšimi rečmi, ki so motile zaslužen spanček dojenčkom in obujale neprijetne spomine na strah povzročen od vojnih grozot. Ljudje smo si res različni in svoja čustva izražamo na mnoge načine, toda zavedati bi se morali, da je vsakdo od nas del skupnosti. Za vsako tudi najbolj primitivno združbo ljudi pa veljajo določena pravila. In prav bi bilo. če bi se jih vsakdo izmed nas držal v dobro skupnega sožitja. Mladost pa vendar ponuja toliko plemenitejših ciljev od razkazovanja objestnosti.
^a<£C60e<t- plemenitih ciljev za novo leto in tisočletje. Osebna bilanca, če smo jo opravili, nam je pokazala smernice, kam naj se usmerimo, kje naj iščemo in za kaj naj trosimo svoj življenjski potencial energije. Mnogih izmed nas se po nekaj desetletjih ne bo nihče več spominja/. Je sploh potrebno, da bi se nas spominjali? Kakor koli že smo. ne živimo samo za lastno življenje, ampak smo dolžni misliti, tudi na vse tiste, ki bodo živeli za nami. Ko sem za to številko glasila pisala poročilo s seje občinskega sveta, me je neki notranji občutek silil, da sem prebrala Odlok o vodovarstvenih območjih, ki so ga svetniki sprejeli. Voda. za katero radi rečemo, da še za v čevelj ni dobra, postaja v razvitem svetu problem št. 1. Preprosto nočemo misliti na zdravo pitno vodo. Vsi vemo. da je že samo naše telo sestavljeno iz 80% vode. da na dan vsak odrasel človek popije 2 do 3 litre tekočine. Mi pa še kar mižimo, še bolj zatiskamo oči pred resnico in neodgovorno ravnamo z edino dobrino, ki neobhodno zagotavlja naš obstoj. Voda je glavna, a tudi z ostalo naravo bomo prisiljeni v tretjem tisočletju ravnati »nežneje«. Vrednost podarjenih reči pa v človeški kratkovidnosti največkrat spoznamo šele takrat, ko jih izgubimo, zato si raje zamišljajmo. da nam je Zemlja samo posojena v uporabo. Izposojene reči pa moramo vrniti nepoškodovane.
£c4?f ef^Ut^ velikokrat skrivamo. Pred kom?
Pred samim seboj? Takrat že. ko mislimo eno. storimo pa drugo. Tudi če gre za vprašanje ekologije. Koliko obrazov premore vsak človek, pa ostaja matematično nerazrešljiva neznaka. psihološka uganka, filozofska teza in osebno vprašanje.
Da bi nas pravi obraz čimvečkrat zazibal v miren spanec na najboljšem vzglavniku, čisti vesti!
Prva številka drugega letnika Novic iz Moravske doline je pred vami in srčno upam. da boste tudi bratu prvega letnika namenjali vsaj malo svojega dragocenega časa. Z veseljem smo ga tudi tokrat pripravili Vam v veselje.
BERNARDA MAL. urednica
V tej številki preberite
Fotografija na naslovnici...................................2
Županova stran...........................................4
Pet minut s svetnikom Stanislavom
Ravnikarjem..................................................5
Povabilo k sodelovanju...........................................5
Po poteh dediščine...............................................8
Vabilo za kmetovalce............................................11
Priprava OŠ na 9-letno........................................12
Šolarji izdali čisto pravo knjigo.....................13
V domačnosti in tradiciji...................................14
Božični koncert polepšal....................................16
Z neomajno voljo do........................................20
Novice iz Slamnika, Mengšana
in Rokovnjača......................................................22
Naslednja številka bo predvidoma izšla 23 februarja. Vaše prispevke pričakujemo do 7. februarja. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku.
(-^
Novice iz Moravske doline
26. januar 2001, Letnik II, Številka 1
Fotografija na naslovnici: Bernarda Mal
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 731-035. • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar, Janez Cerar. Roman Cerar, Roman Novak, Stanislav Ravnikar. • Urednica: Bernarda Mal, tel. 723-18-78, E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1400 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po L- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
V._)
Moravske doline
3
Spoštovani
Pred dnevi mi je nekdo dejal: »Pa ga imamo, novo tisočletje, namreč«. Danes res ni več dvomov in pomislekov glede časa, v katerem živimo in končali so se prepiri o tem, ali je prvo leto novega tisočletja 2000 ali 2001.
To je tudi čas, ko se oblikujejo bilance delovanja tako podjetij kot tudi naše občine. Kljub mnogim govoricam in natolcevanjem je prav leto 2000 pomenilo do sedaj najuspešnejše leto za občino po obsegu investicij, ki smo jih dokončali ali začeli.
Kratek pregled
Začetek leta je bil dokaj neugoden, ker so zamujala nakazila s strani države in smo morali financirati izgradnjo šole izključno z lastnimi sredstvi. Sredi leta so se zadeve normalizirale in hiteli smo realizirati zastavljene cilje tudi na drugih področjih. Konec leta je ponovno pomenil ozko grlo. ker smo morali zaradi varčevanja veliko pogodbenih obveznosti prenašati v leto 2001.
Letošnje leto 2001 bo zato naravnano varčevalno. Investicijski poudarek bo na zaključevanju odprtih pogodbenih investicij. Pomembno pa bo zato, ker bomo morali izdelati program za prihodnje štiriletno obdobje. Zato so toliko bolj pomembni pogledi na razvojne možnosti občine. Zaključena je naloga CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi), ki je osnova za nadaljevanje začetih projektov pri urejanju podeželja, na področju turizma, kmetijstva, komunalne infrastrukture, medobčinskih povezav in skupnih projektov. Prav tako je zaključena naloga proučevanja možnosti rabe tal, saj je dr. Maja Topole z Geografskega inštituta v obsežni nalogi proučila celotno področje občine v zelo natančnih kvadrantih (50 x 50m).
Obe nalogi bosta podrobneje predstavljeni v eni izmed naslednjih številk našega glasila. Lahko trdim, da je občina z letošnjim letom zaključila prvo obdobje svojega delovanja vse od ustanovitve pa do danes. V tem obdobju smo morali nadoknaditi razlike v razvoju v primerjavi z ostalimi središči, kar je v prvi vrsti pomenilo ureditev osnovne komunalne dejavnosti. Seveda tudi ta naloga ni povsem končana, a vseeno se z vsemi navedenimi dokumenti, študijami in načrti že obračamo v novo obdobje, ki ga bo opredeljeval vsebinsko nov koncept dela. V izhodiščih naših planskih dokumentov in razvojnih načrtih bomo morali opredeliti možnosti za razvoj drobnega gospodarstva in obrti, ne samo preko subvencioniranja obrestne mere, ampak tudi aktiviranja in ponudbe prostorskih možnosti na Moravškem za razvoj te pomembne panoge. Z odprtjem avtoceste vse do Krtine bodo Moravče postale zelo zanimiv prostor. Prav tako bomo morali opredeliti možnosti razvoja in poselitve, kjer bo potrebno še posebno pozornost namenjati urejenosti
krajine in upoštevanju urbanističnih zasnov tudi skozi zorni kot ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Gre za zelo občutljiva področja, kjer bo prihajalo do nasprotujočih si pogledov in zato bo še toliko bolj pomembno strokovno delo. ki bo moralo dobiti svoje zaključke v sklepih Občinskega sveta. Posebej bomo morali zavzeti stališča do razvoja kmetijstva, ki bo mora/o iskati svoje niše v biološki pridelavi hrane in organiziranju ponudbe teh proizvodov tako v domačem oko/ju kot tudi širše. Pomembno je vedeti, da bo prav kmetijstvo ena najbolj izpostavljenih panog po dokončni vključitvi Slovenije v EU.
Tudi o turizmu smo že dosti brali in govorili, a vsi ugotavljamo, da je to eno izmed organizacijsko najtežjih področij, ki se prepleta z vsemi elementi urejenosti krajine in miselnostjo ljudi. Navedene študije so pokazale, da imamo res neizkoriščene možnosti, ki pa jih lahko uporabimo samo s skupnim delom.
V polnem teku je postopek oblikovanja dopolnitev in sprememb našega osnovnega prostorskega plana, ki bo podal temelje vseh usmeritev in jih bomo morali v kratkem sprejeti. Ce imate interes, sodelujte s pripombami, ki se zbirajo še do 31.1.2001.
Letošnje leto bo torej v veliki meri namenjeno delu pri pripravi navedenih razvojnih izhodišč. Zavedati se moramo, da ta naloga ne bo enostavna in bo pomenila veliko odgovornost tako za svetnike v Občinskem sveta kot za vse občane, ki bodo sodelovali pri tem razvojnem projektu. To bo tudi obdobje, ko ne bo časa za politiziranje, kajti razvojni dokumenti bodo mora I i biti široko zasnovani in sprejemljivi za večino občanov. Vsekakor pa bo to tudi pomenilo kresanje različnih pogledov, razmišljanj, idej, kar pa je tudi prav, saj si vendar prizadevamo najti najustreznejših rešitev. Mogoče bo potrebno med občani izvesti anketo o odprtih vprašanjih.
Dela torej ne bo zmanjkalo.
Na osnovi dosedanjih izkušenj, analiz, pripravljenosti sodelovanja občanov, pa sem prepričan, da bomo uspešno začrtali našo nadaljnjo razvojno pot.
MATJAŽ KOČAR, župan
4
Novice iz
Pet minut s svetnikom
POVABILO K SODELOVANJU
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Moravče in 10. člena Pravilnika o priznanjih Občine Moravče vabimo vse občane naše občine, društva, podjetja, zavode, da do vključno 15. februarja 2001 do 12. ure pošljete Občini Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče svoje predloge za dodelitev občinskih priznanj:
• za častnega občana
• plaketo občine
• priznanje občine
Naziv častnega občana občine se podeli posamezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju.
Plaketo občine se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu in političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Priznanja lahko dobijo posamezniki, skupine, organizacije in skupnosti, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe, kakor tudi posamezniki, ki niso občani Moravč, so pa bili rojeni na območju občine, ali so živeli določen čas v občini in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu kraja. Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati naslednje podatke:
1. podatke o predlagatelju,
2. vrsto predlaganega priznanja občine,
3. podatke o predlaganem prejemniku priznanja,
4. obrazložitev k predlogu,
5. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
Priznanja bodo predvidoma podeljena ob občinskem prazniku. Morebitna dodatna pojasnila lahko dobite pri Sonji Vraz, direktorici občinske uprave, po tel. 723 -10-35.
Občinska uprava Občine MORA VČE
Sejmi  v Moravčah v letu 2001	
Semanji dnevi v	letošnjem letu v
Moravčah bodo:	
24.februar	Matijev sejem
9.april	Sejem na veliki
	ponedeljek
16. maj	Janezov sejem
21.junij	Alojzijev sejem
28.avgust, torek	po svjerneju
	Jernejev sejem
12.november	Martinov sejem
17. december	Sejem v decembru
Stanislav RAVNIKAR
LDS-Liberalna demokracija Slovenije, Član Občinskega sveta Občine Moravče.
Stane se je rodil na sončnih pobočjih Limbarske gore. zato se sonca nikoli ne brani. Ker je hotel ostati pravi Moravčan. sije z ženo Slavko zgradil lično hišo v naselju Zalog pri Moravčah. Ta vas že sedaj služi kot idilično sprehajališče krajanom naše doline in ima zato tudi turistično perspektivo. Stane je že zgodaj pričel delovati na političnem področju, zato ni čudno, da je ustanovil odbor LDS v naši občini, kateremu še vedno predseduje. Ob prvih volitvah je prostovoljno prepustil svoje mesto drugim v svet občine Moravče. Prefinjen čut za socialno pravičnost je Staneta popeljal tudi v Odbor za družino in socialne zadeve na ravni Republike Slovenije. Tudi pri redni zaposlitvi v KARTONU Količevo se srečuje s problematiko delavcev, saj je profesionalni predsednik Sveta delavcev in sindikata. Istočasno pa še vodi podjetje za družbeni standard in počitnikovanje delavcev tega podjetja. V občini Moravče vodi Odbor za družino in socialne zadeve, kjer se vneto zavzema za pomoč ostarelim in pomoči potrebnim občanom, kar mu v veliki meri tudi uspeva. Glede dela v občinskem svetu meni, da od samega začetka ni bil zadovoljen zaradi izločitve svetnikov, ki niso bili v koaliciji, zato jim je bila zaprta pot v delovanju v odborih, kijih je formiral Občinski svet Občine Moravče. Odločno se je postavil zoper potvarjanja naše zgodovine, zato se ni strinja/ s postavitvijo novega spomenika zamolčanim žrtvam (kvizlinkom in posameznikom, ki so se bori/i na strani okupatorja proti našemu naroda) ob spomeniku padlim v NOV. Njegov pogled sega tudi v bodočnost, zato se zavzema za zdravo pridelovanje kmetijskih pride/kov v danih okoliščinah, za razvoj obrti in turizma. Zavzema se tudi za razvoj obrobnih predelov občine, ki niso bili dovolj deležni pozornosti v dosedanjem razvoju. Prepričan je, da ima naša občina lepo prihodnost, če bomo na enakopravni osnovi vodili pametno politiko in več sodelovali, saj ima vse naravne in človeške potenciale, ki nas lahko popeljejo v lepši jutrajšnji dan, kar želi vsem občanom naše občine.
