List 32.
Narodno-gospodarske razprave.
Nekoliko vrstic o posrednjih davkih
obrtnikom  (krčmarjem,   mesarjem,   žganjarjem)
v pojasnjenje. *)
Prestopki dačne kazenske postave in po takem kazni množijo se od dne do dne čedalje bolj. Misliti se mora tedaj, da prizadetim našim obrtnikom vžitnin-ska in dačna kazenska postava niste dosti znani.
Da se morajo v poglavitnih zadevah po postavi ravnati in škode varovati, namenili smo jim sledeče vrstice v poduk.
Vžitninska in dačna kazenska postava določujete jasno, da predno se dačno podvzetje začne, mora se dačnim postavljencem (dacarjem, dačnim uradnijam) naznaniti. Kdor to zanemari, pregreši se zoper §. 324. dačne kazenske postave.
Dačno početje se pa takrat začne, kedar se, postavimo, vino v obrtnijske prostore spravlja, živina klati začne, v register že vpisano, pa še ne zadacano vino nastavlja; drozga v kotel polni, iz ktere se žganjica kuhati misli itd.
Ako tedaj gostilničar (krčmar, birt) sod vina v obrtnijsko vežo-, klet, hram, ali druge prostore k obrt-nijski hiši spadajoče, spravi, predno to dačnemu postavljenem naznani, in od njega za to privoljenje dobi, prestopi §. 324. dačne kazenske postave.
Ravno ta §. prestopi tudi tisti, ki redno v klet spravljeni, tedaj dacarja za spravljanje v klet naznanjeni, v svoj register vpisani sod vina nastavi, predno ga zadaca.
Ako ima tedaj gostilničar v kleti (keldru) vino, od kterega dacar že vednost ima, in ki ga je z njegovim privoljenjem tje spravil, nima pravice nastaviti ga, kedar koli on hoče, ampak naznaniti ga mora poprej da-carju, in mu dac odrajtati.
V obeh primerljejih se po §. 265. in 266. dačne kazenske postave naklada kazen štir- do osemkrat od navadne dacije s poviškom in naklado vred, in ta se mora tudi odrajtati.
Kazen se pa ne naklada le od onega vina, kar ga v posodi manjka, ampak za odmero kazni služi celi prostor dotične posode.
Brez dacarjeve vednosti tudi ni pripuščeno pretakati v klet spravljenega vina iz ene posode v drugo, bodi-si vino zadacano ali ne. Tudi se ne sme brez dacarjeve vednosti iz zadacanega večega soda vino v manjšo posodo pretakati in v porabo v druge obrtnijske prostore prenesti; pa tudi v manjših sodcih v obrtnijske prostore z dacarjevim dovoljenjem preneseno,
*) Hvala lepa za res zelo potrebni poduk.                      Vred.
pa ne iztočeno, tedaj ostalo že zadacano vino brez njegove vednosti nazaj v klet spraviti.
Kdor to brez naznanila in dacarjevega dovoljenja stori, pregreši se zoper §. 324. dačne kazenske postave, in ravnd se ž njim po §§. 265. in 266. omenjene postave.
Ako se vedoma odpravijo uradni pečati od sodov, kotlov itd., prestopi se s tem dačna kazenska postava, in naklada se po §. 238. te postave kazen zapora na 8 dni, po okoliščinah naloži se pa tudi ostri zapor od 8 dni do 3 mesecev, in pri velikih obtežnjah cel6 od 6 mesecev.
V drugih zadevah se pa za poškodovanje uradnih pečatov po §. 452. dačne kazenske postave naklada kazen v denarjih od 5 do 200 goldinarjev. Slednja kazen zadene vžitnini podvržene obrtnike tudi tedaj, ako se pečati le po naključbi poškodvajo. Omenjene pečate treba je tedaj poškodvanja dobro varovati; in ako se kako poškodovanje zapazi, mora se to nemudoma dačnemu postavljencu naznaniti; kajti, le po tej poti je mogoče se škode obvarovati.
Nikar pa ne mislite, da pečat je še le potem poškodovan, kedar se razruši, ne! — že pretrgana ali prerezana vrvica ali trak, kteri služita za prevezo, in na kteri so pečati pritisnjeni, velja za poškodovanje pečatov.
Nekteri obrtniki začnejo živinče že klati, kedar človeka k dačnemu postavljencu pošljejo, naj klanje ondi naznani in dac plača. Tudi tako ravnanje je zoper §. 324. dačne kazenske postave, in ako dacar prej k obrtniku od druge strani pride, predno ima boleto v roki, zapade on kazni po §. 265. in 266. vžitninske kazenske postave, ktera štiri- do osemkrat toliko znaša,, kolikor daca s poviškom in naklado gre, in ki se tudi plačati mora.
Nahajajo se tudi mesarji taki, ki drug druzemu meso posojujejo, ali pa ga drugi od druzega kupujejo, in izposojeno ali kupljeno meso potem domd v svoji mesnici na prodaj sekajo, pa tega ravnanja dotičnemu dacarju ne naznanijo, češ, da je dac od živinčeta že odrajtal oni mesar, kteri je zaklal. Tudi to ravnanje je zoper §. 324. dačne kazenske postave, in tudi na ta prestopek je štiri- do osemkrat tako visoka kazen nastavljena, kakor daca s poviškom in naklado od mesa grč.
Kdor si misli po omenjeni poti mesa pridobiti, mora to vselej poprej dotičnemu dačnemu postavljencu, to je, tistemu, kamor spada mesar, ko je živinče zaklal in dac od njega odrajtal, naznaniti, in si od njega za omenjeno meso boleto preskrbeti. Boleto pokaže potem svojemu dacarju, kteremu se ima pridobitev mesa naznaniti. Kdor nima tacega skazovanja, ravnd se ž njim zarad zasačenega mesd ravno tako, kakor z onim, ki brez naznanila kolje.
254
Tedaj vžitnini podvrženi obrtniki! ne začenjajte nikoli nikakoršnega dačnega podvzetja, predno nimate bolete v roki. Ako se po nasvetu ravnate, ne boste škode trpeli.
Dacarjem pa, kteri vam zoper te postavne določbe kako delovanje dovolijo, verjemite le tedaj, kedar vam njihovo dovoljenje v vaše registre vpišejo, da potem izkazovanje v roki imate in ga dačnim preglednikom pokazati morete, ako bi se vam kako samovoljno zoperpostavno djanje očitalo.