FRANC RAVNIKAR
Moravske doline
NSi
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Iz drobnega semena vzklije cvet. In iz majhnega storža se razvije drevo. Tako je iz naših srečanj zraslo trajno sodelovanje za skupno dobro. In ob novem letuje čas, da odkrito priznamo: Hvala, ker ste s svojim delom pokazali, da smo postali prijatelji, ki skupaj uresničujemo poslanstvo za Novo Slovenijo! Spoštovani!
na prelomu tisočletja Vam zazrti v prihodnost želimo obilo božjega miru in vse dobro. Novo leto, ki smo ga začeli naj pomeni novo priložnost in razlog za veselje do življenja in uresničevanje poslanstva..Beseda velja!
dr. Andrej Rajuk
V vsaki številki občinskega glasila boste poleg aktualnega sporočila Nove Slovenije lahko prebrali tudi eno poglavje iz programa naše stranke.
1. Družbena ureditev Demokratična parlamentarno večstrankarsko vodena pravna in socialna država je tista oblika vladavine, ki najbolj ustreza dostojanstvu človeške osebe in za katere stalno izpopolnjevanje in izboljšave si bo NOVA SLOVENIJA trajno prizadevala. Demokracijo razumemo kot družbeno dogovorjeno disciplino, utemeljeno v dostojanstvu človeka in njegove osebne svobode. Osebno svobodo z vsemi splošno priznanimi pravicami, ki pripadajo vsem državljanom, bomo zagotavljali tako, da bomo hkrati uveljavljali in upoštevali tudi vse pripadajoče dolžnosti in odgovornosti posameznikov na vseh položajih. V družbeni ureditvi, posebej pri njenem političnem delu, si bomo prizadevali za uveljavljanje načela, da sta osebna odgovornost in zaveza k dolžnostim tem večji, čim odgovornejši in višji je položaj, ki ga posameznik zaseda. Zaveza evropskim civilizacijskim, kulturnim in pravnim normam bo vedno postavljena v ospredje naših prizadevanj. Demokratični družbeni red narekuje vsakemu človeku neprestan trud za odgovorno in strpno iskanje poti do skupne blaginje v civilni in pluralni družbi.
Razvojni projekt CRPO V dokončan
Ob koncu leta 2000 je bil v občini Moravče v sodelovanju s podjetjem Studio 5 iz Mirne na Dolenjskem dokončan uvajalni del razvojnega projekta CRPOV. Projekt je obravnaval celotno območje občine, skozi razširjeno paleto delovnih in strokovnih srečanj ter strokovnega in znanstvenega dela pa je nastala vrsta kvalitetnih strokovnih podlag in bogat seznam projektov s področja kmetijstva, urejanja prostora, turizma in gospodarstva ter družbenega življenja in delovanja. Posebnost rezultatov projekta je povezovanje s sosednjimi občinami, ki je bilo uspešno, saj je Občina Moravče vzpodbudila regionalni projekt Po poteh dediščine, ki ga v preveritveni fazi financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vključitev v širši sistem obravnavanja razvoja in koncepta promoviranja kvalitetnih prvin pomeni nedvomno pomembno vzpodbudo za že znane turistične in umetnostno zgodovinske točke, hkrati pa je dobra osnova za nadaljevanje dela na strategiji razvoja turizma in drugih dejavnostih v sami občini.
Studio 5 Mirna pripravlja v sredo, 31.1.2001, ob 18. uri v Kulturnem domu v Moravčah zaključno predstavitev uvajalne faze projekta CRPOV. Na predstavitvi bodo strokovnjakiorisa/idelo in rezultate naloge ter predstavili razvojne cilje in strateške usmeritve. Nedvomno težo ob tej predstavitvi in zaključku uvajalne faze projekta pa gre že zdaj nameniti iskanju možnosti za kvalitetno izvedbo začrtanih nalog in nadaljevanju strokovnega dela.
MARKO KAPUS
Obvestilo o zbiranju pobud za spremembo prostorskega dela družbenega plana Občine Moravče
Na podlagi sprejetega Programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986 - 2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986- 1990, za območje občine Moravče, oboje dopolnitev 1998, je Občinski svet Občine Moravče na seji dne 22.11.2000 sprejel sklep o roku za sprejemanje pobud za spremembe prostorskega plana, ki traja do 31.1.2001.
Pobude, ki bodo vložene za spremembo prostorskega plana, morajo vsebovati:
1. Opredelitev, na katero parcelo se nanaša pobuda, ter natančen opis nameravanega posega (z opisom kapacitet, dejavnosti ter potrebnimi prostimi površinami okoli objekta) kot so:
širitev za potrebe kmetijstva,
-   širitev za potrebe obrtne ali proizvodne dejavnosti, širitev za potrebe organizirane stanovanjske gradnje, širitev za potrebe individualne stanovanjske gradnje.
Pri večjih parcelah je zaželjena tudi skica nameravane širitve.
2. Obvezno je potrebno priložiti kopijo katastrskega načrta, ki ni starejša od šestih mesecev.
3. Pobude lahko pošljete priporočeno po pošti ali oddate osebno na sedežu Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče.
Oddelek za komunalne zadeve Občine Moravče
6
Novice iz
Poročilo s 76. seje Občinskega sveta Občine Moravče
10. januarja so se vsi svetniki zbrali na izredni seji, ki jo je župan sklical zaradi nujnosti obravnave 2.točke dnevnega reda; leta je zajemala obravnavo in sprejem sklepa o določitvi izhodiščne vrednosti točke za nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča in gradbene cene za leto 2001. Sicer so obravnavali še dve točki dnevnega reda.
61.člen Zakona o stavbnih zemljiščih zavezuje lastnika zemljišča, da plačuje t.i. davek na imetje. Podrobnejše opredelitve so navedene v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale (Uradni vestnik št.14/89 in 7/9) Oblok je bil 29.3.1990 dopolnjen in je še vedno veljavni dokument tudi za občino Moravče. V 6.členu so navedena podrobna merila in kriteriji za določitev števila točk, na osnovi katerih se izračuna davek na imetje. Upoštevani so 4 kriteriji: komunalna opremljenost, vrsta naselja (vsako naselje je vnaprej točkovano), velikost stanovanjske in poslovne površine ter vrednost točke. Vrednost točke določijo in s sklepom sprejmejo svetniki. Davek na imetje na osnovi vseh navedenih kriterijev obračunava in lastnikom zaračunava Davčna uprava Republike Slovenije. Občina Moravče je iz tega naslova v preteklem letu v proračunu beležila priliv 10,7 mio.SIT. Na osnovi nove predlagane cene bi se ta povečal za približno 2.5 mio.SIT, kar bi na posameznega lastnika zemljišča v povprečju pomenilo povišanje za 300 SIT. Predlagano povišanje vrednosti točke je iz sedaj veljavnih 0,24 SIT na 0,30 SIT. Svetniki so imeli veliko pomislekov in ugovorov, ki so se nanašali na preveliko obdavčenje občanov, na pravično ovrednotenje s točkami za posamezne kraje, nova delitev krajev v posamezne točkovne skupine. Po dolgi
razpravi, v kateri je bilo izraženo tudi zanimanje za županov nov poklicni status, so sprejeli dva sklepa, in sicer novo vrednost točke, ki znaša 0,29 SIT ter sklep o pripravi osnutka novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Zahtevali so, da mora biti prva obravnava osnutka opravljena do 31.3.2001, kar bi omogočalo sprejetje odloka že do konca tega leta. Svetniki so v isti točki dnevnega reda sprejeli sklep o višini gradbene cene na območju občine Moravče. Ta je 145.079,00 SIT na kvadratni meter koristne stanovanjske površine.
S tretjo točko so svetniki potrdili uporabo proračunskih sredstev za leto 2001 do sprejetja Proračuna Občine Moravče za leto 2001. Iz proračuna se smejo financirati le tekoče zadeve proračunskim porabnikom, ki so opredeljene v lanskem proračunu in mesečno ne smejo presegati dvanajstine celotnih finančnih sredstev.
Četrta točka je potrdila ponovno objavo Odloka o vodovarstvenih območjih vodnih virov na območju občine Moravče v Uradnem vestniku Občine Moravče zaradi nenatančnih popravkov besedila tega odloka. Odlok je zavezujoč za vse upravljalce in lastnike vodovodnih sistemov v občini, zato ne bo napak, če se z vsebino odloka seznanimo prav vsi občani. Za kršitelje, tako pravne kot fizične osebe, so zagrožene visoke denarne kazni. Ker pa je voda edini nenadomestljivi vir preživetja, smo za njeno neoporečnost odgovorni vsi. Zavedanje, da je zdrava pitna voda največja dota, ki jo lahko damo generacijam, ki prihajajo za nami, je v potrošniško naravnani družbi na žalost še zelo zelo šibko.
M AL
O delu Odbora za urejanje prostora in komunalne zadeve
Odbor za urejanje prostora in komunalne zadeve je na letošnji prvi seji obravnaval Pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe in upravljanje z infrastrukturo med Občino Moravče in Javnim komunalnim podjetjem Prodnik Domžale. Poslovanje JKP Prodnik na segmentu oskrbe z zdravo pitno vodo na območju občine Moravče namreč iz leta v leto izkazuje veliko izgubo, ki jo s povečevanjem cene Občina Moravče ne more nadomestiti. Prav zaradi tega je nujno, da je pogodba med upravljalcem vodovoda in lastnikom dobro premišljena. Člani odbora se bojijo nepredvidenih stroškov, ki bi nastajali zaradi monopolnega položaja, ki ga v neki meri ima upravljalec vodovoda.
Na podlagi sklepa 15. seje Občinskega sveta Občine Moravče
je v 60 - dnevni javni obravnavi Odlok o kategorizaciji cest
v občini Moravče in Odlok o občinskih cestah.
Prav pri obravnavi Odloka o občinskih cestah je bilo postavljenih
kar nekaj pripomb s strani članov odbora in predsednikov
krajevnih skupnosti, ki so sodelovali pri obravnavi navedenih
odlokov.
Odlok o občinskih cestah, ki je pripravljen na podlagi Zakona o javnih cestah (Ur. list RS, št. 29/97), bo opredelil upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih kot tudi inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami. Kar nekaj vprašanj v času javne obravnave je sprožilo določilo o varovalnem pasu, ki naj bi pri lokalnih cestah znašal 6m, pri javnih poteh pa 4m. Varovalni pas nikakor ne pomeni, da bo lastniku odvzeto zemljišče, ampak le to, da mora pristojni občinski upravni organ za posege v varovalnem pasu dati ustrezno soglasje, da z gradnjo ali rekonstrukcijo kakršnih koli objektov niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, kar je verjetno želja vseh udeležencev v prometu. Odlok o občinskih cestah obravnava tudi izgradnjo priključkov na občinske ceste, prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej, ukrepe za varstvo prometa in inšpekcijsko nadzorstvo občinskih cest in kazenske določbe. Odlok o občinskih cestah bo torej določil pravice in obveznosti upravljalca cest, uporabnikov in lastnikov zemljišč ob cestah.
MILAN BRODAR
Moravske doline
7
Bo na Trznu postavljen nov Nissanov objekt?
V sredo, lO.januarja. je bila med enomesečno razgrnitvijo v avli kulturnega doma javna obravnava Zazidalnega načrta Tržen. Načrt je pripravilo podjetje PA Prostor iz Ljubljane. Zazidalni načrt Tržen je narejen na osnovi Dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, prostorski del. ki je za občino Moravče v veljavi od novembra 1998. Prav sedaj (do 31.1.2001) pa poteka zbiranje pobud za spremembe prostorskega dela družbenega plana Občine Moravče. Svetniki OS Občine Moravče so na seji 22.11.2000 sprejeli osnutek Odloka Zazidalnega načrta Tržen. Ta je bil do 11.1.2001 v javni razgrnitvi. Zainteresiranim občanom ga je predstavila strokovnjakinja Majda Bodlaj iz prej omenjenega podjetja.
Zazidalni načrt Tržen je opredeljen za stanovanjsko in obrtno dejavnost. Površina, ki jo načrt zajema meri 1,3 ha in bo domačinom najbolj natančno opisana, če zapišem, da je to območje hlevov nekdanje Emone. Načrt predvideva rušenje vseh sedaj obstoječih zgradb in postavitev dveh novih. Ena je stanovanjska v osnovni tlorisni izmeri 16m x 13m in je v
vzhodnem delu T oblike. Druga je poslovno servisna stavba v izmeri 43m x 36,5m. Poslovni del je obrnjen proti naselju in zajema poslovne prostore, razstavni salon in okrepčevalnico. Servisni del, ki obsega avtokleparsko, avtoličarsko in avtomehanično delavnico ter prostor za tehnične preglede vozil, je obrnjen proti kmetijskim površinam in prav zato za stanovansko sosesko ob Marokovi manj moteče. Objekt je pritličen z ravno streho višine 6,5m razen v delu salona, kjer se streha dvigne v piramido. Med sedaj obstoječo cesto in načrtovanim objektom sta predvidena 202 parkirna prostora. Glavni dostop bo preko križišča, ki ga je predvidel DRSC (Direkcija za ceste RS) z načrti za rekonstrukcijo regionalne ceste. Načrt predvideva tudi izgradnjo hodnika za pešce, ozelenitev površin in gost drevored ob glavni prometnici. V načrtu so jasno opredeljene tudi vse zahteve glede optimalnega varovanja okolja, hrupa, strupenih emisij v zraku kot posledice dela v avtoličarski delavnici, urejena pa mora biti tudi celotna komunalna infrastruktura. Investitor bo vse te pogoje moral izpolniti, če bo hotel pridobiti uporabno dovoljenje.
Na javni obravnavi so vprašanja izražala zaskrbljenost zaradi povečanega hrupa, smradu, onesnaženja okolja, odvodnjavanja meteornih vod, komunalnih odplak in podobno. Po mnenju strokovnjakinje bo stanovanjska soseska in njeni
prebivalci s preselitvijo Nissana na novo lokacijo pridobili na kvaliteti bivalnega okolja. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje glede lastništva. Parcela je v postopku denacionalizacije. Investitor bo pred pridobitvijo lokacijskega in gradbenega dovoljenja tako ali tako moral izkazati lastništvo. Vse pripombe so bile zapisane in bodo strokovno obdelane. Kako pa bodo o njih odločali občinski svetniki, bo pokazal čas. Čeprav prisegamo na kmetijstvo in turizem, bomo končno morali preseči idealizirano podobo svojega kraja in si priznati, da potrebujemo delavna mesta, če nočemo ostati večni ujetniki svojih vozil in popotniki med Ljubljano, Domžalami, Kranjem, Kamnikom... Terezija in Milan Krulc že sedaj zaposljujeta 16 delavcev domačinov in zagotavljata 8 učnih mest vajencem. Če pa bo Zazidalni načrt Tržen tudi realiziran, si bo v domači občini vsakdanji kruh služilo še več ljudi.
MAL
Po poteh dediščine
V preteklem letu se je Občina Moravče prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pridobitev sredstev za priče tek projekta »Po poteh dediščine.«
Odobrena so bila sredstva za izvedbo aktivnosti pripravljalne faze za pripravo na navedeni projekt. Skoraj vse občine od Radeč do Dola pri Ljubljani, od Komende in Kamnika do Domžal in Luko vice so s pismom o nameri potrdile svojo pripravljenost za sodelovanje v tem projektu.
Namen skupnega projekta je povezovanje pri pred s ta vitvi nara vne in kulturne dediščine in s tem v zvezi tudi sodelovanje na področju turizma. Sredi tega meseca so se na povabilo Občine Moravče v avli kulturnega doma v Moravčah zbrali predstavniki občin iz Zasa vja, domžalsko kamniškega območja in Črnega grabna, ki so se seznanili z osnovnimi značilnostmi in načinom dela pri izvedbi pripravljalne faze za pripra vo na projekt »Po poteh dediščine.«
V uvodu je državna podsekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janja Kokolj Prošek predstavila prizadevanja, ki na ministrstvu potekajo že od leta 1991 dalje, ko so se priče/i pojav/jati prvi projekti CRPOV(celostni razvoj podeželja in obnove vasi).
V Sloveniji je že okoli tristo tovrstnih projektov, predstavitev projekta CRPOV za območje občine Moravče bo v kratkem tudi v Moravčah.
8
Novice iz
i
Agromelioracije na Lim barski gori in Gori pri Peča h
V letu 1996 sta Kmetijsko gozdarska zadruga Moravče in Kmetijska svetovalna služba Moravče pričela z zbiranjem prijav za agromelioracije. Vso zahtevano dokumentacijo je
Za učinkovito in namensko porabo sredstev poteka nadzor del. ki ga izvajata Janez Ocepek. KSS Moravče in Tadej Jemec. KGZ Moravče
do prijave na subvencijska sredstva države oddalo 24 kmetov. Agromelioracija obsega 122 ha kmetijskih zemljišč.
Za izpolnitev zahtevnih pogojev pridobitve nepovratnih sredstev je bilo vloženo veliko strokovnega in organizacijskega dela v zadrugi in svetovalni službi v zadnjih petih letih. Delo je obrestovano s podpisom pogodbe v lanskem letu in s pričetkom del v mesecu avgustu. Država sofinacira agromelioracijo v znesku 24 miljonov tolarjev. Poleg denarja, ki ga morajo kmetje sami vložiti v ureditev zemljišč, je tu še veliko strojnega in fizičnega dela vseh članov družine.
Na urejenih zemljiščih bo delo s stroji potekalo varneje, lažje in hitreje. Ostaja upanje, da bodo tudi ta za obdelavo zahtevna kmetijska zemljišča tudi v prihodnje skrbno obdelana.
J.O.
j s ko sodelovanje občin
Dr. Marko Koščak, kije že sodeloval pri projektu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, je poudaril, da je cilj projekta v tem, da ljudje na podeželju realizirajo svoje poslovne ideje pri predstavljanju naravne in kulturne dediščine v njihovem kraju, obiskovalci pa naj bi se zaradi privlačnih značilnosti krajev, kjer bodo potovali, zadržali več dni. V letu 1998 sprejeti program kmetijske reforme vsebuje program razvoja podeželja, v okviru tega pa so že nastali trije projekti po poteh dediščine. Država sodeluje pri teh projektih v začetni fazi, nato pa vse večje obveznosti prehajajo na lokalne skupnosti. Pripravljalna faza se bo izvajala pod strokovnim vodenjem Centra za razvoj v Litiji, ki ga vodi Saša Gradišek. Izvedene bodo tri interaktivne delavnice, na katerih bodo udeleženci iz posameznih občin dobili informacije o posameznih elementih, ki so potrebni za oblikovanje regijskega turističnega proizvoda »Po poteh dediščine.« V aktivnosti se bodo poleg predsta vniko v lokalnih skupnosti predvidoma vključevali predstavniki dveh ministrstev in treh Za vodo v za varstvo nara vne in kulturne dediščine. Zaključek pripravljalne faze bo torej pokazal ali obstaja toliko skupnih interesov po posameznih občinah, ki bi jih lahko združili v zanimivo in privlačno pot »Po poteh dediščine«, v katero bodo vključeni tudi gostoljubni ljudje in lepote Mora vške doline.
MILAN BRODAR
ENERGETSKO SVETOVANJE
ZAMENJAVA KOTLA CENTRALNE KURJA VE
Ko star kotel preteče, smo v nerodnem položaju, posebej takrat, ko na to nismo pripravljeni. V naglici, ki sledi, velikokrat naredimo napake, tu pa gre za večjo in pomembno naložbo.
ŽIVLJENJSKA DOBA KOTLOV Ta je zelo različna. Odvisna je od cele vrste pogojev: od izvedbe, materiala, kakovosti izdelave, načina obratovanja, do goriva in podobnega. Predvsem je zelo pomembno, kako obratujejo. S tega stališča je zaželeno, da je temperatura vode čim višja, seveda pa so zato izgube večje, slabši izkoristki, ni kondenzacije, manjša je korozija in s tem daljša življenjska doba. Izklapljanje kotla ponoči, v odsotnosti in podobno, krajša njegovo življenjsko dobo. Pri normalnih pogojih obratovanja lahko računamo z življenjsko dobo približno 20 let, pri litoželeznih kotlih in izvedbah z odpornimi materiali in ob optimalnejšem delovanju pa še nekaj več.
ZAMENJAVA KOTLA Zamenjava kotla je smiselna:
ko ta začne puščati vodo zaradi dotrajanosti,
pa tudi zaradi preventive, -   spremembe goriva (npr. pri prehodu s trdnih na tekoča
Moravske doline
9
311
goriva ali zemeljski (tudi utekočinjeni naftni) plin), spremembe toplotne izolacije zgradbe, razširitve, adaptacije hiše,
- zastarele izvedbe kotlov (slabi izkoristki, ne ustrezajo predpisom),
- večje okvare kotla,
posebni drugi razlogi (ločeno ogrevanje - več družin, obrt, trgovina in podobno).
PRAVILNA MOČ KOTLA
Ni rečeno, da smo storili prav, če smo vgradili nov kotel enake moči, kot je bila pri starem. To je nedopustno, če smo stari kotel kupili" na pamet", brez projekta ogrevanja in izračuna. V veliki večini so taki kotli močno predimenzionirani, prevelikih moči in obratujejo z zelo slabim izkoristkom. Zato je pred nakupom novega kotla potrebno preveriti njegovo moč in kupiti takega s pravilno močjo. To delo opravi projektant. Če je zgradba pozneje na novo toplotno izolirana, se razmere popolnoma spremenijo. Nov kotel je lahko na primer za 30 do 50 odstotkov manjše moči ali več, odvisno od posameznega primera. Od tega je odvisna tudi cena kotla in boljše obratovanje z višjimi izkoristki, z manjšo porabo goriv in podobno.
Podobno je potrebno ukrepati pri razširitvah, adaptacijah objektov. Preveriti je potrebno nove izmere in to upoštevati pri moči novega kotla.
Če vgrajujemo nov kotel, je zelo pomembno, da vgradimo
gorilnik prave moči, pravilno izbran in usklajen z močjo kotla. Če je gorilnik s starega kotla še v dobrem stanju, morda že zamenjan z novim, je potrebno preveriti, če ga je možno vgraditi v nov kotel, ki ima lahko zaradi tega spremenjene značilnosti.
Poudariti je potrebno tudi, da mora biti gorilnik izbran glede na izvedbo novega kotla. V določenih mejah moči ga je možno prilagoditi z večjo ali manjšo šobo, pri večjih močeh pa to ni možno. Odgovor na to vprašanje dobimo z meritvami emisij dimnih plinov, s katerimi serviser ugotovi ali je možno sistem uglasiti na optimalne vrednosti in v okvire dopustnih predpisanih parametrov. Če gorilnik odstopa, ga je potrebno zavreči in kupiti novega.
Pri določanju moči kotla je boljše izbrati nekoliko nižjo moč kotla kot preveliko. Kjer imamo na primer lončeno peč, to upoštevamo, saj lahko pokrije "zimske konice" in prehodna obdobja spomladi in jeseni, lahko pa nam pomaga prebroditi tudi izpad kotla.
IZBIRA IZVEDBE KOTLA
V vsakem primeru izberemo sodobno izvedbo kotla kakovostnega izdelovalca, ki ima zanj opravljene potrebne ateste, jamstva, ima nadomestne dele, dober in razvejan servis ter navodila za obratovanje in vzdrževanje v slovenščini. Za kotle na kurilno olje ponavadi izberemo specialne nizkotemperaturne kotle brez vgrajenega hranilnika toplote (bojlerja). Ti so navadno litoželezni ali iz posebnih odpornih materialov - zlitin proti koroziji.
Do zdaj najbolj razširjeni kombinirani klasični kotli na trdna ali tekoča goriva, so zelo slaba rešitev zaradi nižjega izkoristka.
V zadnjem času se vse več strank odloča, sploh tisti, ki imajo na vojo tudi lesno biomaso, da bodo stare kombinirane kotle obdržali, poleg njih pa bodo postavili še specialni oljni ali plinski kotel z ločenim nerjavnim dimnikom.
Tudi pri plinskih kotlih lahko izbiramo med najsodobnejšimi stenskimi ali talnimi izvedbami. Med temi so tudi nekoliko dražji plinski kondenzacijski kotli, ki imajo lahko do 15 odstotkov boljše izkoristke (do 108 odstotkov). Plinski kotli seveda zahtevajo tudi prilagojen dimnik, za katerega je značilna tuljava iz nerjavne pločevine. Omenjena vprašanja so podrobno rešljiva tudi pri spremembi goriva ob prehodu s trdnih, tekočih goriv na plin (zemeljski ali utekočinjeni naftni plin). Občani se namreč zelo pogosto odločajo za zamenjavo starega dotrajanega kotla ob prehodu na plin. Tudi v tem primeru je potrebno upoštevati vse kar sem že omenil glede pravilne izbire moči in izvedbe, čeprav gre tu za druga goriva in najsodobnejšo tehnologijo. Pri izbiri najsodobnejših izvedb kotla, izbiri pravilne moči in podobno, se je smiselno posvetovati s projektantom ali predhodno poiskati brezplačni strokovni nasvet v energetsko svetovalni pisarni.
Zaradi zgoraj navedenega moramo biti na zamenjavo kotla pravočasno pripravljeni, saj so nam običajno znani razlogi, zaradi katerih lahko pride do tega. Najslabše je, če nas zamenjava preseneti sredi zime. Nekateri ljudje se zaradi varnosti celo odločajo, da stare in zastarele kotle preventivno zamenjajo prej. Pri tem pa za vse omenjene primere zelo pogosto potrebujejo pomoč, ki jo nudijo svetovalne pisarne. Ob takšnih in podobnih odločitvah vezanih na rabo energije v vašem gospodinjstvu in zgradbi, upoštevajte omenjene nasvete, saj lahko dolgoročno privarčujete marsikateri tolar.
IVANKENDA, univ.dipl.inž.
Novice iz
VABILO
Vabimo vse kmetovalec in kmetovalkc na strokovna predavanja s področja kmetijstva, ki bodo po naslednjem razporedu:
ČETRTEK, 25. januar 2001, v dvorani kulturnega doma V LUKOVTC1
- od 9. - 10.45 ure
REJA IN PREHRANA KRAV DOJILJ
Anton DAROVIC, univ. dipl. inž.. Kmetijski zavod Ljubljana
- ob 10.45 uri
OZNAČEVANJE IN REGISTRACIJA GOVEDI - REGISTER GOVEDI NA KMETIJI
Mag. Janez JERET11SA. u.d.i.. Kmetijski inštitut Slovenije
SREDA, 31. januar 2001, v avli kulturnega doma V MORAVČAH od 9. - 11.ure
PREHRANA KRAV MOLZNIC
Anton DAROVIC, univ. dipl. inž., Kmetijski zavod Ljubljana
- odmor od 11.00 do 11.15 ure
- ob 11.15 uri
GOJITVENA DELA V GOZDU IN PRIDOBIVANJE SUBVENCIJ V GOZDARSTVU
Andrej ŽA( i AR, inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije
SREDA , 7. februar 2001, v avli kulturnega doma V MORAVČAH
- od 9. - 12.30 ure
TEHNOLOŠKI POSTOPKI PRIDELOVANJA V TRAVNIŠKIH NASADIH PO PRAVILIH INTERGRIRANE PRIDELAVE SADJA
Jani GAČNIK, u.d.i., Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto in Franc KOTAR, u.d.i., zasebni svetovalec za sadjarstvo
PETEK, 23. februar 2001, v avli kulturnega doma V MORAVČAH
- od 9. - 10.30 ure
NAPAKE PRI DOSEGANJU OPTIMALNE KVALITETE MLEKA (somatske celice,
mikroorganizmi, beljakovine, tolšča, zmrziščna točka,..)
Mag.Janez KOPRIVNIKAR, dr.vet.med.. Kmetijski zavod Ljubljana
- od 10.30 - 11.15 ure
PREDSTAVITEV PRAVILNIKA O ODKUPU MLEKA Andrej KOS, Ljubljanske mlekarne
OBVESTILI:
Predavanja iz področja ekološkega kmetijstva bodo v sredo 14. in četrtek 15. februarja 2001. v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Pričetek predavanj je vsak dan ob 9.uri. Program predavanj je objavljen na oglasnih mestih KSS Moravče in občine Moravče.
- Organizirana naj bi bila ŠOLA ŽGANJEKUHE, ki obsega teoretični in praktični del. Program bi potekal v petek popoldan in soboto . V programu bodo sodelovali prof. J.HRIBAR, J.GAČNIK in F.KOTAR. Število udeležencev šole je omejeno na 20 udeležencev. Prijaviti se je potrebno na KSS Moravče
- J.Ocepek (tel.: 72-31-236) najpozneje do 20,2.2001 Denarni prispevki udeležencev šole bodo odvisni od števila udeležencev in višine sofinanciranja Občine.
Moravske doline
KRATKE ŠOLSKE VESTI
Priprava OS Jurija Vege Moravče na 9-let no osnovno šolo
Kot sem zapisala v prejšnjem prispevku o devetletni osnovni šoli, mora izpolnjevati šola ob prehodu v ta program kar nekaj pogojev, med katerimi je tudi soglasje večine staršev.
Pisno bomo povabili starše otrok, ki bodo 1. septembra stari od 5 let in 8 mesecev do 6 let in 8 mesecev, na tretji roditeljski sestanek. Tretji sestanek za prvi razred devetletne osnovne šole bo 6. februarja 2001, ob 17.30 uri. Starši bodo pripeljali s seboj tudi otroka. Ta dan bodo starši podpisovali uradna soglasja za vključitev otroka v program prvega razreda devetletne osnovne šole.
Vpisovanje otrok v prvi razred devetletne osnovne šole bo 16. in 17. februarja od 8. do 12. ure. K vpisu prinesejo starši zdravstveno izkaznico s cepilnim kartončkom in fotokopijo rojstnega lista (otroka) ter pripeljejo otroka s seboj.
Za otroke, oziroma učence, katerih starši se morda ne bi odločili za 9-letno osnovno šolo, bo Osnovna šola Jurija Vege Moravče, (v primeru, da bomo začeli jeseni z devetletko), v skladu z 8. členom Odredbe o postopnem uvajanju programa 9-letne osnovne šole (Ur. I. RS, št. 22/ 98) poskrbela za vpis oz. prepis v 8-letno Osnovno šolo Dob, s katero bomo sklenili Dogovor o vpisu otrok oz. prepisu učencev.
V tem primeru bodo starši 16. in 17. februarja 2001 v naši šoli izpolnili Vlogo za soglasje k vpisu otroka v 1. razred 8-letne osnovne šole v š. I. 2002/2003 in sicer v Osnovno šolo Dob ( Občina Domžale), ki jeseni še ne bo šla v devetletko. Lahko pa vpišejo starši k nam otroka v 1. r. devetletke tudi iz šolskega okoliša OŠ Dob. Osnovna šola Jurija Vege Moravče je centralna šola s podružnično šolo na Vrhpolju.
Šolski okoliš obsega sledeča naselja: Češnjice pri Moravčah, Dešen, Dole pod Sv. Trojico, Dole pri Krašcah, Drtija, Dvorje, Gabrje pod Limbarsko goro. Gora pri Pečah, Gorica, Goričica pri Moravčah, Hrastnik, Hrib nad Ribčami, Imenje, Katarija, Krašce, Križate, Limbarska gora, Moravče, Mošenik, Negastrn, Peče, Ples, Podgorica pri Pečah, Podstran, Pogled, Pretrž Prikrnica, Rudnik pri Moravčah, Selce pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Spodnja Dobrava, Spodnja Javoršica, Spodnji Prekar, Spodnji Tuštanj, Stegne, Straža pri Moravčah, Sveti Andrej, Velika vas, Vinje pri Moravčah, Vrhpolje pri Moravčah, Zalog pri Kresnicah, Zalog pri Moravčah, Zgornja Dobrava, Zgornja Javoršica, Zgornje Koseze, Zgornji Prekar, Zgornji Tuštanj. Šolski okoliš Podružnične osnovne šole Vrhpolje obsega naslednja naselja: Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje, Zgornja Javoršica, Zgornji Tuštanj.
EVA KARAŽIJA, ravnateljica
Dedek mraz obiskal moravške otroke Moravske doline ni pobelil sneg, zato se Dedek Mraz v mesecu decembru ni mogel do nas pripeljati s sanmi. Svoje jelenčke je pustiti kar pod Triglavom, kjer so si našli pašo, on pa se je peš odpravil do Moravč.
Obiskal je najmlajše otroke v vrtcu in otroke, ki so ga v velikem
številu pričakali v Kulturnem domu Skupaj z otroki si je ogledal igrici Snežaki korenjaki in 0 zajčku, zvezdicah in novoletni smrečici. Posebno všeč so mu bili plesni nastopi plesalcev plesne šole Miki.Otroke je obdaril z balončki, bonbončki, mandarinicami in igračami in jim zaželel veliko igre in veselja v novem letu.
Novi uspehi v odbojki
Naši fantje so v mesecu decembru tekmovali v odbojki z najboljšimi ekipami Domžalsko-Kamniško-Medvoške regije. Pod vodstvom trenerja Uroša Karažije so osvojili srebrno medalijo. S tem uspehom so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo v mesecu februarju.
Obiskali Hišo eksperimentov
»Slišal sem, pa sem pozabil; videl sem in sem si zapomnil; naredil sem in znam!« Tako pravi star pregovor in še vedno velja.Tega nauka pa se trdno zavedajo v Hiši eksperimentov, ki leži na Trubarjevi ulici v Ljubljani.V njej obiskovalec sam izvaja poskuse in se uči skozi lastne izkušnje. To hišo veselja so obiskali tudi naši prvošolčki. Preizkusili so prav vse poskuse; oblačili so se v milne mehurčke, telefonirali brez slušalke in telefona, ležali na pravih žebljih....Čas v tej hiši je vse prehitro minil. Obiskali so tudi bližnjo tržnico in Policijsko postajo Grič. Tam so malčkom prijazni policisti razkazali policijska vozila; avtomobile, motorje, tovornjake in delo na tej postaji. Prvošolčki tega naravoslovnega dne ne bodo zlepa pozabili.
Božični koncerti naših zborov
Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Jurija Vege že veliko let pripravlja božični koncert. Sprva so nastopali le v moravški farni cerkvi. Ker pa pevci prihajajo tudi iz vrhpoljske in peške župnije, so si želeli zapeti tudi tam. S spletom božičnih pesmi, ki ga zborovodkinja Mojca Malovrh vsako leto premišljeno izbere, vedno pritegnejo poslušalce. Mladi pevci pa se veselijo tudi toplega čaja in peciva, s katerim jih po končanem koncertu
12
Novice iz
v župnišču postrežejo. Organistki Mariji Klopčič in organistu Jožetu Vidergarju ml. se zahvaljujemo za orgelsko spremljavo. Radio   HIT   nagradil našo voščilnico
Na valovih radia HIT je odmevalo vabilo k sodelovanju na likovnem natečaju za Najlepšo izdelano voščilnico. Vabilo je pritegnilo učence likovnega krožka in skupaj z mentorico Inge Ivartnik so izdelali voščilnico ter jo poslali na natečaj-IN ZMAGALI. Dobili so prvo nagrado, kar pa so kape in obisk na radiu HIT. Likovni natečaji so prinesli še dve nagradi; in sicer majico Nevi Zaje na natečaju Ptica leta 2000 - Kavka ter Nini Merzel za najlepšo risbico na natečaju Kralj Matjaž.
BARBARA FALE
KOLEDAR DEJAVNOSTI IN PRIREDITEV
V MESECU FEBRUARJU
2.2. - šolsko tekmovanje iz Vesele šole
6.2. - šolsko tekmovanje iz znanja zgodovine
7.2. - šolska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
13.2. - poskusno preverjanje znanja iz slovenskega jezika za učence 8. razredov
14.2. - poskusno preverjanje znanja iz matematike za učence 8. razredov
15.2. - šolsko tekmovanje iz slovenskega jezika za bronasto Cankarjevo priznanje
15.2.-skupne govorilne ure (16.00-17.30)
12.-17.2. - zimska šola v naravi na Pokljuki za učence 5. razredov 26. 2 - 4.3. - zimske počitnice
V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe koledarja napovedanih prireditev in dejavnosti.
v
Šolarji izdali čisto pravo knjigo
V mesecu decembru 2000 je izšla knjiga z naslovom Hinkovi skrivni zapisi.To knjigo je napisalo deset učencev naše šole pod vodstvom mentorice knjižnjičarskega krožka Mojiceje Podgoršek.
Napisati knjigo res ni od muh, zato se vprašajmo, kako je prišlo do nastanka te knjige.
fililí T'
Učenci so radi hodili v knjižnjico, pomagali so knjižnjičarki pri razvrščanju in ovijanju knjig, radi pa so se tudi pogovarjali z njo in ji zaupali svoje težave. Ustanovili so knjižnjičarski krožek. Kmalu pa je na dan prišla ideja o pisanju knjige. Odločili so se za literarnega junaka Hinka, najstnika svojih let, in njegov dnevnik. Zbirali so se za okroglo mizo, pripovedovali in zapisovali so o svojem najstniškem doživljanju sveta, ki se dotika prvih ljubezni, šole, staršev, učiteljev in so nemalokrat zelo težavni. Svoje pisanje so začinili še s kančkom domišljije ,ki je pri najstnikih, kot vemo, nadvse bujna. V enem letu se je nabrala debela mapa sestavkov, katere so kronološko uredili in uskladili med seboj. Rokopise je knjižnjičarka vsebinsko uredila in oblikovala zgodbo, nato pa se je začelo iskanje založnika. Na veselje vseh se je odzvala založba Grlica, ki je knjigo tudi izdala. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Vladu Grlici in Janezu Mišu. Finančno pa so knjigo podprli: župan Občine Moravče.Termit Moravče, Karton Količevo, Natura-
Dušan Grošelj, AS Domžale-remont, AS Domžale-servis, KIK Kamnik.Vsem se iskreno zahveljujejo. Po treh letih pisanja, urejanja,...je knjiga pred nami. Namenjena je najstnikom, ki imajo podobne težave kot naši mladi pisatelji, toplo pa jo priporočajo tudi staršem in vsem mladim po srcu. Ustvarjalci so ponosni nanjo in so prepričani, da bomo uživali ob njej. Naj naštejem še mlade pisatelje: Katja Poznič, Sandra Avbelj, Polona Mal, Anja Obran, Jure Jamšek, Tjaša Smrkolj, Božena Cigula, Luka Lakosil, Meta Novak in Urša Zaje.
V začetku meseca februarja bo tiskovna konferenca, na kateri bodo učenci in mentorica predstavili svojo knjigo. Pričakujejo pa tudi zanimive goste. S skupnimi močmi jim je uspelo, naredili so, kar se jim je v začetku zdelo skoraj nemogoče, napisali so kvalitetno in zanimivo knjigo za vse okuse. In temu bi se lahko reklo tudi, da so sanje postale resničnost.
BARBARA EALE
foto: MOJICEJA PODGORŠEK in JANEZ MIŠ
Moravske doline
13
V domačnosti in tradiciji je posebna
privlačnost
V Moravčah se v zadnjih nekaj letih kulturna ponudba močno bogati. Tudi okusi obiskovalcev so postali zahtevnejši, saj se na primer samo ob koncu leta lahko odločamo med tremi različnimi koncerti. Vsak izmed njih je nekaj posebnega in nekaj neponovljivega. Tudi sodobni video ali avdio posnetki ne morejo pričarati koncertnega vzdušja. Lahko se samo odločiš in ga doživiš, ali pa preprosto ostaneš v topli in udobni kletki domačega razkošja.
Novoletne koncerte v Moravčah spremljam že od otroštva. In ker je bila takrat kulturna, predvsem koncertna, ponudba manjša, sem vsak novoletni koncert spremljala z odprtimi očmi, ušesi in bog ve, če ne celo usti. Posamezni drobci koncertnega dogajanja so še danes živi. In še danes sem hvaležna članom KD Tine Kos in Pihalni godbi Moravče, da so se pred 22 leti odločili za tovrstno prireditev, ki je zdržala in postala tradicija novoletnega praznovanja. Vsako leto se na koncertu predstavijo moški in dekliški pevski zbor ter godba, gostje pa se iz leta v leto menjavajo. Letošnji koncert je pokazal, da po statusu najstarejše kulturno društvo v občini še vedno napreduje in se bogati.
navdušuje. In pevci so nas tudi letos obdarili s pesmijo zloženo od njihovega zborovodje za srečen vstop v novo tisočletje.
V dekliškem zboru iz leta v leto namenjajo več pozornosti sodobnim skladbam, vse manj pa se posvečajo klasičnemu zborovskemu petju. Pesmi so bile spremljane s kitarama Milana Kokalja in njegovega sina Gašperja. Z zvonkostjo glasov so predramili pravo praznično pričakovanje.
Godba je s programom dokazala, da tudi z novim kapelnikom Sašom Vavpetičem uspešno nadaljuje začrtano pot. Presenetili so s sklopom filmskih skladb.
Misli in napovedi vpletene v celovito podobo koncerta je z izbranimi besedami posredovala Barbara Kunavar.
Moškemu pevskemu zboru sicer ne bi škodovala kakšna mlada pevska moč, a Miro Capuder s svojo srčno vnemo zmore s pevci izvesti kopico za uho prijetnih skladb. Franc Vehovec kljub letom še vedno s svojim glasom dominira in
Gostoma večera Matjažu Robavsu, slušatelju podiplomskega študija solo petja na Dunaju, in pianistu Marku Hriberniku se moramo zahvaliti za dopolnjeno umetniško podobo koncerta. Naetop na koncertu je gotovo velika odgovornost, a hkrati tudi vzpodbuda za uspešno napredovanje. Tokrat je to možnost imela
14
Novice iz
3i
Božične pesmi mladih cvetk
12-letna violinistka Katja Bricelj in izkazal se je. Mnogim novoletnim željam, je svoje dodal še župan Matjaž Kočar, ki je v kratkem nagovoru pozdravil prisotne.
Z zaključnim prizorom zdravice je režijska plat prireditve pokazala dokajšno mero okusa, česar pa ni manjkalo tudi pripravljalcem scene.
Ko so izveneli zadnji akordi, smo zapuščali dvorano in v prijetnem klepetu opazili mnoge znance. In vem, da se bo večina od nas, ki kaj damo na tradicijo in domačnost, ob koncu leta znova prepustila koncertiranju obeh zborov KD Tineta Kosa in Pihalni godbi Moravče, če nas bodo kulturniki seveda povabili nanj.
MAL, Foto BOJANA DORlC, MIHA KOKALJ
V nedeljo,14. januarja, je bil v cerkvi Sv. Štefana v Zgornjh Kosezah koncert Božičnih pesmi cerkvenega mladinskega zbora Proteja.
Dekleta poznamo predvsem iz nastopov na moravškem koru, mnoge izmed njih so prepevale že kot deklice v otroškem zboru. Sedaj so se pod vodstvom zborovodkinje Elizabete Kunavar predstavile pod novim imenom Proteja, kar pomeni socvetje. Vsaka izmed njih predstavlja majhen a pomemben cvetek v socvetju.
Na nedeljskem koncertu so nam pripravile splet božičnih pesmi naših in tujih avtorjev. Božične pesmi so vedno ganljive in lepe, čeprav jih slišimo neštetokrat. Skozi zapete pesmi in skrbno pripravljeno vezno besedilo smo podoživeli božično razpoloženje in njegov čas. Zbor je na orglah spremljal Tomaž Pimat. Škof A. M. Slomšek je pred več kot sto leti zapisal: »Vesela pesem žalostno srce razvedri - mila pesem ohladi njegove rane. Lepa pesem je božji dar«
Lepe, polne domačega in iskrenega občutja so tudi pesmi naših pevk, prepričana sem, da jim bomo v lepo urejeni cerkvici v Zg. Kosezah še lahko prisluhnili.
BARBARA FALE
Novoletni koncert na Vrhpoljah
Novoletni koncert na Vrhpoljah je bil tako kot vsako leto doslej v znamenju tamburašev. Vsakoletna »inventura«nam pokaže, kaj so se naučili in kakšen je napredek v kvaliteti igranja. Letos so nas tamburaši razveselili s celotnim programom, presenetili pa z dvema skladbama: »Boter čmrlj« in »Veselica«. To sta lepi skladbi vendar zelo zahtevni. Veseli nas tudi hiter napredek skupine mladih tamburašev. Če bodo napredovali s takšnim tempom, bodo kmalu enakovredni instrumentalisti starejšim članom orkestra. Za kraj, kot so Vrhpolje, pomeni tolikšno število mladih tamburašev velik uspeh in obet, da bo Tamburaški orkester Vrhpolje še kdaj praznoval jubilejno leto delovanja. Kot gostje so letos na koncertu nastopili pevci »Klapa Lavanda«, ki delujejo v okviru KUD Tine Rožanc iz Ljubljane. Obiskovalce so najbolj ogreli s skladbama »S kampanela tuče sat« in »Naša fešta«.
Škoda, da je veselje nad kvalitetnim programom vrhpoljskega novoletnega koncerta kalilo že večkrat opaženo spoznanje, da smo prisiljeni pripravljati in spremljati prireditve v slabo opremljeni in nefunkcionalni dvorani.
FANIPAČNIK
Moravske doline
15
Božični koncert polepšal dan samostojnosti
Na sv. Štefana dan je Komorni zbor Limbar pod vodstvom Elizabete Kunavar pripravil svoj peti božični koncert. Del programa je bil namenjen tudi praznovanju desete obletnice slovenske samostojnosti, o kateri je spregovoril slavnostni govornik dr. Andrej Bajuk.
Tokrat je bilo vreme naklonjeno prirediteljem in gledalcem. Že pred četrto uro popoldne nas je vabilo na koncert slovesno pritrkavanje v stolpu cerkve sv. Andreja. Reka poslušalcev se je začela zgrinjati proti podružnični cerkvi. Ko se je poslušalcem pridružil še slavnostni gost z ženo, hčerko in sinom, je bilo vse nared za začetek jubilejnega koncerta.
Zbor je pevaje "priromal" v cerkev in nas s tem spomnil na romanje svetega Jožefa in Marije pred Kristusovim rojstvom. Deklica, v obleki angela, je naznanila rojstvo Odrešenika -otročička, ki želi spati. Nemško besedilo pesmi Still, weil's Kindlein schlafen will, je s prikupno otroško zadrego ponazorila mala Marija. Potem so se vrstile občuteno zapete božične uspavanke, med katere je Barbara Kunavar tkala misli o devici, ženi in materi, o družini, ki ima dom, čeprav živi skromno, in o družini, ki ima bogastvo in nima doma. Slovenci se že deseto leto veselimo, da je naš dom v samostojni državi, v kateri lahko sami odločamo o svoji prihodnosti. Dr. Andrej Bajuk je v svojem govoru dejal, da se moramo zahvaliti najprej sebi, da smo na dan plebiscita sprejeli to odločitev in z vso odločnostjo svetu povedali, da zdaj hočemo biti sami. Na srečo so nam bili vsaj enkrat naklonjeni tudi svetovni dogodki, da smo naposled uresničili sanje naših dedov. To pa je bilo mogoče tudi zato, ker so v tistem času pravi ljudje vodili naš narod in so znali energijo naroda usmeriti v pravo smer, za kar jim moramo biti hvaležni. Sedaj pa ni dovolj, da samo enkrat letno praznujemo, ampak moramo ustvarjati tako vzdušje in kulturo, da bo lahko vsak s svojim mnenjem sooblikoval skupno prihodnost in se bomo vsi počutili lastniki te dežele, kar tudi smo. Zbor je s pesmijo Domovini dopolnil razmišljanje govornika in praznično vzdušje dneva samostojnosti. Nato je nebo spet zažarelo v zvezdicah božičnih pesmi, v katerih je kot solist nastopil Milan Kunavar. Pastirji so pred novorojenega položili ovce. Kaj mu lahko damo mi? Ostaja naše praznovanje na ravni okrasja, kiča in zunanjosti ali pa se ob doživljanju božične skrivnosti rodi v nas globlje hrepenenje, da bi zavrgli svoje dosedanje nečimrnosti in zaživeli vsaj delno drugače, bolj podobno Kristusovemu nauku? Ob večglasnem ubranem petju zbora, ki ga je na orglah spremljal Sebastjan Vrhovnik, se mora zganiti neka pozitivna energija v človeku, ki hoče zapluti proti nebu in želi postajati in biti boljši. Ob koncu se je govorniku, izvajalcem koncerta, poslušalcem in
vsem, ki so poskrbeli za uspešno tehnično izvedbo, zahvalila predsednica društva ob asistenci novega podpredsednika Simona Kušarja. S pesmijo Beli božič je zbor zapel svoje božično voščilo in zahvalo zvestim poslušalcem, katerim so se letos pridružili tudi mnogi znani in manj znani obrazi iz okoliških krajev. Zadnjo pesem so pevci odpeli ob jaslicah, ki jih vsako leto za to priložnost naredita Ida Kušar in Joži Zaveršnik. Pred cerkvijo smo se lahko spet pogreli s toplim čajem, izrečena so bila tudi mnoga praznična voščila. Dr. Andreja Bajuka in njegovo ženo, ki izvira iz Rafolč pri Lukovici, pa so obkrožili znanci in sorodniki. Cerkev sv. Andreja je v vsej lepoti žarela v soju žarometov in pisanih raket, na pot domov pa so nas pospremili še neutrudni pritrkovalci s svojimi bronastimi melodijami.
MILKA NOVAK
Dekliški zbor v gosteh v Dolenjskih Toplicah
Dekliški pevski zbor iz Moravč se je v prazničnem decembru preteklega leta odzval povabilu kulturnega animatorja iz Dolenjskih Toplic za samostojni koncert v njihovem zdravilišču. Pevke smo se v petek, 15.decembra, proti večeru veselo razpoložene skupaj z zborovodjo prepustile varni vožnji Radoša Arsiča. V prijetnem klepetu je vožnja hitro minila in že smo bile pred mogočnim hotelom Kristal. Že ob vhodu v hotel smo vsepovsod opazile vabila na večerno prireditev. Hotelska restavracija seje polnila in ob začetku koncerta skoraj ni bilo moč najti prostega sedeža. S pozdravno pesmijo nas je v začetku pozdravil domači zbor. Naš zbor se je številnim obiskovalcem v izredno lepi in izjemno akustični hotelski restavraciji predstavil z izbranim programom sedemnajstih pesmi. Nekatere so bile izvedene ob spremljavi kitar našega zborovodje in njegovega sina Gašperja. Navdušenje in dolg aplavz obiskovalcev je bil za nas znak, da moramo k že zapetemu še kaj dodati.
Tudi na večerji skupaj z njihovim zborom, s katero nas je pogostil župan Dolenjskih Toplic, ni primanjkovalo veselega razpoloženja. Niti kazalci na uri, ki so se ob prijetnem klepetu vse prehitro premikali in tudi ne pogled skozi okno, kjer so veselo naletavale prve snežinke letošnje zime, nas niso »pregnale« domov. Pa vseeno se je bilo od prijaznih domačinov potrebno posloviti z obljubo, da naše gostovanje pri njih ni bilo zadnje. Še zdravica njihovega župana, topel stisk rok ter izrečene želje za srečo in zdravje v prihajajočem novem letu in ponovno vožnja, tokrat po zasneženi dolenjski pokrajini nazaj proti Moravčam, kjer pa o snežni odeji skoraj ni bilo sledu.
IVIC A ZUPANČIČ
16
Novice iz
Pobrateni občini še sodelujeta
Na obisku pri gostoljubnih in veselih Prlekih se je v zadnjih dneh decembra mudila delegacija (vodstvo občine in kulturnega doma, predsedniki oz. člani turističnega, planinskega in kulturnih društev) iz Občine Moravče, ki se je odzvala na vabilo Turističnega društva Putar iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Člani le-tega Moravčanom niso neznani, saj so pred letom prikazali v naši občini Martinovanje po Prleško, prav tako pa je že gostovala pri nas Gledališka skupina »Ivan Kaučič« iz Ljutomera. Po božično-novoletnem koncertu z ljudskimi godci in pevci ter otroki iz domačega vrtca, smo si ogledali še komedijo Vinka Moderndorferja v treh slikah s pevskim zborom in streljanjem »Vaja zbora«. S tem delom, ki je zaradi vsebine in izvedbe vredno ogleda, se bodo ljutomerski gledališčniki 27. januarja predstavili tudi moravškim gledalcem. Dogovorili smo se tudi, da bodo v začetku junija naši ljubiteljski kulturniki in turistični delavci predstavili bogato kulturno dejavnost Moravč v ljutomerski občini.
S. V. foto: M. B.
Samo za zdravje in srečo
Prednovoletna srečanja moravških upokojencev so postala tradicionalna. Člani društva, tokrat se nas je zbralo 34, se vsako leto dobivamo v drugi polovici decembra, da se poslovimo od starega in nazdravimo novemu letu. Soba je
bila okrašena, na mizah so vabili narezki in domač kruh, ki sta jih prispevala Pavle in Majda Barlič, pecivo naših upokojenk in dobra kapljica, ki smo jo priskrbeli upokojenci. Tudi za dobro voljo smo poskrbeli sami. Najprej je prepeval mešani pevski zbor DU Moravče, kasneje smo mu pritegnili kar vsi. V zdravicah smo si najpogosteje izrekali želje po zdravju in tudi vse druge, ki sodijo v voščilo ob prehodu starega leta v novo. Predsednik društva Franc Novak, se je zahvalil za tolikšno udeležbo, pohvalil vse sodelujoče v različnih sekcijah, člane upravnega odbora, poverjenike in pevski zbor, ki vztrajnio vadi s prizadevnim zborovodjo Alojzem Štefanom. »Če bo zdravje, bo vse,« je med drugim povedal predsednik društva. In še prav je imel.
JOŽE NOVAK
Koledni kiza Papuo Novo Gvinejo
V svetem letu 2000 so moravški koledniki skupaj z župnikom Viktorjem Primožičem želeli obiskati vse družine v moravški župniji in jim zaželeti mir in blagoslov.
V šestih koledniških skupinah so sodelovali otroci od 4. do 7. razreda. V času od 27. decembra do 7. januarja so obiskali tudi po sto družin na dan. Okrog poldneva sta se skupini otrok zamenjali, ker je hoja od vrat do vrat zelo utrudljiva. Kljub temu se otroci zelo radi udeležujejo koledovanja, saj so skoraj povsod lepo sprejeti in dobrodošli. S to akcijo pomagajo tudi revnim sovrstnikom iz drugih držav. Za gospoda župnika pa je to priložnost, da vsaj enkrat letno obišče svoje župljane in spozna tudi tiste prebivalce naše župnije, ki ne zahajajo v cerkev.
Vodilna misel letošnje akcije je bila: "Pojdite in učite vse narode!" To Jezusovo naročilo je za svoje misijonsko poslanstvo sprejela tudi laiška misijonarka Zvonka Kopina, ki deluje na Papui Novi Gvineji. Z zbranimi darovi letošnje akcije bi misijonarji radi poskrbeli za šolanje papuanskih otrok, saj
država za njihovo izobraževanje slabo skrbi. Nakupili bodo učne pripomočke, poskrbeli za prostor in natisnili knjige v njihovem jeziku - OROKOLO. To je pomembno za ohranjanje njihove kulture in identitete.
Običaj trikraljevskega koledovanja ima svoj začetek v srednjeveškem bogoslužju. Sedanja oblika koledovanja sega v 16. ali 17. stoletje in izhaja iz tedanjih mestnih šol, zato je to šolarska ali šolniška šega. V knjigi Praznično leto Slovencev Nika Kureta lahko med drugim preberemo tudi to, da so v Tuhinjsko dolino prihajali koledniki iz kamniške in moravške okolice, ker domačini niso koledovali. Koledovanja so se po slovenskih krajih med seboj zelo razlikovala. Ohranjenih je veliko različnih besedil in tudi pesmi, ki so jih koledniki prepevali. V preteklosti so dobili v dar različne darove (predivo, denar, klobase, pijačo,...). Po drugi svetovni vojni je ta običaj na Slovenskem skoraj zamrl. V zadnjih letih pa je znova oživel in dobil nov smisel z zbiranjem sredstev za potrebe misijonov.
MILKA NOVAK
Moravske doline
17
Zdravo in koristno na novoletnem pohodu
Člani Ekološki klub Natura smo se tudi letos podali na tradicionalni novoletni pohod. Zjutraj se nas je kar nekaj zbralo na Vrhpolju in krenili smo v lepo, s snegom pobeljeno jutro. Snega res ni bilo veliko, a dovolj, da je vplivalo na enkratnost vzdušja med pohodniki. Pot nas je vodila mimo Volkove in Mašonove
domačije na Murovico. od tam pa po grebenu do Ravnikarjeve kmetije. Tu smo se okrepčali s toplim čajem in nadaljevali pot mimo Bovona, po grebenu preko Ciclja, na vrh Svetega Miklavža do Mežnarjeve domačije - našega delnega cilja. V topli sobi smo se okrepčali z nemalo dobrot iz Ivankine kuhinje. Ob tej priliki smo imeli vsakoletno letno skupščino.
Tokrat pa kar v Laško
Po pripravi miklavževanja na Miklavžu, kjer smo na svojevrsten način z domačimi piškotki, potico, jabolki in čajem pričakali na vrhu Svetega Miklavža vse udeležence sv.maše 10.decembra v delno obnovljeni cerkvi, smo si privoščili ekskurzijo.
23.decembra dopoldan smo se člani Društva podeželske mladine Moravče odpravili na ekskurzijo v Laško in njegovo okolico. Na železniški postaji v Laškem so nas pričakali člani tamkajšnega DPM. To so bili Herbi, Mihela, Jernej in Sebastijan.
Najprej smo si ogledali celotno proizvodnjo v Pivovarni Laško in ob koncu bili deležni degustacije njihovih proizvodov. Na kmetiji Petek smo videli zanimivo škotsko visokogorsko govedo, ki zlahka teli na prostem pri -20 stopinjah C. Gojijo tudi zelišče slamnik. Postregli so nas s česnovim namazom, z likerjem iz konoplje, ki jo uporabljajo samo za industrijske namene, in domačim vinom. Na poti proti gradu Tabor, kamor smo se vzpenjali peš, smo videli hotel Hum, nekdanjo pivovarno, ki je sedaj preurejena v hotel Slavija, cerkev sv. Martina, vrh Huma z železnim križem. V gradu je zanimiva poročna dvorana, na drugi strani grajske stavbe je živalski obor z mufloni in damjaki. Večerjali smo v gostilni Čater v Marija Gradcu. Ob koncu dneva smo se udeležili še občnega zbora DPM Laško & Radeče. Po uradnem delu smo se zabavali z ansamblom Štrajhar.
Vrnili smo se v poznih večernih urah z zanimivimi vtisi. Znova smo pridobili novih znancev, katerim se moramo zahvaliti za gostoljubnost in dobro organizacijo.
NINA JEMEC
na kateri so Jože Rebolj - predsednik, Sonja Merela - tajnica in Franc Peterca - blagajnik podali poročila o aktivnostih kluba skozi leto. Teh aktivnosti je bilo kar nekaj, vendar vedno znova ugotavljamo, da so ljudje še vedno preveč brezbrižni do narave. Drugače ni moč razumeti posameznikov, ki vsakovrstne odpadke odlagajo na komaj sanirana črna odlagališča, ne da bi pomislili, koliko dela bo potrebno vložiti v ponovno sanacijo in kolikšno škodo v okolju in naravi s tem povzročijo. Sklepna ugotovitev je bila, da bodo morali odgovorni v občini resno razmisliti o nadzoru in strogem kaznovanju neodgovornih občanov. Za leto 2001 smo si zadali nalogo, da popestrimo dejavnosti kluba, čeprav so naša finančna sredstva skromna. Pridobljena so iz članarine, prostovoljnih prispevkov in dotacije Občine Moravče. Po končanem sestanku smo odšli v dolino. Pot nas je sedaj vodila skozi Moravče do Tuštanja in na Vrhpolje, kamor smo prišli v večernih urah. Za nami je bil lep dan, ki smo ga preživeli v druženju in hoji. Razšli smo se utrujeni, a želni novih skupnih druženj in akcij.
Ob tej priliki bralcem člani kluba želimo sreče in zdravja v novem letu.
JOŽE REBOLJ
Razvitje prapora OZVVS Moravče
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Moravče je 17.novembra 2000 razvilo svoj prapor. Slovesnosti se je udeležila večina članov našega združenja in gostje. Na njej smo veterani vojne za Slovenijo ponovno potrdili svojo pripadnost slovenskemu narodu. Za kulturno in prijetno vzdušje je poskrbel Komorni zbor KID Limbar. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani in nam nudite pomoč, da lahko na visokem nivoju ohranjamo tradicijo osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Veterani vojne za Slovenijo lahko s ponosom rečemo: »Bilo nam je v čast in veselje, da smo to doživeli.«
VITOMIR CERAR, predsednik OVZZS Moravče
Božo Urbanija, namestnik praporščaka OZVVS Moravče
18
Novice iz
PGD Krašce v letu 2000 uspešno
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Krašce v letu, ki je za nami, na srečo ni bilo potrebno intervenirati ob večjem požaru ali drugi nesreči. Kar nekajkrat smo bili prisotni na manjših požariščih. Zadovoljni smo, da je bilo tako, saj raje delujemo tako, da najprej skušamo preprečevati šele nato reševati. Na tekmovanju, ki ga organizira GZ Moravče za vseh pet PGD v občini, smo kraški gasilci sodelovali s šestimi ekipami. Tri ekipe (člani A, mladinci in mladinke) so osvojile prvo mesto, člani B drugo in pionirji četrto mesto. Mladinski gasilski kviz na Vrhpolju pa nam je prinesel drugo mesto.
V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo v Prikrnici s sodelovanjem vaške trojke izvedli vajo gašenja na gospodarski objekt. Vodo smo najprej črpali iz hidrantnega omrežja, nato iz opuščenega vodnjaka in še iz naše gasilsko traktorske cisterne.
V zadimljen hlev smo vstopili z dihalnimi aparati z namenom usposabljati se za reševanje živine iz gorečega hleva. Zavedamo se, da gre razvoj hitro naprej. Novi materiali in nova tehnologija gradnje zahtevajo drugačen pristop k gašenju in reševanju. Iz našega društva se devet članov strokovno usposablja v Kamniku. Na tem tečaju je bilo povedano tudi to, da je biti prostovoljen gasilec častno, a ob enem velika odgovornost. Prostovoljen je le vstop in izstop iz društva, vse, kar delamo, pa naj bo strokovno in obvezujoče v dobrobit vseh krajanov. Poleg požarov nas v življenju spremljajo tudi druge elementarne nesreče. In gasilci smo v kraju najštevilčnejše moštvo, ki se usposabljamo in bomo v sodelovanju s civilno
zaščito vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Za dobro delovanje si tudi v bodoče želimo zadostno finančno podporo s strani širše skupnosti in Občine Moravče. In ker za dobre želje ni nikoli prepozno, vam kraški gasilci želimo mirno in varno leto, osebnega zdravja in sreče, pa bo zadovoljstvo tu. Vsem krajanom, se zahvaljujemo za denarne prispevke, ki ste jih darovali ob prejemu naših koledarjev. Upamo, da smo bili dobrodošli. Ne želimo si srečanj z vami v obliki intervencij, če pa bo potrebno, pa lahko računate na nas, saj smo humana organizacija, katere načelo se glasi; človek človeku v nesreči NA POMOČ.
JOŽE KLOPCI C
Srečanje z gospodom Petrom je bilo nekaj posebnega
K pogovoru sem povabil praporščaka in pevca Petra Okorna iz Zaloga.
Vsedla sva se za mizo v njegovi novozgrajeni hiši, kjer živita s sinom. Peter je gospodinja, gasilec, praporščak in pevec pri DU Moravče od leta 1996 dalje.
Peter izhaja iz delavske družine pri Pečarjevih z Dol pri Krašcah. Mamo Štefko je izgubil v letu 1954, oče Ivan, gozdni delavec, živi doma in je upokojenec. Osnovno šolo je obiskoval v Moravčah. V letu 1964 se je zaposlil v tovarni Tosama na Viru in ob delu opravil potrebne tečaje za kvalifikacijo. Tukaj je delal vse do invalidske upokojitve leta 1995. Je invalid 1. stopnje. Že kot otrok se je vključil v gasilske vrste v PGD Krašce, saj je bil njegov oče ustanovni član društva. Naš sogovornik Peter je v letu 1969 opravil tečaj za nižjega častnika, leta 1975 izpit za republiškega sodnika s činom nižjega častnika prve stopnje. V letih 1970 do 1972 je bil poveljnik PGD Krašce in PGD Tosama, mentor mladih gasilcev v Krašcah. Mentor ženske desetine PGD Krašnja je bil od leta 1966 do 1968. Tudi v PGD Moravče se je vključil in postal mentor mladine od 1978 do 1987 leta. V vseh PGD je bil član upravnega odbora. Za delo na področju gasilstva ima štiri odlikovanja: gasilske zasluge III. stopnje, gasilsko odlikovanje III. stopnje, gasilske zasluge II. stopnje in priznanje za 40 let dela v gasilstvu. Še vedno je aktiven član PGD Moravče, ni pa v upravnem odboru. Peter ni samo gasilec od otroških let, je tudi dober pevec v
mešanem pevskem zboru DU Moravče, v katerem poje drugi tenor. Peter pravi, da je nekaj časa pel pri ansamblu Diletanti, katerega je vodil Milan Kokalj mL, vključen je bil v MPZ Tine Kos Moravče, cerkveni pevski zbor Moravče in Oktet Tosama. Od leta 1996 dalje pa poje v MPZ DU Moravče. Udeležuje se vseh vaj, nastopov v domačem kraju in izven. Je praporščak DU. S praporom se udeležuje pogrebnih slovesnosti za našimi člani, srečanj s sosednjimi društvi, skratka gre tja, kamor ga pokličejo.
Peter je preteklo leto praznoval okroglih 50 let, sosedje so mu pripravili presenečenje, postavili so mu mlaj, izrekli osebne in pisne čestitke, deležen pa je bil tudi daril. Sam je pripravil za vse prisotne jedačo in pijačo, ni pa manjkala diatonična hramonika za veselo razpoloženje.
Peter se je poročil leta 1976 s Sonjo. V zakonu so se rodili trije otroci, eden je umrl še kot dojenček. Hči Maja živi v Dobu, kamor se je odselila po poroki. Sin Peter živi pri očetu in je zaposlen v tovarni Stol Kamnik. Zakon Petra in Sonje je trajal le 5 let. Prišlo je do ločitve in Peter je ostal sam za gospodinjo, mamo in vzgojitelja dveh nedoraslih otrok. In glejte, vztrajal je in zmogel vse do danes. Pravi, da se ne da kar tako.. Mojemu sogovorniku želim predvsem zdravja, sreče, razvedrila ob petju v pevskem zboru DU Moravče in še mnogo zadovoljnih let.
JOŽE NOVAK, foto ANGELCA NOVAK
Moravske doline
19
Pogovor s Francem Kmetičem, predsednikom Planinskega društva Moravče, ob rednem letnem občnem zboru
Z neomajno voljo do skorajšnega začetka
Leto je naokoli, zaorali smo novo brazdo v novo leto. Na občnem zboru društva smo podali poročila o delu UO društva, skratka o tem. kaj smo v preteklem letu delali in kaj načrtujemo za naprej. Čeprav imamo srečo, da se občnega zbora udeleži kar veliko članov, s tem se težko pohvaliprenekatero društvo, pa kljub temu mislim, da je prav. da tudi tisti člani, ki se zbora ne udeležijo, zvedo, kaj smo delali in kaj je novega.
Da je vsaj zaenkrat glavna dejanost društva pohodništvo. nam je znano.
Res je. zaorali smo novo brazdo, toda pod aktivnostjo društva v letu 2000 moramo potegniti črto in o delu poročati članom društva tako člani UO kakor tudi vodje posameznih odsekov. To nam med drugim nalaga tudi Zakon o delu društev. Prav je, da so z delom, uspehi in neuspehi pri našem delu seznanjeni vsi člani ali vsaj večina. Vseh skoraj ni mogoče seznaniti, saj je v društvu včlanjenih že preko 650 ljudi, število pa se še povečuje. Številni med njimi ne berejo Novic iz Moravske doline, saj so naši člani iz krajev celotne nekdanje domžalske občine.
Povečevanje članstva je gotovo izraz zaupanja, ki smo si ga pridobili na področju organizacije pohodov, vzdrževanja planinskih poti in odprtosti društva navzven. Predšolska in šolska mladina predstavlja tretjino našega članstva, zato posvečamo njihovemu izobraževanju še posebno skrb. To odgovorno nalogo nosijo mentorice in vodniki, ki morajo skrbeti za varnost in primerno disciplino na pohodih. Udeleženci se spoznavajo z dogajanjem v naravi, z zanimivostmi krajev, kjer hodijo in pripomorejo, da se zdravi in srečni vrnejo domov. V letu 2000 je odpadlo kar nekaj pohodov zaradi neprimernega vremena, sicer pa so bili udeleženci vedno zadovoljni!
Veliko truda posvečamo izobraževanju članstva, predvsem mladim. Kaj mislite o tem?
Naj uporabim dobro znani rek, da so prav mladi naša prihodnost. Prihodnost bo odsev našega sedanjega izobraževalnega trudi vseh nas, prav posebno pa naših mentoric in vodnikov, ki naj mlade vzgojijo v prave planince, ki znajo ljubiti, spoštovati in ohranjati gorski svet in naravo.
Kako ste zadovoljni z uspehi, ki so jih dosegle naše ekipe na tekmovanjih Mladina in gore?
Že na regijskem tekmovanju v Tacnu smo sodelovali s tremi ekipami, ki so dosegle 3., 16. in 21. mesto med 31 ekipami. Na državnem prvenstvu je naša ekipa dosegla 19. mesto med 35 ekipami. Menim, da smo lahko več kot zadovoljni. Tudi v bodoče se bomo udeleževali teh tekmovanj. Vsem tekmovalcem iskerne čestitke!
Markacisti našega društva vestno skrbijo za planinska pota. ki so nam zaupana v oskrbovanje, še posebej to velja za Moravsko planinsko pot. Ali ste zadovoljni z njihovim delom?
Seveda sem zadovoljen, saj mi to zadovoljstvo potrjuje urejenost poti, zadovoljiva označitev le-tah, sprotno urejanje in menjava vpisnih knjig in žigov na kontrolnih točkah in vrhovih, preglednih smerokazih. Tudi tuji pohodniki so zelo zadovoljni.
Zastavili smo si težko nalogo - zgraditi planinski dom. Vem. da ste osebno močno angažirani v vseh postopkih za to gradnjo, prav tako pa tudi imenovani gradbeni odbor. Kaj je narejenega, kako daleč smo s pripravami? Tudi tu smo zaorali zelo zahtevno ledino. Če bi postopek še enkrat zastavili od začetka, bi bilo lažje. Že pri nakupu zemljišča, nam je pogodba »padla v vodo«. Kopja so se lomila samo zaradi dveh besed, ki nista bili pravilno izraženi v dokumentih. Pri naslednji pogodbi nam je uspelo. Postali smo lastniki zemljišča in je vpisano v zemljiško knjigo. Nekaj zapletov je bilo pri pripravi načrta zaradi zunanjega izgleda stavbe, velikosti le-te, razporeditve prostorov in namembnosti le-teh. Zaradi elektrifikacije doma je bilo potrebno iskati soglasje ELES-a, ki pa zahteva izgradnjo trafo postaje za dom. Potrebno je bilo urediti projektno dokumentacijo za to gradnjo. Stroški so bili kar precejšnji in v prvi fazi na to nismo računali. Sama postavitevTP, napeljava do planinskega doma in financiranje tega, pa je še velika neznanka. Vsa soglasja k lokacijski dokumentaciji za dom in TP so se podvojila, prav tako tudi k nameravani gradnji.
Nerazumljiva mi je bila tudi zahteva Upravne enote v Domžalah, da smo morali pridobiti soglasje vseh lastnikov zemljišč, po katerih je speljana cesta, ki bo vodila do planinskega doma. Že 50 let jo uporabljajo vaščani Kovačije, Štancih Laz, Sv. Florijana, planinci pa jo moramo legalizirati. Enomesečni rok za pridobitev vseh potrebnih soglasij smo morali zaradi Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja podaljšati za mesec dni. Tudi to je končno urejeno, vsa zahtevana dokumentacija pa oddana Upravni enoti v Domžalah. Vse spremembe in dopolnitve načrtov je gradbeni odbor obravnalval in dal pozitivno mnenje. Poudariti želim, da so mi uslužbenci Občine Moravče stali ob strani pri vseh mogočih in nemogočih zapletih. Za pomoč in pripravljenost se jim lepo zahvaljujem!
Poznano mi je. da nas članstvo o nameravani gradnji podpira, pa tudi krajani, sponzorji in drugi darovalci. Da je temu res tako. govori dejstvo, da nem je uspelo že dosedaj zbrati veliko lesa. dobili smo betonsko železo, nabavili opeko, betonske kvadre in drug material, kar bo omogočilo začetek gradnje. Kako daleč smo s pridobitvijo vse potrebne dokumentacije? Vem, da je prav v zvezi s tem potrebno opraviti veliko poti in se osebno angažiranosti. Poznano mi je. da smo blizu času. ko bomo lahko pljunili v roke. zasadili lopate na gradbišču. Mar ni tako? Opraviti je potrebno veliko poti in še več telefonskih klicev, da zadeva steče. Omeniti želim, da so nam občani že pomagali pri pripravi gradbenih načrtov, prevozu in obdelavi lesa, ki se ga je nabralo nad 58m3. Začasni skladiščni prostor nam nudita
20
Novice iz
za ves nabavljeni material Franc Petere z Dol in Jaka Rokavec iz Češnjic. Pričakujem, da bo gradbeno dovoljenje izdano v mesecu dni, nato pa bo zabrnela mehanizacija za izkop gradbene jame. Teren je zelo kamnit. Dolgo že delam v planinstvu, ne le v Moravčah, in poznano mi je, da tisti, ki pristane, da ga izvolijo v UO društva, nekako podpiše, da bo delal več kot ostali člani. Zanima me, kako Ti gledaš na sodelovanje v društvu? Prepričan sem. da pričakuješ od članov več pomoči, saj gre za skupen projekt v dobrobit vseh nas. za nadaljni razvoj turizma v moravški občini.
Res je, da glavno breme nosijo člani izvoljeni v organe društva, pa tudi nekateri drugi člani so nam že priskočili na pomoč. Razumljivo je, da pričakujem izdatnejšo pomoč članov pri sami
gradnji, tako pri delu kot tudi pri zbiranju finančnih sredstev. Zelo neprijetno mi je, če me član vpraša: "Ja, kdaj pa boste pričeli z gradnjo?" Običajno takoj obljubi pomoč. Na žalost pa je obljuba večkrat eno, dejanje pa nekaj drugega. In ne nazadnje: Od svetnikov Občinskega sveta Občine Moravče pričakujem, da nam bodo sedaj, ko smo tik prek začetkom gradnje, nameni v proračumu nekaj večjo »finančno injekcijo«, tako kot so jo že namenili nogometašem in smučarjem. Med nami, nogometaši, smučarji in planinci je razlika očitna, saj bomo planinci gradili na zemljišču, ki je last PD Moravče. Torej je generacija za vložena sredstva nesporna in pravno neomajna.
MARIJAN G RIL
POD DROBNOGLEDOM:
GODBA MORAVČE
Pihalna godba Moravče vsako leto za svoje člane, podporne člane in druge pripravi stenski koledar. Na njem s fotografijo predstavi članice in člane, pomembn dogodek ali nastop v preteklem letu. Letošnji koledar predstavlja sedanjo zasedbo godbe in tiste izpred 75 let.
Godba Moravče leta 1934:
V prvi vrsti z leve proti desni: Ignac Škerjanc, Ivan Lavrač, Tone Podbevšek
V drugi vrsti z leve proti desni: Franc Močilnikar, Anton Cerar, Maks Plavanc, Franc Orehek, Ciril Cerar, Maks Lavrač, Slavko Kokalj
V tretji vrsti z leve proti desni: Viktor Zorman, Janko Šlibar, Nande Orehek, Martin Podbevšek, Ludvik Šlibar
V četrti vrsti z leve proti desni: Lovrenc Bizilj, Ivan Urbanija, Ciril Bizilj, Franc Vehovec
ALI   STE VEDELI,
• da je bila Godba Moravče, ustanovljena leta 1924 na pobudo tedanjega učitelja Janka Tomana.
• da je do leta 1936 kapelniško mesto pripadalo Francu Orehku, nasledil ga je Tone Cerar.
da se je od ustanovitve do druge svetovne vojne v godbi izmenjalo 50 članov, redno pa jih je igralo od 18 do 22. da je med vojno godba prenehala delovati zaradi vojnih okoliščin.
• da je veliko skladb zanjo napisal domačin Gvido Učakar.
• da je leta 1974 godba znova zaigrala tokrat s kapelnikom Mirom Capudrom, ki je dirigentsko paličico po skoraj treh desetletjih prepustil leta 1999 Sašu Vavpetiču.
• da je bila leta 1999 uradna otvoritev godbenega doma, ki je prizidek kulturnega doma v Moravčah.
• da danes v godbi igra 24 članov in 3 članice.
• da so vrata v novi godbeni dom na široko odprta vsem glasbenikom, ki imajo voljo do skupnega muziciranja.
M AL
Moravske doline
21
Novice iz Slamnika, Mengšana in Rokovnjača
Leto se je prevesilo in nas popeljalo v tretje tisočletje. Časopisi že stoletja beležijo zanimivosti o svojih deželah in jih skrbno shranjujejo za naše zanamce. Kdo ve. s kakšnimi znaki bodo beležili ljudje vstop v četrto tisočletje; se bodo sklanjali nad našo abecedo in jo razvozljavali tako, kot mi stare herioglife in zapise na glinene ploščice iz obdobja Babiloncev in Asircev? Kdo ve? Mogoče pa bodo naše črke pomembne tudi za ljudi na prehodu v četrto tisočletje, zato verno zapisujmo v naše časopise vse lepo. kar se nam je zgodilo, hkrati pa imejmo pogum in ošvrknimo vsakokratne oblastnike in jim povejmo, da so nadomestljivi, tako kot smo vsi prebivalci našega planeta, ki ponuja varno zavetje živim bitjem tako tistim z nagonom kot tistim z razumom.
Domžale so že nekaj let v mesecu decembru bogato ozaljšane s premnogimi lučkami, ki zagotavljajo, da se bliža pravljični čas, ko sonce, ta neumorna žareča krogla, da slovo južni polobli in začne pošiljati k nam vedno več svojih žarkov in z njimi več toplote in svetlobe. So topla in svetla tudi naša srca v pred božičnem času? So srca topla samo v čarobnem času božiča ali bo toplota vela iz nas vsak dan, vsako minuto dneva? Simon Mavsar skuša biti topel in prijeten sogovornik v časopisu, na svojem delovnem mestu, prijazno priskoči na pomoč, če občanki spusti zračnica na avtomobilu. Ali bo uspešno nadomeščal županjo in skrbel za izvajanje prioritetnih nalog proračuna 2001 bo pokazal čas.
Šola podjetništva za mlade je v okviru Gea Collegea potekala v Domžalah. Mladim strokovnjakom iz različnih področij so na tak način ponudili možnost okrepiti zaupanje vase in se pogumno spopasti z izzivi, ki jim jih bodo ponudila delovna mesta.
V Domžalah bodo še zvenele lepe melodije; podelili so 10 novih štipendij, med štipendisti je največ glasbenikov.
Učenci Osnovne šole Venclja Perka so se spoznali težko delo "Parlamenta"; parlamentarno so oblikovali stališča za lepše in kvalitetnejše medsebojne odnose.
Na osnovni šoli Dob radi berejo učenci in učitelji, učenci OŠ Venclja Perka so nabirali izkušnje za življenje v okviru naravoslovnih dni v lepem okolju v Bohinju.
Predsedniki dvanajstih krajevnih skupnosti iz občine Domžale so na kratko obvestili svoje krajane o opravljenem in zastavljenem delu v novem tisočletju.
V različnih društvih člani izpopolnjujejo svoje življenje, ga bogatijo z medsebojnim druženjem različnimi izleti ali drugačnimi zanimivostmi. V Turističnem društvu Rodica -Jarše člani z narodnimi nošami polepšajo različne prireditve doma in vgosteh. Društvo Lipa skrbi, da člani spoznavajo vso našo deželico. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet pa ponuja možnost druženja vseh treh starostnih generacij naših državljanov. Društvo je ustanovljeno na področju dveh upravnih enot - Kamnika in Domžal. Na terenu pa že deluje 26 skupin, ki jih vodijo prostovoljci, ki si potrebno znanje pridobijo na Institutu Antona Trstenjaka. Prešernovo leto je zabeleženo tudi v Slamniku. Različna kulturna društva so pripravila zanimive predstave doma in v gosteh, prireditve so se v občini Domžale zaključile z razstavo Mihe Maleša, Prešernovega sodobnika, s katero je v Galeriji Domžale gostoval Kulturni center Kamnik.
Domžalska glasbena šola je praznovala zlati jubilej. Na šoli pripravijo različne glasbene seminarje, na katerih predavajo najboljši profesorji iz vsega sveta.
Godba Domžale ima novega dirigenta, namesto Francka Kuharica bo vihtel kapelniško palico Gregor Vidmar. Šport navdušuje stare in mlade, starši spodbujajo svoje otroke, spremljajo njihove nastope; trud staršev in trud trenerja je poplačan z nasmehi mladih športnikov ob uresničevanju športnih želja in dosežkov.
Tudi Mengeš je proslavil dvesto let Slomška in Prešerna.
Kaj nam pred dvesto leti rojena svetovljana sporočata na prehodu tisočletja? Če se sami ne bomo zavedali svojih korenin, nam jih tudi drugi ne bodo negovali, še več, niti nas samih ne bodo cenili, če ne bomo imeli pravega odnosa do svoje preteklosti. Občina je pripravila ognjemet in silvestrovanje na prostem s točnimi navodili, glede uporabe pirotehničnih sredstev za privatno ognjemetno dejavnost.
Občinska uprava ima zastavljenih veliko število različnih projektov - obvoznica Mengeš, lokacijski načrt in spremembe prostorskega plana, izvedbene akte za skoraj celo zazidljivo območje občine Mengeš, industrijska cona Mengeš-Topole, pa o tem še kdaj drugič več. Skratka veliki načrti bodo tudi v prihodnosti zahtevali od župana in sodelavcev veliko energije. G. Tomaž Štebe se je udeležil plenarnega zasedanja Komiteja evropskih regij in pridobljena spoznanja bo lahko posredoval vsem tistim, ki jim bodo koristila.
Tradicionalno se starejši Mengšani dobijo okrog božiča in se "preštejejo", veseli so, če številka prisotnih glede na preteklo leto ni spremenjena.
Danica Zidarič, Mengšanka, je praznovala devetdesetletnico rojstva. Več kot štirideset let je učila, mnogi so se napajali iz njenega studenca znanja in dobrote.
Tudi v Mengšu deluje med generacijsko društvo Jesenski cvet. Na osnovni šoli Mengeš so dvesto letnico Prešerna praznovali vse jesensko obdobje, v novembru pa so učenci z različnimi interpretacijami približali Prešernove pesmi mlademu rodu. Bo v Mengšu zrasel nov center za nordijske discipline? Občina Mengeš je naročila idejno študijo, ki naj bi pokazala na možnost gradnje ustreznih skakalnic; tem naj bi se pridružil še tekaški in biatlonski letni center. Načrte je pripravil dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.
Občina Lukovica za novo tisočletje načrtuje izgradnjo vrtca, dogradili bodo kanalizacijo in uredili čebelarski dom, saj
se v bližnji prihodnosti nameravajo v naši državi zbrati vsi svetovno znani čebelarji.
Sredi jeseni so prebivalci Korp dobili asfaltni trak za potovanje v dolino in nazaj
Razvojni program Občine Lukovica bo vključeval turizem in okolju blago kmetijstvo, sadjarstvo in živinorejo.Zanimiv podatek: trenutno število otrok v starosti od 6-10 let je 327, pričakujejo porast na 508 ali morda celo več.
Lekarna je tudi v Lukovici velikokrat izgovorjena beseda. Kdaj bo, se sprašujejo vsi tisti, ki bolni ali z bolnim otrokom potujejo v Domžale po zdravila.
Je pa v Lukovici lepo, kadar je semanji dan. Teh dni je že kar precej, lahko bi bili vsako soboto, pa bi še iz drugih okoliških krajev hodili nakupovat v Lukovico domač kruh, dobro solato in drugo zelenjavo!
Petje in muzika spadata v Črni graben tako dobro kot rokovnjači. Miklavžev večer Zajčevih melodij je že tradicionalen, KUD Janko
22
Novice iz
Kersnik pa je pripravil kvaliteten program, v katerem so sodelovali tudi goste iz Avstrije. Novo oblikovana dvorana nudi poleg estetskega tudi akustični užitek.
Srečanje pevskih zborov 1. oktobra 2000je bil svojevrsten sveto letni dogodek, ki so ga obeležili še z blagoslovitvijo križa na Ciclju. Tudi v Lukovici bo medgeneracijsko društvo Jesenski cvet združevalo vse, ki se radi pogovarjajo in nabirajo izkušnje od starejših ljudi.
Pri Štolfetovih v Krašnji se z mizarstvom ukvarjajo že osemdeset let. Seveda so tehnološko napredovali, hkrati pa ohranili spomin na začetke, ki jih je postavil že pokojni oče Štolfa leta 1920. Marjan Štrukelj človek, ki svoje ideje tudi uresniči. Njegova je tudi ideja" Po nagelj na Limbarsko goro" , koliko let jo že uresničujemo? Jo bomo tudi letos?
Kar sloga postavi v stoletjih, nesloga poruši v enem mesecu, pravi pregovor. Časopis smo ustvarjali eno leto. občino drugi županski mandat farna cerkev stoji že pet stoletij. Moravska dolina z vsemisvojimilepotamipa je. Bog ve. od kdaj. Cenimo in spoštujmo jo/
Vsem bralcem lep pozdrav, MICA KAVKA
Ambulanta za otroke in mladino Gordana Prijovič, dr. med.
ZDRAVSTVENA POSTAJA
MORAVČE,
tel. 723 10 08
ZDRAVSTVENA POSTAJA
LUKOVICA,
tel. 723 50 06
URNIK DELA:
ponedeljek - MORAVČE
13.00-19.00-ambulanta
torek-LUKOVICA
13.00 - 15.30 - posvetovalnica, 15.30-19.00-ambulanta
sreda - MORAVČE
7.00-10.30-ambulanta 10.30 -13.00 - posvetovalnica
četrtek - LUKOVICA
7.00-8.00-ambulanta
8.00 - 11.00 - sistematski pregledi
11.00-13.00-ambulanta
petek-MORAVČE
7.00-8.00-ambulanta
8.00 - 11.00 - sistematski pregledi
11.00-13.00-ambulanta
Niknli nv homo vvi pvli,
kakor smo pvli skupaj.
nikoli \vv tako veselili,
kakor M M vv.ujili skupaj
(iorjv. brvz Ivbv ho i$ tišin' let.
vvvtvla roža in mlad i I sv svet,
a kdor naskrivoma ti je srvv poznal-
obiskal bit gomilo, kjvr boš verno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta
FRANCA ZAJCA
Svetega Mohorja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev Sv. Mohorja. Posebej se zahvaljujemo za pomoč delavcem podjetja TERMIT, ki ste ga tako lepo pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Lepa hvala Pihalni godbi Moravče, moškemu in dekliškemu zboru
in g. Romanu Capudru za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem župnikom: g. Primožiču, g. Mrvarju in g. Šlibarju za lepo opravljeni pogrebni obred. Lepa zahvala vsem in vsakemu posebej za izkazano spoštovanje, da ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
/tirnun ft hil tvoj ho/,
zaman vsi dnevi upan/u.trpl/cnjii.
bolezen je bila močnejša od življenju
V SPOMIN
29.januarja mineva žalostno leto, od kar nas je zapustil naš dragi mož ati, brat in stric
ANTON PETERKA
iz Češnjic
Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi njegovi
MALI OGLAS
V SLIKOPLESKARSTVU zaposlim mlajšega delavca iz Moravč ali okolice. Pokličite po telefonu 041 647-602.
Moravske doline
23
PA BREZ ZAMERE
Naj še tako spretno govornik besede obrača, narod naš iz izkušnje ve, v življenju vse se plača...
Minulo je NOVO LETO, nula eno
v tretje tisočletje smo vstopili, ne da en sam prst ob gromkem poku bi izgubili.
Sveti Andrej gostil je Andreja politika in ne svetnika. Če pa to postal bo,
pa ta trenutek ve menda samo že Bog.
Je občina kmetijstvu predana vsa. To že res je, a obcestnih bankin preorati ne pusti. Ej kmetic ti presneti, le kaj na cesto kaneš posaditi? Če spomladi razcvete se udarnih jam veliko, setev tvoja bila je uspešna. In profit al zgubo žel boš sam?!
NISSAN
Krulc
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Ponudba meseca januarja MICRA 1.0 contort 3v....................1.448.613 SIT
(2 x zračna vreča, servo volan, zatemnjena slekla, kodirni ključ, ...)
ALMERA 1.5 comfort, 3v ..........2.440.336 SIT
(2 x zračna vreča, servo volan, el. paket, kodirni ključ, ...)
PRIMERA 1.6 comfort / AC, 4v ... 3.315.883 SIT
(4 x zračna vreča, ABS, servo volan, avtomatska klima naprava ...)
PAKETI UGODNOSTI ZA VOZILA LETNIK 2000
■■■■■■■ Ponudba rabljenih vozil ■■■■■■■
SUNNY 1.6 SLX, 4v........................................................L. 87
ALMERA 1.4 GX........................................................ L. 99
Ugoden kredit - uredite ga pri nas Kredit tudi na položnice
C. heroja Vasje 8, 1251 Moravče, Tel./fax: 01/7231-143 Delovni čas: vsak dan od 8-18h, sobota od 8-12h
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1). Domžale tel. 721-94-61, faks 721-94-64
E-poštm: clip®clip-domxalm.si
AKCIJA V JANUARJU: brezplačni tečaj interneta, za vse prijavljene v začetni tečaj!
Ugodnosti:
- 10% popust za skupine
- 20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
dr
I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
KEKSI ALBERT 500g Kraš 199.90 SIT
SIR TOAST LISTIČI 180g 239.90 SIT
KAVA CABARET 100g, mleta 89,90 SIT
ROGUIČI 240g. trije okusi 319,90 SIT
WHISKY BLACK JACK 0,70 I 999,90 SIT
NAPOLITANKE PODRAVKA 200g 129,90 SIT
PAŠTETA GAVRILOVIČ 100g 189.90SIT
TOAL. PAPIR AMIOS. trislojni 8/1 389,90 SIT
Ostanite naši kupci v trgovinah v
Krašcah, Šentvidu, Pečan in Kandršah!
REDNA MESEČNA AKCIJA ZDRUŽENJA CENEJŠI OD 26.1 DO 2.2. 2001